Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Danes nas je res veliko, tako da se opravičujem majčkeno za to, kar vas prosimo, kakšnega, če se lahko umakne zato, da bodo poslanci lahko sedeli ob mizi, da bodo imeli možnost dostopa do svojega mikrofona in seveda do glasovalne naprave. Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 13. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da imamo danes na seji kot nadomestne članice in člani odbora sodeluje: gospa Iva Dimic namesto Jerneja Vrtovca in pa dr. Matej Vatovec namesto Milana Jakopoviča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Dne 13. 10. ste prejeli tudi obvestilo o širitvi dnevnega reda za A1 ena in A2 točko dnevnega reda na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov, v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno širitvijo.

Tako prehajam na 1A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PLAČILNIH STORITVAH NA NOTRANJEM TRGU IN SPREMEMBI UREDBE EU ŠTEVILKA 1093/2010.

Gradivo k A1 in A2 točki dnevnega reda ste prejeli od Vlade dne 12. 10. 23 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Ker sta oba predloga stališč, ki ju obravnavamo danes vsebinsko povezana predlagam, da uvodno dopolnilno obrazložitev in razpravo opravimo skupaj v okviru te točke dnevnega reda, glasovali pa bomo posebej o podpori k posameznemu predlogu stališča.

Predlagatelj stališč pri navedenih točkah je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. K obema navedenima točkama so vabljeni predstavnice ter predstavniki Ministrstva za finance. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, gospa Nikolina Prah, državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Torej Vlada Republike Slovenije je na seji 12. oktobra 2023, sprejela stališča do dveh zakonodajnih predlogov EU, ki se nanašata na plačilne storitve, in ki ju je Evropska komisija predstavila konec junija letošnjega leta. Gre za predlog direktive o plačilnih storitvah in storitvah elektronskega denarja in Uredbi o plačilnih storitvah. Glavni namen obeh zakonodajnih predlogov je torej prispevati k nadaljnjemu razvoju trga plačil v Evropski uniji, ki bo potrošnikom in podjetjem omogočil, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga. Evropska komisija je namreč v okviru revizije trenutno veljavne direktive o plačilnih storitvah ugotovila, da zaradi opcij in diskrecij, ki jih ta direktiva vsebuje, obstajajo precejšnje razlike pri izvajanju določb navedene direktive po državah članicah. Posledično v nekaterih državah članicah veljajo strožja pravila kot v drugih, kar izkrivlja konkurenco. Zato je Evropska komisija predlagala, da se pravila glede opravljanja plačilnih storitev uredijo z uredbo, ki bo veljala neposredno. Pravila glede pridobitve dovoljenj in opravljanja postopkov nadzora nad plačilnimi institucijami, pa se bodo urejala z direktivo, ki jo bo potrebno prenesti v nacionalno zakonodajo.

Namen predlagane direktive je tako še dodatno izboljšati obstoječo direktivo o plačilnih storitvah v delu, ki torej ureja izdajo dovoljenj in nadzor nad plačilnimi institucijami. Poleg tega direktiva vključuje tudi vsebino, ki je sedaj urejena v Direktivi o elektronskem denarju. Družbe za izdajo elektronskega denarja, pa bodo predstavljale posebno podskupino plačilnih institucij. S predlagano združitvijo obeh direktiv se tako zagotavlja večja preglednost ureditve na tem področju. Revizija izvajanja obstoječe direktive o plačilnih storitvah ni pokazala potrebe po bistvenih in temeljitejših spremembah pogojev za pridobitev in ohranitev dovoljenj za plačilne institucije oziroma družb za izdajo elektronskega denarja kot veljajo sedaj. Glede na to predlog direktive določa pravila za varno in skrbno poslovanje, ki so sorazmerne z operativnimi in finančnimi tveganji, s katerimi se soočajo plačilne institucije, vključno z institucijami, ki izdajajo elektronski denar.

Kot že omenjeno, predlog uredbe določa pravila glede izvajanja plačilnih storitev. V zvezi s tem, določa enotne zahteve glede preglednosti pogojev in informacij v zvezi s plačilnimi storitvami in storitvami elektronskega denarja. Prav tako določa pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev in storitev elektronskega denarja.

