Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričanjem 4. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestni člani in članice sodelujejo Samo Bevk namesto Marka Koprivca, Blaž Pavlin namesto Ive Dimic in Violeta Tomić namesto Mihe Kordiša. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red je: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev druga obravnava.

Na sejo smo vabili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državne svet - delavskega svetovalca ni - in Zakonodajno-pravno službo.

Prehajamo na 1. TOČKA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV.

Obravnavali bomo predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta. Je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev to je / nerazumljivo/ koalicije in zahteva poslanske skupine koalicije za sklic nujne seje DZ. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji 12. 10. 2018 odločil, da Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju pravic in javnih sredstev ne obravnava po skrajšanem postopku, zato ga odbor obravnava na podlagi 126. člena Poslovnika. Pričanjem drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ugotavljam, da so bili v poslovniškem določenem roku vloženi amandmaji PS koalicije. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona, ministrica, državna sekretarka Breda Božnik?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni. Pozdravljeni tudi ostali gostje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo Predlog spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Želimo, že na samem začetku želimo poudariti, da z novelo prihajamo do istega cilja prejšnje novele, spreminjamo zgolj in le način doseganja cilja. Do enakega cilja prihajamo samo z nekim mehkejšim prehodom. Gre za umik masovnega avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice, ki je bil predviden, da se izvede septembra 2019. Gre za nadomestitev zadeve z mehkim prehodom v uvedbo mesečnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letnih pravic oziroma ohranitev izdaje informativnega izračuna le v primeru, ko bo informacijsko omogočena avtomatizacija postopkov. Pomembno je poudariti, da po 1. 1. 2019 ohranjamo ključno prednost, ki jo je prinesla prejšnja novela. Še enkrat poudarjam, da ostaja enako, kot je bilo pri prejšnji noveli, zgolj da se informativni izračun ne imenuje informativni izračun, ampak govorimo o odločbi, to je dokument, ki ga bo prejel uporabnik s popolnoma enako vsebino prej rečenega informativnega izračuna. Gre samo za spremembo v imenu, tokrat bo dobil odločbo. Se razumemo? CSD jim bo dal sam od sebe po uradni dolžnosti odločbo in strankam ne bo potrebno popolnoma nobene angažiranosti v zvezi s tem. To pomeni, da ko bo osebi decembra prenehala pravica do otroškega dodatka ali subvencije vrtca, ne bo več potrebno vložiti vloge za podaljšanje te pravice, ampak jo bo center za socialno delo izdal po uradni dolžnosti. S prejšnjo novelo je bilo določeno, da stranka dobi namesto informativnega izračuna, da dobi informativni izračun, mi pa z mehkejšim prehodom zdaj na to mesto postavljamo odločbo s popolnoma enako vsebino. To moram poudariti. Cilj za stranko je tudi s to novelo, predlagano novelo dosežen, enak cilj, kot je bil izpostavljen pri prejšnji noveli.

