Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ. Pozdravljam tudi lepo prisotne goste!

Pričenjam z 21. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas o enem nadomestilu, in sicer magister Janez Žakelj nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda in ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO IN EDINO TOČKO TE NUJNE SEJE KOMISIJE IN SICER Z NASLOVOM NAPIHOVANJA OCENE STROŠKOV ODPRAVE POSLEDIC POPLAV.

Poslanska skupina NSi je 12. 10. na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo ste prejeli samo zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov. Vse to objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnik Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te seje, gospod Klemen Boštjančič minister za finance, dr. Aleksander Jevšek minister za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Alenka Bratušek ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tudi funkcijo ministrice za naravne vire in prostor, gospod Boštjan Šefic državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023 in gospod Leon Behin generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dodatno je bil vabljen še minister Matjaž Han, Ministrstvo za gospodarstvo, torej vidim, da ni prisoten. Aha, ja, saj nas je obvestil. Okej, minister prihaja. Torej predlagam, da malce danes drugačno obravnavo same nujne seje mislim, da bo precej bolj dinamična, zaradi tega, ker želimo odgovore na to kako se je prišlo do teh famoznih 9,9 milijarde evrov popisa celotne škode, če sploh vsa popisana in zaradi tega predlagam, da uvodoma kot predstavnik predlagatelja predstavim zelo na kratko uvodoma, da ne bo pomote, da predstavim nujno sejo komisije.

Zdaj, v medijih je završalo. Završalo je zaradi tega, ker se je vsem zdelo alarmantno to, da je škoda po seveda ja, katastrofalnih poplavah ocenjena na 9,9 milijarde evrov, javnost ni videla podrobnejših podatkov o tem. Nihče jih ni videl, dokler stvari niso v javnosti začele curljati. Razen tega lista, ki je objavljen na spletnih straneh, v spletnih straneh vlade in sicer infrastruktura okroglih pet milijard evrov, ceste milijarda 300, železnice 249 milijonov evrov, telekomunikacije 17 in tako naprej. Razen tega lista javnost ne ve nič. Uradnih podatkov in uradni podatki niso objavljeni o tem, na katerih odsekih na primer je bila škoda: ali so vključene notri, ne vem, tisoč 800 km ceste, torej vseh poškodovanih ali ne, odseki železnic, enako velja za gospodarstvo, enako velja za stavbe. Zaradi tega, ker pa ne želim, verjamem, da me boste presenetili in boste sami predstavili podrobne analize in študije te škode, ki ste jo popisali. Zdaj eni pravite, da je to končna vrednost in da je to vse, kar imamo, spet z drugim, da še prihaja glavnina tega. Verjamem, da me boste uvodoma presenetili in da bomo prišli do podrobnejših podatkov, kako je v bistvu ta list papirja 9,9 milijarde evrov v bistvu nastal. Zdaj ne samo meni, ampak tudi ostalim ljudem, državljankam in državljanom je zelo čudno, da imamo v bistvu škode v tolikšni vrednosti, zlasti po tem, ko vidimo kaj vse se je popisovalo. Tukaj zdaj ni predstavnika občin Slovenije, ker ne vemo kaj so občine se prijavljale za 2,5 milijarde evrov, ampak tudi te podatke bo komisija v bodoče zahtevala, da se dajo iz sistema AJDA in da se vidi natančen popis. Zdi se, da je bilo veliko izračuna, tako malce na palec. Če se pa to danes dokaže, se bom pa jaz iskreno opravičil in verjamem, da imate popisane od kilometra do kilometra ceste, kamor je nastala škoda železnice in stavbe. Za stavbe ne vem, zaradi tega, ker ljudje, ki živijo v teh stavbah pravijo, da nimajo nič popisanega. Torej, če ti ljudje nimajo nič popisanega, potem boste morali razložiti, od kje za stanovanja 712 milijonov evrov, če ti ljudje ne vedo ali bodo živeli v teh stavbah ali ne? Zakaj je to problem? Na račun 2,9 milijarde evrov, ki ste prijavili kot škodo in mislim, da je minister podpisal, da gre to na Evropsko komisijo in ste to odposlali. Na podlagi tega se sprejemajo tudi na drugi strani določeni ukrepi. Se pravi davčno, se bremeni gospodarstvo, zatiska se pa / nerazumljivo/ pri fizičnih osebah, zamrznjene so usklajevanje plač, na drugi strani plačilo za drugega otroka, brezplačen vrtec za drugega otroka je zamrznjeno, socialni transferji, vprašanje kako se bodo usklajevali. Vse to, zaradi tega, ker je potrebno na drugi strani priti do te prihodkovne ravni 9,9 milijarde evrov in da ne bo pomote, veča se tudi javni dolg Slovenije. V preteklem mandatu je bilo okrog tega ogromno govora na račun covid ukrepov. Ogromno polemik, upravičeno ali neupravičeno, to je preteklost, ampak javni dolg se ne samo, zaradi poplav, ampak tudi sicer se veča. Zaradi tega tukaj potrebujemo oprijemljive podatke. Če gre zgolj in samo za napihovanje vrednosti, zaradi tega, da se izognemo spoštovanju fiskalnih pravil naslednje leto, potem bo pač nasrkal celoten, pač celoten narod, vsa država enako kot je bilo pri sanaciji bančnega sistema, pri bančni luknji. Zaradi tega so zelo ključne predpostavke metodologija. Mene uvodoma zanima, ne to kar je minister za kohezijo govoril o metodologiji svetovne banke, zaradi tega, ker jaz sem jo prebral in je absolutno točna, se pravi, eno je škoda, drugo so investicije in absolutno to, kar ste govorili drži. Zanima me metodologija izračuna škode. Za izračun škode pa potrebujemo vse popise in vi ste tukaj bil tisti ki ste prejemali s strani ministrstev te podatke in potem ste to sešteli, vključili plus metodologijo Svetovne banke in ste prišli do te številke, oziroma dejali, da bo ta številka še večja. Se pravi, metodologija, na kakšen način je bila izračunana škoda, kakšne so bile tukaj predpostavke? In še ena stvar, kdo je revidiral popisano škodo? Če jo je kdo revidiral? Bo to neodvisna institucija, neodvisen organ? Če tega ni nihče revidiral popisane škode, potem bomo danes sprejeli še sklep, da to opravi Računsko sodišče. Katastrofalne so bile poplave. Absolutno, ogromno ljudi še danes ne ve, kje bodo preživeli zimo, kje bodo bivali. Mi imamo izračun, da tukaj jim bo šlo 712 milijonov evrov za nova stanovanja, na drugi strani pa ti ljudje isto v kamere govorijo, saj ne nam, v kamere in govorijo o strugah, da ne vedo, da noben ni prišel do njih, da bi lahko vedeli ali bodo lahko bili v tej hiši ali rabijo drugo hišo. Torej, kakšna je bila predpostavka za tega dotičnega posameznika? Ne želimo, da se ponovi zgodba sanacije bančnega sistema zaradi napačnih metodologij in v osnovi že bančne luknje. Zaradi tega je ta seja komisije, da razblinimo vse dvome o tem, kakšna je metodologija in kakšne so predpostavke.