V nadaljevanju naj omenim samo nekaj sprememb, ki so mogoče bistvene ali pa bolj izstopajo in ki jih prinaša predlagana uredba. Za izboljšanje dostopa do gotovine predlog uredbe trgovcem omogoča, da v fizičnih trgovinah ponujajo storitve izdajanja gotovine tudi, če stranka ne opravi nakupa. Trgovcem ne bo potrebno pridobiti dovoljenja kot ponudnik plačilnih storitev, če bo ta znesek dviga gotovine do 50 evrov, bodo pa morali trgovci stranki razkriti morebitna nadomestila, če jih bodo zaračunali za opravljanje te storitve. Pomembno je pa poudariti, da bo ta storitev za trgovca tudi prostovoljna.

Varnost kreditnih plačil je bistvenega pomena za povečanje zaupanja uporabnikov plačilnih storitev in za njihovo uporabo. V skladu s predlogom uredbe bo ponudnik plačilnih storitev moral preveriti, ali se edinstvena identifikacijska oznaka prejemnika plačila, torej tako imenovana IBAN številka, ujema z imenom prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, ter plačnika obvestiti o vsakem ugotovljenem neskladju.

Dodane so še določbe za izboljšanje dostopnosti uporabe močne avtentikacije strank. Torej, vse stranke, tudi tiste z nizkim digitalnim znanjem in tiste, ki nimajo pametnega telefona, bodo morale imeti na voljo vsaj eno sredstvo, ki jim bo omogočala močno avtentikacijo pri izvajanju plačilnih storitev, kot na primer spletni nakup.

Vlada Republike Slovenije torej podpira zakonodajna predloga, saj bosta odpravila pomanjkljivosti sedanje ureditve in prinesla pozitivne učinke tako za potrošnike in podjetja, kot tudi za ponudnike plačilnih storitev. Predlagam odboru da predlog stališč podpre. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram skupno razpravo k predlogom stališč pod A1 in A2 točko dnevnega reda. Želi kdo besedo? Ne vidim želje. S tem zaključujem razpravo in odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: "Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in spremembi Uredbe EU številka 1093/2010 EPA 1088-IX EU U1213, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme."

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, za je glasovalo 11 poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Če se strinjate odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poročal pisno.

S tem zaključujem A1 točko dnevnega reda.

Prehajamo na A2 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PLAČILNIH STORITVAH IN STORITVAH ELEKTRONSKEGA DENARJA NA NOTRANJEM TRGU, SPREMEMBI DIREKTIVE 98/26/ES TER RAZVELJAVITEV DIREKTIV EU 2015/2366 IN 2009/110/ES EPA 1095-IX EU U1220.

Glede na to, da ste bili uvodoma dopolnilno obrazložitev in razpravo o A2 točki dnevnega reda opravljeni v okviru A1 točke dnevnega reda odboru predlagam, da odloča o naslednjem predlogu mnenja: "Odbor za finance podpira navedeni predlog stališča, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme."

Glasujemo. Navzočih 12 poslancev, za je glasovalo 11, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Ravno tako bomo Odboru za zadeve Evropske unije poročali pisno.

S tem zaključujem A2 točko dnevnega reda.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVE ZA OBDOBJE 2024-2026.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada, in sicer 29. 9. 2023. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vložitev amandmaja je potekal z začetkom obravnave predloga odloka.

Pričenjam obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka. Izvolite, Klemen Boštjančič, minister, beseda je vaša.

Hvala lepa. Spoštovani.