Razlogi za sprejem novele so naslednji. Govorimo predvsem o razbremenitvi stranke, kar tudi s to novelo zasledujemo, in govorimo o razbremenitvi centrov za socialno delo. Ta še ne bo dosežena v polni meri in bo dosežena šele takrat, ko bo sistem popolnoma avtomatiziran in bomo namesto odločbe dejansko dobili informativni izračun. Torej o informativnem izračunu govorimo šele lahko takrat, ko bo dosežena popolna avtomatizacija tega postopka. Zaenkrat pa še temu ni in ne bo tako. Ugotovljeno je bilo, da zasledovanih ciljev ni mogoče doseči v celoti, kajti v postopkih so bila ugotovljena visoka tveganja, ki so vsebinske, časovne, tehnične in pa objektivne narave. Kar se tiče tveganj objektivne in tehnične narave, bi želela povedati, da centri za socialno delo pridobivajo podatke iz tako imenovanega e-Pladnja. Ta e-Pladenj je povezan z 38 različnimi viri. Gre za to, da centri za socialno delo nimajo neke svoje baze podatkov, tako kot ima to na primer Furs, in zato je nujno potrebno sodelovanje z drugimi organizacijami, ki pač imajo določene vire. Zaradi dnevnih izpadov virov, ki so seveda tehnične narave in na katere centri za socialno delo niti tako ne ministrstvo nimajo popolnoma nobenega vpliva, predstavljajo zelo visoko tveganje za izvedbo tega avtomatiziranega informativnega izračuna. Predložila bi vam tudi eno dodatno pojasnilo iz prakse. Posamezni vir, centralni register prebivalstva na primer ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije ali Furs, se v povprečju kličejo 60 tisočkrat na dan. Za vsako osebo, ki je v postopku, je namreč potrebno od vsakega vira pridobiti nek določen podatek. Če ima družina 5 članov, potem mora center za socialno delo posredovati za vseh teh 5 članov poizvedbo v vse te vire. V primeru masovnega avtomatičnega izračuna bi bilo potrebno pridobiti podatke za vse osebe naenkrat. Predvideno število odločb je od 350 tisoč do 400 tisoč za približno 750 tisoč oseb. Za potrebe masovnega informativnega izračuna enkrat letno bi bilo torej treba zagotoviti sposobnost posameznih virov za obravnavo preko 750 tisoč poizvedb v 3 dneh, kar pomeni vsaj 250 tisoč poizvedb na dan. Ker dejansko ni mogoče zagotoviti, da bodo viri vzdržali pritisk masovnega informativnega izračuna, je bilo to tveganje ocenjeno kot visoko tveganje, ki ima lahko zelo negativne posledice za upravičence. To pomeni, da pravica ne bi bila pravočasno priznana in seveda tudi dodatne obremenitve, kar pomeni nezadovoljstvo, dodatne obremenitve za centre za socialno delo, kar pomeni nezadovoljstvo upravičencev, dodatna pojasnila upravičencem, dodatni pritiski na centre za socialno delo in seveda predvsem nezadovoljstvo, ki sem ga že omenila. Za uspešen začetek uporabe informativnega izračuna je potrebno, da so podatki, potrebni za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev, na vseh virih zagotovljeni, zagotovljeni in predvsem dostopni, da sistem dobro deluje, da ni prekinitev, ki lahko trajajo od nekaj minut tudi do več ur in da je sistem tudi preizkušen pred samim začetkom njegove uporabe. Predlog novele vsebuje, da center za socialno delo po uradni dolžnosti odloča o podaljšanju pravice do otroškega dodatka, subvencije vrtca, subvencije malice, kosila in pa državne štipendije. Predlog novele govori, o podaljšanju vlog se odloča z odločbo. O tem sem že prej govorila. In ko bo dosežena avtomatizacija postopkov ugotavljanja kroga oseb, ki sodijo v družino, ter postopkov ugotavljanja dohodkov in premoženja vseh družinskih članov, se bo pričelo z izdajanjem informativnih izračunov. Prve informativne izračune pričakujemo leta 2019 za najpreprostejše primere, in sicer na primer družina z dvema otrokoma brez sprememb na dohodkovni in pa na premoženjski strani.

Za zaključek. Cilj, ki ga želimo doseči z novelo, je, da se bo prehod na nov sistem podaljševanja letnih pravic iz javnih sredstev s strani centrov za socialno delo po uradni dolžnosti opravil kvalitetno, z manj problemi, z manj zaostanki in tudi lažje za tiste, ki bodo vodili postopke odločanja o letnih pravicah iz javnih sredstev. Tak predlog ureditve omogoča pravilno in pa predvsem varno nadgradnjo avtomatizacije postopkov za priznavanje pravic. Cilj, ki ga želimo doseči je razbremenitev stranke, to absolutno zasledujemo in ta cilj bo doseženo, ter razbremenitev centrov za socialno delo. Šele določen čas uporabe in postopne avtomatizacije postopkov bo pokazal stopnjo avtomatizacije, ki jo je mogoče doseči. Pri pravicah iz javnih sredstev je torej potrebna posebna pozornost zaradi narave pravic, da ne pride do prevelikih posplošitev, saj je cilj socialnega varstva zagotoviti varstvo najbolj ranljivim in socialno ogroženim osebam. To pa še vedno zahteva določeno stopnjo individualizacije postopkov. Ob koncu te predstavitve bi želela še enkrat poudariti, to, kar je predvidela prva novela zakona, ostaja. Sprememba je samo v tem, da želimo preiti na mehkejši, postopnejši način uveljavitve ciljev, postavljenih v prvi noveli. Gre za to, da se cilji ohranjajo, samo pot do cilja se nekoliko podaljša.