Jaz s tem uvodoma zaključujem. Potem pa imamo vrhunske strokovnjake, tukaj prisotne, ki jih pozdravljam z Ministrstva za infrastrukturo, ki pozna vsak kilometer ceste na pamet in verjamem, da bomo šli lahko danes cesto po cesto, pa da vidimo od kje do kje so bile ceste pač popolnoma poškodovane in potrebujejo milijon evrov, se pravi, na kilometer kot je okvirna vrednost za samo sanacijo. Zahvaljujem za vse dopise, ki ste jih poslali, tudi okrog tega čiščenja, pa tako naprej, se bomo dotaknili pa prvotnih stroškov 72 milijonov evrov za sprostitev povezljivosti, pa tako naprej. In enako velja za vodotoke in enako velja za plazove. Zaradi tega, ker na drugi strani na račun te vrednosti, še enkrat poudarjam, zategujemo pasove in obremenjujemo davčno in gospodarstvo in ljudi zaradi tega, da pridemo do prihodkov. Se pravi, dobili smo vse podatke tudi glede vodotokov, glede plazov, tudi ceste, tudi mostove mislim, da ne, ampak smo jih pridobili sami. Tudi glede vodotokov je samo nekaj okvirno napisano. Glede stavb ni napisano nič glede. Glede vodotokov recimo niso našteti vodotoki, ampak kar pavšalno 5 tisoč km vodotokov je pač poškodovanih in tako naprej. Enako velja za vse ostale, tudi plazove, mostove. Zelo pavšalne so opredelitve v dokumentih, ki smo jih dobili včeraj, zaradi tega predlagam, da gremo step by step najprej. Pa ne vem, ministra zdaj ni, mislim, da bi vam lahko povedal kakšna je bila metodologija škode izračunana, na kakšen način je bila ubrana, ampak verjamem, da znate tudi drugi ministri okrog tega, tako da ministrica, izvolite.