Vlada v luči spremenjenih okoliščin, vezano na sanacijo po naravnih nesrečah ter ob upoštevanju Predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024, predlaga spremembo Odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024 do 2026, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2024. Za leto 2025 spremembe niso predlagane, ker je predlog proračuna za leto 2025 skladen z omejitvami iz veljavnega odloka. Poleg tega so trenutno veljavna fiskalna pravila na ravni EU v fazi prenove, zato podrobnejše usmeritve za fiskalno politiko v srednjeročnem obdobju še niso dokončno znane. Srednjeročni fiskalni cilji bodo prilagojeni, ko bo več jasnosti glede prihodnjih fiskalnih pravil EU. Takrat bo prijavljena, pripravljena tudi srednjeročna fiskalna strategija. V letu 2024 se bo namreč po skoraj štirih letih na ravni EU prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula, hkrati pa se predvideva, da tudi pogoji, ki so omogočali uveljavitev izjemnih okoliščin na nacionalni ravni, ne bodo več izpolnjeni. Zato bo tudi skladno s 14. Členom Zakona o fiskalnem pravilu potrebno pripraviti strategijo za doseganje uravnoteženosti javnih financ skladno s programom ukrepov za doseganje javnofinančnih ciljev.

V predlogu sprememb odloka Vlada torej za leto 2024 predlaga povečanje najvišjih, najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna lokalnih enot sektorja država in zdravstvene blagajne. Posledično se povečuje tudi najvišji obseg izdatkov sektorja država. Za leto 2024 se tako predlaga, da se zgornja meja izdatkov sektorja država poveča na 32 milijard 160 milijonov, ciljni primanjkljaj se dvigne iz 2,8 na 3,8 % BDP. Po denarnem toku se bo za leto 2024 dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 16 milijard 230 milijonov evrov za državni proračun, na 3 milijarde 200 milijonov za lokalne skupnosti in na 5 milijard 350 milijonov za zdravstveno blagajno. Pri tem se bo ciljni primanjkljaj državnega proračuna povišal na 3,3 % BDP, medtem ko bodo imele ostale blagajne javnega financiranja saldo uravnotežen. S spremembami se bo omogočil ustrezen obseg izdatkov za vse javne blagajne in sektor država ob spremenjenih okoliščinah, vključno s sanacijo posledic naravnih nesreč v letu 2024, 2023, ki se odražajo tudi v samem predlogu sprememb proračuna za leto 2024.

Na predlog odloka je svoje mnenje podala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki z zakonodajno-tehničnega vidika nima pripomb, opozarja pa na nekatere pomanjkljivosti obrazložitve. Gre za obrazložitve glede predvidenih dodatnih ukrepov vezanih na sanacijo poplav, glede dodatnega obveznega socialnega prispevka in glede spreminjanja fiskalnih ciljev v letu 2025. Naj glede tega še nekaj besed povem, in sicer v zvezi s predvidenimi dodatnimi ukrepi, vezani na sanacijo poplav, je tako, da vseh potrebnih prihodnjih ukrepov v tem trenutku žal ni mogoče predvideti in se bodo glede na potrebe določali sproti. Glede nejasnosti obrazložitve za sektor država o socialnih prispevkih naj povem, da se obrazložitev nanaša na obvezni zdravstveni prispevek oz. na prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje kot je bil z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določen v začetku julija. Torej, ne gre še za kakšen nov predviden prispevek. Glede spreminjanja samih fiskalnih ciljev za leto 2025, pa še enkrat poudarjam, da to v tem trenutku ni smiselno, saj predlog proračuna 2025 ne presega omejitev iz veljavnega odloka. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Kot je bilo pravkar že predstavljeno, na samo predlagano besedilo sprememb, Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb. Opozarjala je na pomanjkljivosti obrazložitve, ki so bile na določenih mestih, ki jih je izrecno navedla v samem mnenju presplošne oziroma pavšalne. Hkrati je podala pripombo na obrazložitev, da ostajajo fiskalni cilji za leto 2025 nespremenjeni zaradi spremembe fiskalnih pravil na ravni EU in je opozorila, da izvajanje fiskalnega pravila notranje pravno ureja Zakon o fiskalnem pravilu, ki izvaja ustavno določbo drugega odstavka 148. člena Ustave, zato je upoštevaje dve odločbi Ustavnega sodišča v zvezi s fiskalnim pravilom in glede na dejstvo, da se bodo ukrepi za sanacijo poplav in plazov izvajali ne le v letu 2024, ampak tudi v nadaljnjih proračunskih letih, podala pripombo, da bi bilo treba stališče, da se okvir spreminja le za leto 2024, ponovno preučiti. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem? Izvolite, gospod Leopold Pogačar, član komisije.

Predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci in ostali gostje, hvala za besedo.

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu in 20. člena Poslovnika Državnega sveta, na 11. seji, 17. 10. obravnavala Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024 do 2026, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Komisija k predlogu odloka ni imela vsebinskih pripomb in je sprejela sklep, da komisija predlog odloka podpira. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, dr. Davorinu Kračunu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje!

Kar nameravam sedaj povedati, velja za obe točki dnevnega reda, kajti Fiskalni svet je celoten sklop proračunskih dokumentov ocenil kot celoto, saj pravzaprav ni mogoče posameznih segmentov vsebinsko med seboj ločevati z vidika zagotavljanja vzdržnosti javnih financ. Pri obeh dokumentih, ki jih obravnavate danes, opažamo podobne pomanjkljivosti kot že zadnjih nekaj let. Kot problematično izpostavljamo celovitost in pomanjkljivo verodostojnost projekcij. Prav tako ni izpolnjen kriterij srednjeročnega proračunskega načrtovanja in naslavljanja dolgoročnih javnofinančnih izzivov.

Prvič, glede celovitosti. Dokumentacija, ki jo je Vlada predložila Fiskalnemu svetu, ni celovita. Projekcije sektorja država namreč ne vključujejo leta 2025, kar je onemogočilo pripravo ocene skladnosti s fiskalnimi pravili v tem letu glede na zahteve Zakona o fiskalnem pravilu. Celovitost obravnave proračunskih dokumentov bi bistveno pripomogla k razumevanju celotne javnofinančne slike. Državni proračun v posameznem letu je rezultat zatečenega stanja javnih financ iz preteklih let ter ukrepov ekonomske politike v preteklih in tekočem letu. Za obravnavo proračuna za leto 2025, bi bila zato nujna obravnava proračunov vsaj še za leto 2024, čeprav bo temu namenjena seja čez slab mesec, naj že danes omenim, da tudi ustreznosti predloga sprememb proračuna za leto 2024 ni mogoče ugotoviti brez verodostojne ocene realizacije proračuna za leto 2023. Zdaj pa nekaj o verodostojnosti oz., če uporabim tujko, o kredibilnosti. Izraz verodostojnost seveda ni uporabljen v pravnem pomenu, temveč smiselno kot nekaj, kar je vredno zaupanja. Fiskalni svet ocenjuje, da predlog proračuna za leto 2025 znova ni dovolj verodostojen, kar se v pripravi proračunov redno dogaja zadnjih nekaj let. Navedena negotovost ne more biti razlog za manj verodostojne projekcije. Vlada bi morala po naši oceni prav zaradi visoke negotovosti predložiti projekcije na osnovi scenarija nespremenjenih politik, ki ne vključujejo neposrednega učinka interventnih ukrepov. To ne zahteva priprave nobenih ukrepov, ampak mora temeljiti na trenutno veljavni zakonodaji in znanih ukrepov. To bi bil osnovni pogoj za identifikacijo manevrskega prostora za ukrepanje tako v okviru popoplavne sanacije kot tudi za pripravo ukrepov, ki bi končno naslovili dolgoročne izzive. V predlogu proračuna 2025 kot podcenjeni ocenjujemo zlasti projekcij transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferjev v sklada socialnega zavarovanja. Predlagani proračun za obe navedeni kategoriji predvideva praktično stagnacijo. Uskladitev transferjev z inflacijo in pokojnin po zakonsko določeni formuli ter naraščajoči negativni učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa bi implicirala višjo rast od predvidene na strani prihodkov. Kot preveč optimistično ocenjujemo zlasti projekcijo rasti prihodkov od dohodnine, ki vidno presega napovedano rast makroekonomske osnove. Tudi ocene stroškov popoplavne obnove bi morale biti verodostojne in prikazane na transparenten način. V proračunih za prihodnja leta bosta imela razmeram ustrezno nedvomno pomembno mesto stroški obnove in financiranje obnove, vendar bo ustrezna definicija obsega in načinov financiranja mogoče šele na podlagi verodostojno ocenjenih stroškov. V kontekstu popoplavne obnove bi se sicer morala Vlada zaradi omejitev na ponudbeni strani izogibati ukrepom, ki bi zmanjšali učinkovitost njenih ukrepov, kot so na primer ukrepi za omejevanje draginje, ti utegnejo zaradi neustreznega ciljanja večati tudi neenakost porazdelitve dohodkov. Hkrati pa se mora Vlada izogibati ukrepov, ki niso ustrezni z vidika cikličnega položaja gospodarstva.