Hvala lepa.

Hvala vam za obrazložitev.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Pripombe, ki jih je Zakonodajno-pravna služba podala v svojem mnenju, so upoštevane v vloženih amandmajih petih poslanskih skupin. Nomotehnično je ustrezneje urejen drugi odstavek 35. člena, ki se spreminja s 1. členom. V novem 35.a členu je določeno, da pri nadaljnjem prejemanju letnih pravic osebi ni treba vložiti vloge, ampak center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri pogoje za nadaljnje prejemanje letnih pravic. Pri tem je izrecno določeno za potrebe odločanja, da se kot dan vložitve vloge šteje dan začetka postopka po uradni dolžnosti, in to zato, da bo pravni položaj oseb glede pravice, o kateri bo izdan informativni izračun, izenačen s pravnim položajem oseb, ki bodo pravico do javnih sredstev uveljavljale z vlogo.

Spremenjen je tudi 37. člen zakona, in sicer je spremenjen najprej vrstni red odstavkov, ker se določba v celoti nanaša na vse odločbe, ki se izdajajo po zakonu. V zadnjih dveh odstavkih pa je specialna ureditev, ki se nanaša le na nadaljnje prejemanje letnih pravic in iz katere je razvidno, da bo center za socialno delo po uradni dolžnosti odločil o nadaljnjem prejemanju letnih pravic, pri čemer bo lahko izdal odločbo, če pa bo informacijski sistem to omogočal na avtomatiziran način, pa bo o tem odločeno z informativnim izračunom, kar je razvidno iz amandmaja k 38.c členu. Pri čemer se bodo ti informativni izračuni lahko začeli izdajati takoj po uveljavitvi zakona, ker ta zakon ne predvideva zamika uporabe, vendar najpozneje do 1. januarja 2022, kot izhaja iz amandmaja k 11. členu.

Obdobje prejemanja je sedaj urejeno v 35. členu zakona enotno za vse pravice, ni posebej določeno v določbi 38.c člena, ki se nanaša na informativni izračun, tako je enotno, ne glede na to, ali bo o letni pravici do nadaljnjega prejemanja izdan informativni izračun ali pa bo o njej odločeno z odločbo.

Sicer pa Zakonodajno-pravna služba ponavlja pripombo, ki jo daje že od uveljavitve zakona ob vseh novelah, ki jih je bilo od leta 2010, ko je bil zakon sprejet, sedem, in sicer, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti, ki zahteva preglednost pravne ureditve, ta temeljni sistemski Zakon za zagotavljanje pravic do javnih sredstev urediti na bolj pregleden, jasen in nedvoumen način, ker pomeni izvajanje pravice do socialne varnosti, kar je ustavna pravica, zagotovljena v 50. členu ustave. In zato, ker je po odločbi Ustavnega sodišča treba pri postopku dodeljevanja pravic iz javnih sredstev kot ključno načelo upoštevati načelo osebnega dostojanstva oseb, ki so se znašle v socialni ali ekonomski stiski.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta Peter Požun?

Gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, predstavnici Vlade!