Lep pozdrav najprej vsem. Zdaj, mogoče bi res bilo bolje na začetku dobiti global, ampak lahko začnemo z infrastrukturo, pa bo potem, ko minister pride ali pa če državna sekretarka, ker to je zdaj že parcialno. / medsebojno pogovarjanje/. Ja, ja bomo vse. Do centa, gospod predsednik, bomo povedali.

Ja, lep pozdrav, spoštovana ministra, spoštovani poslanci, predsednik. Minister ima na telefonu kolega Šefica. Verjamem, da mu boste oprostili, zaradi tega, ker je, zaradi tega za trenutek zapustil, zapustil dvorano, ampak vseeno, če lahko jaz naredim en uvod.

Danes govorimo o oceni škode in posledic, ki jih je prizadela največja naravna nesreča, ki je doletela Republiko Slovenijo - mislim, da lahko govorimo v nekem res dolgotrajnem obdobju. Kot veste, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je zelo hitro odzvala tudi na pobude predsednika vlade, prav tako kot vsi kolegi iz Evropske komisije, komisarka Ferrero takoj ponudila pomoč tudi Slovenije in Slovenijo tudi obiskala. Predlagam, da minister nadaljuje. Povedala sem samo, da si imel telefon s šefico in da je nam Evropska komisija ponudila pomoč.

Hvala lepa, državna sekretarka. Se opravičujem.

Torej, Vlada je 8. avgusta ustanovila medresorsko skupino za pripravo vloge za solidarnostni sklad in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v sodelovanju z vsemi ministrstvi več ali manj s strokovnimi strokovnjaki svetovne banke, z zunanjimi strokovnjaki in v tesnem sodelovanju z evropsko komisijo pripravilo Vlogo za pridobitev neposrednih sredstev solidarnostnega sklada. Besedilo vloge je Vlada včeraj potrdila na včerajšnji seji. Vlogo pa ta trenutek pošiljamo na komisijo in sicer v roku, torej sedem dni pred rokom, ki se izteče 27. oktobra. Vloga, ki smo jo pripravili v skladu z Evropsko uredbo o solidarnostnem skladu, vključuje vse informacije, in to je tukaj zelo pomembno poudariti o skupni neposredni škodi, ki jo je povzročila naravna nesreča, in posledicah za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Uredba določa tudi, da mora država pripraviti oceno v 12 tednih, to je zelo kratek čas, zaradi tega smo se odločili, da bomo v dogovoru s komisijo pripravili to vlogo v skladu z metodologijo / nerazumljivo/, ki nadgrajuje nacionalne metodologije za popis škode in - to bi posebej poudaril - to metodologijo, ki smo jo uporabili mi, so uporabili tudi na Hrvaškem v času popisa škode in posledic potresa v Petrinji in v Zagrebu. To metodologijo so uporabili v Italiji po poplavah maja meseca, to metodologijo so uporabili v Grčiji. Skratka, gre za metodologijo, ki jo svetovna banka, Evropska banka za razvoj in Evropska komisija priznavata in upoštevata kot ustrezno. In treba je jasno ločiti, še enkrat poudarjam, med oceno neposredne škode in njenih posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in vpliv na gospodarstvo in okolje po metodologiji solidarnostnega sklada in dejanskim popisom, ki jih izvajajo institucije na terenu. Torej, resorji so pripravili vlogo za solidarnostni sklad in del podatkov dobili tudi preko sistema AJDA in poziva Ministrstva za naravne vire in prostor za predhodno oceno škode za namene izvajanja Zakona o obnovi po naravnih nesrečah. V skladu s svojimi metodološkimi pristopi so resorji podatke uporabili kot vhodno informacijo za pripravo celovite ocene škode in odpravo posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Glavni razlog za uporabo te metode je dejstvo, da je za pripravo vloge na voljo samo 12 tednov od datuma nastanka naravne nesreče. Dejanski, natančen opis škode ter njenih posledic zahteva znatno več časa - to ste pravilno ugotovili - in verjetno se bodo posamezni elementi škode še pojavili tudi v prihodnje. Bom navedel samo primer. Recimo, predvsem tisti vodi, ki potekajo pod zemljo, kanalizacijski vodovodni vodi se zaradi posedanja, zaradi vpliva vod so se lahko že poškodovali ali pa se še bodo poškodovali in te škode ta trenutek ne moremo predvideti, ampak se bo pokazalo potem, ko bo prišlo pač do posameznih napak na terenu. Torej, pričakovali smo, da bo veliko vprašanj povezanih z nejasnostmi o teh dveh elementih, dejanska škoda, ki je bila popisana in posledice te škode za prebivalstvo in gospodarstvo ter okolje. Jaz sem v javnosti že navedel nekaj primerov, pa jih bom tukaj še enkrat, zaradi tega, ker nas ljudje gledajo, da bodo razumeli. Če imamo 50 let staro stanovanjsko hišo, ki jo popolnoma uniči poplava in je vrednost te hiše 50 tisoč evrov je to dejanska materialna škoda, ki je popisana in vnesena tudi v AJDO skupaj z vsemi amortizacijskimi elementi. Po metodologiji, ki smo jo uporabili mi in evropske države, se šteje teh 50 tisoč plus dejstvo, da je potrebno to hišo preseliti na poplavno varno območje, nakupiti zemljišče, pripraviti načrt za gradnjo te hiše, novo gradbeno dovoljenje, pripraviti vso potrebno infrastrukturo za priklop tega stanovanjskega objekta na vodo, kanalizacijo, vse ostale telekomunikacijske povezave in zgraditi hišo po današnjih cenah. In to je bistvena razlika med dejansko škodo in posledicami tega dejstva.