Tretjič. Glede srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Potrebno je omeniti, da fiskalna pravila tudi v obdobju 2024-2026, na katero se nanaša predlagana sprememba okvira, ne zahtevajo krčenja javne porabe, zahtevajo zgolj rast porabe, ki je skladna z vzdržnimi javnimi financami. Odstopanje od te zahteve nakazujejo tako domača pravila kot pravila na ravni Evropske unije. Glede na veljavno domače fiskalno pravilo bi se lahko celotni izdatki sektorja država v letu 2024 povečali za okoli 3,4 %, v proračunskih dokumentih predlagana rast pa znaša 5,4 %. To implicira za okoli 700 milijonov ali okoli odstotek bruto domačega proizvoda previsoko porabo. Tudi poraba, določena na podlagi kazalnika Evropske komisije, bi se lahko v letu 2024 povečala za 5,5 %, po tem kriteriju pa bi se glede na proračunske dokumente v letu 2024 povečala za 7,5 %.

Fiskalni svet je pri ocenjevanju proračunskih dokumentov zavezan upoštevati Zakon o fiskalnem pravilu. Ta je, čeprav ni idealen, veljaven in ga je potrebno upoštevati. Na fiskalna pravila ob tem ne gledamo kot na statično kategorijo, temveč kot zagotovilo za dolgoročno vzdržne javne finance. Kakšne so posledice odsotnosti fiskalnih pravil oziroma zavezujoče zastavljenega srednjeročnega okvira jasno kažejo posledice diskrecijskega ukrepanja, ki ni bilo povezano s krizami od začetka epidemije. V tem obdobju so bili namreč sprejeti številni ukrepi, ki primanjkljaj javnih financ vsako leto povečajo za okoli en in pol odstotka bruto domačega proizvoda. Takšno delovanje krči manevrski prostor fiskalne politike, otežuje spoštovanje fiskalnih pravil in seveda veča tveganja za vzdržnost javnih financ. Poleg tega še dodatno povečuje pričakovanja različnih družbenih skupin in sproža nove zahteve po ukrepanju, ki jih je vedno težje obvladovati. Okvir za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024, 2026 se znova spreminja zgolj za eno leto, s čimer nima vloge, ki naj bi jo imel v okviru srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Za to dejansko ostaja zgolj z zakonodajo predpisan formalizem in ne sidro srednjeročno zasnovane fiskalne politike. Takšna obravnava okvira je zaskrbljujoča tudi, ker naj bi prav srednjeročno proračunsko načrtovanje predstavljalo temelj osveženega sistema ekonomskega upravljanja v Evropski uniji.

In še četrtič, dolgoročna vzdržnost. Proračunski dokumenti znova ne naslavljajo dolgoročnih izzivov javnih financ. Odločevalci bi se morali bolj zavedati tveganj, ki bi v prihodnosti lahko ogrožala javno finančno vzdržnost. Naše simulacije kažejo, da bi lahko dinamika javnega dolga ob odsotnosti ukrepov postala nevzdržna že v prihodnjem desetletju. To je tudi opozorilo pred pretirano kratkoročno osredotočenostjo ekonomske politike, ki lahko z odlašanjem ukrepanja privede do pomembnih negativnih dolgoročnih posledic za javne finance in s tem za gospodarsko stabilnost. Hkrati bi morali takšni rezultati analize vzdržnosti dolga odločevalce spodbuditi k temeljitemu premisleku kaj in na kakšen način si z vidika vzdržnih javnih financ kot država sploh lahko privoščimo.

Zdaj pa mi dovolite, da pozovem še kolega, vodjo Službe za analize, Aleša Dela Cordo, da na kratko predstavi temeljni element razlik glede spoštovanja fiskalnih pravil po oceni Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance. Prosim.