Državni svet je na svoji 12. seji včeraj obravnaval predlog zakona, ki ga danes obravnavate tudi na odboru, in ga podprl. Ob tem želim opozoriti, da smo že ob sprejemanju novele v letu 2017 na podlagi strokovnih mnenj predvsem zaposlenih na centrih za socialno delo opozorili, da je treba sistem pravočasno testirati in ga preizkusiti v dejanski praksi. Tako je že takrat bilo lahko pričakovati, da sistem ne bo uspel delovati in da bodo nastopile težave. Zato je pravzaprav zelo pametno in modro, da se zadevo nekoliko prestavi, da se jo izboljša, da bo lahko optimalno delovala, predvsem glede na to, da se pri preverjanju izpolnjevanja pogojev preverijo številne baze podatkov in da se jih poskuša kar se da ustrezno uporabljati. Pomembno je tudi to, da se razbremenjuje uporabnike pri pridobivanju pravic in da bodo na podlagi prihajajočega novega sistema tudi strokovni delavci na centrih za socialno delo se res lahko bolj posvetili svoji temeljni dejavnosti, se pravi, pomoči posameznikom, ki se na center za socialno delo obračajo zaradi svojih socialnih težav in problemov, manj pa bo administrativnega dela.

Še enkrat, Državni svet predlog zakona podpira. Hvala.

Hvala lepa.

Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in glasujemo o amandmajih. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Ali temu kdo nasprotuje? (Ne.)

V skladu s 126. členom poslovnika prehajamo na razpravo in glasovanje o 1. členu predloga zakona in vloženem amandmaju. K razpravi se je prijavila kot prva Jelka Godec.

Najlepša hvala.