Primer B: če reka odnese del ceste, vrednost ceste, dejanska materialna škoda, ki je nastala z vsemi amortizacijskimi elementi ugotovimo, da se to ne bo ponovilo, na kilometru ali pa dveh kilometrih tega nabrežja reke poleg nove ceste po novih cenah izgraditi tudi varnostni nasip ali škarpo ali karkoli drugega, so to posledice, ki pomenijo dodaten strošek.

In še tretji primer, mogoče malo bolj jasen. Sam sem bil v Dravogradu in med Dravogradom in med Libeličami drsi praktično cel breg in tudi tukaj je nekaj 100 hektarjev gozda, nekaj stanovanjskih objektov in cesta, ki povezuje te kraj. Kot zdrs je ta plaz, potem to pomeni materialna škoda, kubik lesa stanovanjske hiše po isti metodologiji, ki sem jo pojasnil prej in cesta po isti metodologiji, to je dejanska materialna škoda, ki je vnesena v sistem. Kaj so pa posledice tega? Da bo potrebno vršiti monitoring nad tem plaziščem, da bo potrebno narediti projekt za sanacijo tega plazišča, da bo treba pilotirati to območje, zato da ne bo drselo v prihodnje, da bo treba preseliti te 3 stanovanjske hiše, nasaditi nov gozd, navoziti novo zemljino in tak dalje. To je pa tisto kar upošteva metodologija. In treba je poudariti, da bo obnova in pa odpravljanje teh posledic trajalo nekaj let, 10 ali več. Letos poteka 25 let od potresa v Posočju in počasi se zaključuje sanacija tega največjega potresa, 25 let.

Ocena škode, ki jo bo Republika Slovenija predložila Evropski komisiji in jo je že, da bo prejela do 400 milijonov evrov, torej vključuje zgolj oceno tako imenovani "big picutre" na podlagi omenjene metodologije in ne vključuje posameznih projektov. Tukaj imam natiskan izvod te vloge, v katerih so kot priloge vpisane tudi metodologije po katerih se je v skladu s to metodologijo izračunavala posledica teh poplav in tukaj ne boste prebrali ničesar o konkretnem projektu, ampak govorimo o kilometrih cest, o kilometrih železnic, kilometrih na mreži števila, številu stanovanjskih objektov in tako dalje, ker v tej, po tej metodologiji komisijo to ne zanima, ker oni želijo imeti splošno oceno škode.