Da ne bi slučajno kdo danes hvalil te nove Vlade, da bo s to novelo zakona uporabniku ne vem kako približala zadeve. Za prejšnjo novelo je že bilo povedano, torej Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, že takrat je bilo rečeno, da uporabnik ne bo več obremenjen, CSD in tako naprej. Ampak že takrat je bilo tudi opozorjeno - kar je povedal tudi predstavnik Državnega sveta -, da bi bilo treba informacijski sistem prej testirati, da bo prihajalo do različnih tudi obremenitev, o katerih je danes povedala državna sekretarka. Je pa lepo opisala birokratsko stanje Slovenije, koliko klicev, koliko klikov, koliko ur je potrebnih, da narediš izračun za enega uporabnika. Zdaj je prav smešno v bistvu, da danes sprejemamo zakon, novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za nekaj, česar tisti, ki bi morali izvrševati zakon, niso naredili, in zato je treba zdaj zakon spremeniti. Če sem pravilno razumela, torej ISCSD-2, nadgradnja sistema ni narejena, ne deluje in zato ukinjate informativni izračun in uvajate odločbo. Torej tisti, ki so bili dolžni po zakonu te stvari izpeljati, niso izpeljali, za to so bili plačani, za to so bili izbrani, upam, da na javnem razpisu, za to so podpisali pogodbe in vse pač, kar zraven sledi, kakor rečejo v gradbeništvu, so tudi penali, če se nečesa ne izvrši, in zdaj se delamo norce iz ljudi, jih dajemo drugo ime za nekaj, kar… v bistvu spravljamo v prejšnje stanje pred tem zakonom oziroma novelo, torej v staro stanje, nič novega. Meseca avgusta je bilo povedano, in potem tudi s strani bivše ministrice Kopačeve, da bodo zamujale štipendije, subvencije za vrtce, državne štipendije in vse te zadeve, torej vse te pravice. Zdaj mene zanima, kako je s temi odločbami, kdaj jih lahko uporabniki pričakujejo, kdaj bo, glede na to, da zdaj pač vse skupaj stoji, kdaj bodo odločbe izdane, kdaj bo izplačilo teh pravic, ki jih imajo, in kdaj se boste nehali delati norce na ministrstvu oziroma država iz ljudi, z birokratskimi ovirami, ki jih imamo, in boste najprej odpravili birokratske ovire in se nehali s temi informacijskimi sistemi hecat. Ker v 21. stoletju se danes pogovarjati, da informacijski sistem na Ministrstvu za delo ne deluje oziroma na CSD-jih, je res hudo, no. S tem, da ga uvajate že - ne vem, zdaj ste vi čisto na novo, kajne, tisti, ki pa to delajo, so pa tam že 20 let in so točno vedeli, kakšne ovire lahko pričakujejo. Zanima me pa tudi, kdo je ta, ki bi moral izvršiti nadgradnjo ISCSD2, kolikšna je bila vrednost te nadgradnje, do kdaj bi morali to zadevo izvršiti in seveda do kdaj jo misli? Ker mislim, da leta 2015 isti problem z javnimi deli, z informacijskim sistemom za javna dela. Takrat je bilo, da bo elektronska prijava, so se začeli elektronsko prijavljati in se je vse skupaj sesipalo in potem so zavodi za zaposlovanje prešli na pisno obliko spet in je bilo tam nepravilnosti in pritožb in tako naprej veliko. Tako da, saj jaz vem, vi ste zdaj tu čisto na novo, prišli ste od tu notri, so vam rekli: »glejte, tole ne deluje, dajte to zdaj spraviti, tako da bo zakonsko držalo«, ampak torej vprašanje je, kdaj bodo odločbe, koliko bodo zamujale ali ne bodo zamujale oziroma že zamujajo, kdaj bo ta sistem nadgrajen, koliko in kdo je bil izbran za nadgradnjo tega sistema, koliko je vrednost nadgradnje torej informacijskega sistema, kakšna bo odgovornost teh, ki niso izvršili po planu? Torej, neke posledice tega morajo biti, če zakon ni bil izvršen tako kot bi moral biti oziroma se informativni izračun ne bo izvedel do konca leta. To, kar pa sporočamo ljudem je pa to, da čakajo na ta denar nekateri zelo, zelo, zelo močno. Študentje nekateri, ki dobijo štipendije šele odločbe so dobivali tudi februarja, to sem jaz ministrici že tudi povedala in jaz si ne predstavljam nekaterih študentov, kako lahko od oktobra do februarja preživijo v Ljubljani recimo, če jim je to eden izmed glavnih virov ali pa skoraj pri nekaterih edini vir financiranja, zdaj se pa še norca delamo s temi odločbami pa s temi birokratskimi ovirami. Tako da, dajte na ministrstvu, jaz dam čisto tako predlog, dajte odpraviti te birokratske ovire, če se je že zdaj CSD razbremenilo z nekimi zadevami, dajte najti torej način, da bo ta informativni izračun oziroma odločbe stekle hitreje, da ne bo ne vem koliko tisoč klicev za enega človeka in da se bo to rešilo čim prej, v dobro seveda uporabniku oziroma tistih, ki dobijo te dodatke.

Tako da torej moje vprašanje je, zakaj ni bilo to izvršeno? Kdaj bodo odločbe, kdaj bo denar za te ljudi?

Samo toliko, hvala.

Hvala za razpravo. Naslednji razpravljavec je Violeta Tomič, se je prijavila, jaz bi pa samo rad povedal, da je z nami Franc Rosec namesto Suzane Lep Šimenko in Jani Möderndorfer namesto Janje Sluge. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo spoštovani predsednik.

Seveda mi v Levici bomo ta zakon podprli, ker je to edino odgovorno dejanje, ki ga lahko ta trenutek sprejmemo. Tudi vseh 9 amandmajev, ki so nastali glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe in glede na predloge Levice, ki so bili upoštevani, tako da to bomo podprli.

Zdaj, jaz se strinjam, da ta masovni avtomatizem, da je bil čisto utopičen in da je bilo treba to popraviti. Žal smo s strani ministrice Anje Kopač Mrak poslušali dve leti samo neke piar izjave, kako bo to zdaj vse super in krasno, ko bo to delovalo, ko bo pa začelo delovati šele dva meseca po tem, ko ne bo več ministrica, tako da… Kljub vsemu pa bi vseeno izpostavila ene par vprašanj in to predvsem ljudem, ki ste ves čas na tem ministrstvu. Vemo, da se ministri menjajo, pač zaposleni ostajajo in zanima me zakaj se ni že pred sprejemom zakona ZUPJS preverilo možnosti avtomatiziranega izdajanja informativnih izračunov? Že takrat smo vedeli s čim se bomo soočili. Zanima me tudi, glede na to, da se spreminja zakon, ki v veljavi še ni niti eno leto, mislim to sem mi zdi precej neodgovorno ravnanje zakonodajalca, sploh v luči dejstva, da so kršena načela po katerih bi moral biti zakon splošen, stalen in ne podvržen nekim nenadnim spremembam. Ljudje se zelo težko prilagajajo vsem tem novim postopkom, katerim so podvrženi.

Zdaj, če je pridobivanje podatkov s strani virov omejeno, zakaj se temu ne posveti več pozornosti in ne nameni dodatnih kadrovskih in finančnih virov. Če po drugi strani obstajajo objektivna dejstva, ki onemogočajo pridobivanje podatkov, se sprašujem, ali ta objektivna dejstva niso obstajala že pred sprejemom te novele ZUPJS-G(?) in obrazložitvi novele iz leta 2017 je kot eden poglavitnih razlogov uvedbe avtomatizirane izdaje informativnih izračunov navedena močna razbremenitev CSD-jev. Dobro, danes pa beremo diametralno nasprotno, da bi uvedba tovrstne izdaje informativnih izračunov pa obremenila CSD-je in kako naj sploh po takšnih kontradiktornih izjavah jemljemo ministrstvo resno?

Novelo ZUPJS-G(?) je podprlo 72 od 73 prisotnih poslancev takrat. Zdaj, kako lahko zdaj na takšen način spreminjamo soglasne odločitve, tako rekoč soglasne odločitve zakonodajalca in kaj pomeni to sploh o delu Državnega zbora. Jaz se večkrat sprašujem, ko sklenemo nekaj in potem se to sploh ne upošteva, kakšno vlogo ima potem zakonodajno telo.

Zdaj na ne razvidnost, negotovost in nejasnost predloga je opozorila že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in na podlagi kritike te Zakonodajno-pravne službe, se je pripravil predlog, ki je pač za odtenek malo manj nejasen, to je dobro ne. Kljub temu pa velja na tem mestu pozvati Ministrstvo za delo k bolj doslednemu in jasnemu in razločnemu delu. To se nanaša tako na sam zakon kot tudi na obrazložitve, ki se mestoma praktično ponavljajo.

Zdaj, približno 60 %, rekli ste tam nekje do 450 tisoč odločb, vseh pravic iz javnih sredstev je letnih pravic in kot je bilo navedeno v obrazložitvi k predlogu zakona, bi uvedba avtomatizacije odločanja o letnih pravicah močno razbremenila CSD-je kot tudi stranke. In je dobro, ker bodo CSD-ji končno svoj kader lahko usmerili v reševanje bolj zahtevnih socialnih problemov socialnih stisk. Ideja z avtomatičnim odločanjem je bila, da se omogoči strokovnim delavcem dejansko upravljati strokovno delo in nuditi pomoč socialno izključenim, revnim, ogroženim in to naj bi bil torej en dober korak v smeri izgradnje sistema socialne države, ki jo predvideva 2. člen Ustave in korak naprej k večanju socialne varnosti in nudenju podpore tistim, ki jo najbolj potrebujejo in to je najbolj bistveno.

Zdaj, kot sem že rekla v Levici bomo predlog zakona podprli, kakor tudi vse amandmaje predlagane, hkrati pa bi res želeli, da v prihodnje predlagatelji in tudi ministrstvo postopajo bolj odgovorno in se res ne poigravajo z zakonodajnim procesom in z ljudmi, ki to poigravanje čutijo na svoji lastni koži in so zelo nesrečni zaradi tega in zmedeni, kajti vemo, da ljudje ne berejo zakonov in so prevečkrat jezni na cel sistem, administracijo, ki ne deluje.

Tako da hvala.