Jaz bi v nadaljevanju samo rad še poudaril, da sem bil prejšnji teden v Bruslju, kjer sem se pogovarjal s predstavniki didžeregio, ki se ukvarja z ocenjevanjem ustreznosti vlog, ki jo države pošiljajo in pričakujejo to vlogo, danes, kot rečeno, smo jo poslali in zagotovila imam, da bodo o tej vlogi odločali v čim krajšem času. Komisija ima na voljo do 6 tednov da presodi ustreznost te vloge in potem seveda ko odloči o ustreznosti vloge lahko izplača tudi avans za katerega smo zaprosili, to je do 100 milijonov še v letošnjem letu, naslednje leto pa pričakujemo do 300 milijonov še dodatnih sredstev iz novega proračuna Evropske unije. Obvestili so nas, da je primerov naravnih nesreč v Evropi, to tudi sledimo temu zelo veliko in da je predlog seveda komisije, da se v novo finančno obdobje, v nov proračun dodatno nameni 2 milijardi in pol sredstev za solidarnostni sklad. Ocena škode, ki jo bo Republika Slovenija torej predložila Evropski komisiji, da bo prejela do 400 milijonov, vključuje zgolj oceno na podlagi omenjene metodologije, ne vključuje posameznih projektov, torej, ki jih bo treba izvesti za odpravo posledic v prihodnosti in to ni podlaga za izplačilo kakršnekoli škode, ampak je podlaga za to, da dobimo teh 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada.

Jaz bi, spoštovani predsednik, samo na koncu tega mojega uvodnega dela rad izpostavil nekaj. Jaz sem prepričan, da se to tega vsi zavedamo, ki sedimo tukaj v tej dvorani. Mi smo danes po res 11 tednih trdega dela vseh ministrstev in zahvaljujem se vsem skupaj, da ste sodelovali v tem procesu, uspeli pripraviti zelo zahtevno vlogo pri izdelavi te vloge, ki je bila izdelana, kot sem povedal, v skladu s priznano metodologijo, so sodelovali tuji strokovnjaki, ki so po enaki metodi popisovali posledice tudi na Hrvaškem. Isti strokovnjaki, ki jih je nam priporočila svetovna banka in oni so sedeli 11 tednov z nami in pripravljali to vlogo in jaz kot minister, odgovoren za pripravo te vloge, za temi podatki stojim in jih bom zagovarjal vsepovsod tukaj v parlamentu, sem jih na Vladi, jih bom tudi pred komisijo. Zdi se mi pa, da ni preveč modro ob dnevu, ko pošiljamo vlogo v Bruselj, iz parlamenta pošiljati negativna sporočila Evropski komisiji, kajti vedite, v Evropski komisiji še kako dobro poslušajo in berejo kaj govorimo pri nas in prosim, da se tega zavedamo. Ne, da bi sedaj kakorkoli omejeval delo vaše komisije ali pa poskušal delati to, ampak opozarjam na to dejstvo in zagotavljam in to smo tudi po uredbi dolžni, da bo sleherni evro, ki bo porabljen iz sklada solidarnostnega sklada, porabljen v skladu z nacionalnim in evropskim pravom, ker to uredba tudi zahteva. Evropska komisija ima mehanizme, ima inštitucije, da preverja te podatke in jih bo, ne glede na to, da mi to opozarjamo ali ne, jih bo. In jaz sem še enkrat povedal, da za temi podatki stojim. Hvala.

Najlepša hvala, gospod minister. Potem bo naprej razprava, ampak na podlagi vsega tega, kar ste povedali, jaz se bojim, da bo tudi kakšna preiskovalna komisija še v tem mandatu morala preiskovati enako, kot pri bančni luknji in sanaciji bančnega sistema tudi to zgodbo, kot kaže, ker ko je kaj oprijemljivega vam moram povedati, da nismo dobili. In, ko ste rekli in očitali, da se Komisija za nadzor javnih financ s tem ukvarja, glejte Komisija za nadzor javnih financ se mora s tem ukvarjati zaradi tega, ker vi ste dejali tako: "Komisije ne zanimajo posamezne ocene, ampak skupna vrednost škode in tako naprej." Super. Ali veste koga zanima posamezne vrednosti škode? Davkoplačevalce te države, ki tanko piskajo zdaj ta trenutek, zaradi vseh teh popisov in celotnega obsega, ki je narejen. Tako, da komisija se pa mora s tem ukvarjati, potem pa mi povejte vi po Poslovniku s kom se lahko, ampak bomo šli potem kasneje od projekta do projekta. Zdaj pozdravljam še ministra Hana, ki bo predstavil kateri gospodarski subjekti so bili poškodovani, v kolikšni vrednosti in kakšen je ta popis. Prosim. Gospodu Hanu se samo mudi, to je problem.

Ne, problem imam, jaz sem še istočasno na Odboru za evropske zadeve in tudi tam poročam. Zdaj če lahko mogoče jaz si dovolim samo na kratko iz gospodarskega dela povedati.

Izvoli.

Potem bo pa seveda kolegica to tudi, ki vse pozna in bo lahko odgovarjala, če je možno, kolegice in kolegi.

Naj ostali ministri odločijo ... Okej. Izvoli.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, kolegi, ministrice, ministri!

Bom relativno zelo kratek in jasen. Mi smo seveda izplačali že 10 % avansa gospodarskim družbam. 1173 podjetij je prosilo, bom rekel, za ta avans, eni seveda do 20. septembra oziroma eni do 1. septembra, drugi do 20. septembra, 708 podjetij je prejelo predplačilo 10 %, to je bila njihova ocena, gospe in gospodje, in mi smo izplačali 31,7 milijonov. Imamo tudi absolutno vse spiske, ki so tudi objavljeni, koliko sredstev so ta podjetja dobila. Naredili smo na nek način, oni so morali oceniti škodo na opremi in strojih, to so ocenili za 168 milijonov 248 tisoč 437, ocenili so škodo na zalogah, ki je bila ocenjena na 90 milijonov 774 tisoč 105, izpad prometa 121 milijonov 825 tisoč 772. Mi smo še zbirali podatke in mi jih pa nismo izplačevali za čiščenje, se pravi zaposlenih, to je bilo za 14,308.692 milijonov in pa čiščenje zunanjih, bom rekel, površin okoli podjetja, je bilo pa tudi za 14 milijonov 742. To je toliko, da smo mi vsi skupaj zbrali, da smo sploh vedeli o kakšni višini se pogovarjamo skupaj. Kot sem že rekel, je bilo škode za 380,848 milijonov. Zdaj, pa v naslednjem, naslednjem koraku pa bomo glede na zakon, ki ga imamo ZOPN, izplačevali, bom rekel tudi škodo, ki bo realna, kjer bodo podjetja seveda morali zdaj z računovodskimi izkazi dokazovati, bom rekel, izpad prometa, z zavarovalnimi cenilci, realno škodo in na koncu jaz mislim zdaj pa zelo, to je pa zdaj moja ocena čez palec, če lahko rečem, da je teh 10 % bo mogoče pri kakšnem podjetju tudi 30 % ali pa 35, % potem pa mi še dodamo do teh 50 % oziroma 60 % v primeru zavarovanja. Zdaj mi smo seveda pa v v to skupno škodo seveda zapisali višjo cifro vam moram povedati zaradi in to nam je v bistvu, podjetja so nam dostavila informacije predvsem zato, ker dejstvo je, da mašina, ki je bila poplavljena, ki je že amortizirana in ali jo bodo popravili ali bodo morali pa v nadaljevanju kupiti novo, bo ta mašina večkrat kot dvakrat več vredna, se pravi bo treba nov stroj kupiti. Tu smo se na nek način naslonili na anketo, ki so jo naredili v posamezna podjetja, predvsem pa smo dobili podatke od zbornic, Obrtne zbornice in Gospodarske zbornice, potem pa smo mi še na nek način naredili oceno škode na poslovnih in industrijskih objektih v višini 512 milijonov in to je tudi vse romalo ta dokument, ki ga danes pošiljamo. Tako, da pod črto je škode, škode posredne za 985 milijonov 164 tisoč, izplačali pa mi na nek način bomo bistveno seveda manj, ker tudi ni druge zakonske podlage, kar pa bomo izplačali, bomo izplačali na podlagi seveda zapisnikov, cenilnih zapisnikov računovodskih standardov. Tako, da zdaj bom tvegal eno izjavo, pa sem jo že včeraj na Vladi rekel: Zdaj smo izplačali 31,7 milijonov, mi bomo verjetno potrebovali še naslednje leto ali pa v naslednjih dveh letih še ca 200 milijonov dodatnih sredstev, da bomo izplačali vso škodo, ki jo je gospodarstvo utrpelo. Hvala lepa.