Torej, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gostje, vse vas lepo pozdravljam. S predsednikom Komisije za nadzor javnih financ sva se dogovorila za skupno sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Komisije za nadzor javnih financ, na kateri se bomo seznanili z letnima poročiloma Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2022.

Besedo predajam predsedniku Komisije za nadzor javnih financ, gospodu Jerneju Vrtovcu.

Ja, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni gostje, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Uvodoma začenjam torej 12. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ in obveščam vas, da je zadržan iz seje poslanec gospod Milan Jakopovič. In kot nadomestni član Jonas Žnidaršič nadomešča Janija Prednika.

Besedo sedaj vračam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Francu Brezniku.

Hvala, kolega Vrtovec.

Torej, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 54. redno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku naj vas obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: službeno odsoten je kolega Zoran Mojškerc na današnji seji. Na seji kot nadomestni člani pa namesto kolega mag. Janeza Žaklja, ga nadomešča kolega Aleksander Reberšek, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem skupne seje ste prejeli dnevni red z eno točko dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Vrtovcem nisva sprejela predlogov za njegovo spremembo, je določen torej takšen dnevni red skupne seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Obveščam vas, da so bili na današnjo sejo vabljeni gospod mag. Jorg Kristijan Petrovič, član Evropskega računskega sodišča, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji, gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča Republike Slovenije, ki prav tako lepo pozdravljam na današnji seji, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Računsko sodišče Republike Slovenije ter seveda vse vas vabljene poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.

Torej, sedaj prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z LETNIMA POROČILOMA EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA PRORAČUNSKO LETO 2022.

Za sejo ste prejeli naslednja gradiva Evropskega računskega sodišča: Letno poročilo o izvrševanju proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, odgovor institucij na Letno poročilo o izvrševanju proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, potem Letno poročilo o dejavnosti financirani iz 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2022 in odgovore Evropske komisije na Letno poročilo o dejavnosti financirani iz 9., 10. in 11. točke evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2022. Gradiva so kot običajno prevedena torej v slovenski jezik, ki skupaj obsegajo 512 strani.

Naj uvodoma letos povem, da v skladu s členom 7. protokola številka 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženi pogodbi o delovanju Evropske unije, Evropsko računsko sodišče pošilja svoja letna poročila v vednost nacionalnim parlamentom držav članic sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije. Tudi na ta način naj bi bili nacionalni parlamenti bolj udeleženi pri dejavnostih in nadzoru institucij Evropske unije.

Sedaj pa za uvodno predstavitev obsežnih torej letnih poročil dajem besedo mag. Jorgu Kristijanu Petroviču, članu Evropskega računskega sodišča. Gospod Petrovič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Odbora za zadeve Evropske unije gospod Franc Breznik, spoštovani predsednik Komisije za nadzor javnih financ gospod Jernej Vatovec, spoštovani poslanci, spoštovana članica Računskega sodišča Mojca Planinšek, spoštovana državna sekretarka Katja Božič, predstavnica Ministrstva za finance, ostali gostje, lepo pozdravljeni. V čast mi je, da lahko danes predstavim to poročilo oz. Obe poročili. Morda bom malce daljši, razlog je bil že naveden. Upam, da ne bom predolg.

Računsko sodišče Evropske unije je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Poleg različnih posebnih poročil, mnenj in predlogov, kjer se osredotočamo na posamezne politike ali področja porabe, je naša najpomembnejša naloga priprava izjave o zanesljivosti glede proračuna Evropske unije, mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropskih razvojnih skladov. Sodišče vsako leto revidira konsolidirani zaključni račun Evropske unije in izreče mnenje o treh vprašanjih: ali je zaključni račun zanesljiv ter ali so bili prihodki Evropske unije prejeti in plačila Evropske unije izvršena v skladu z ustreznimi pravili. Ti pregledi so podlaga za izjavo sodišča o zanesljivosti. Revizija sodišča vključuje preizkušanje statistično reprezentativnega vzorca transakcij in oceno nadzornih in kontrolnih sistemov, da se ugotovi ali so prihodki in plačila pravilno izračunani ter skladni s pravnim in regulativnim okvirom. Za revizijo porabe proračuna Evropske unije v letu 2022 smo zajeli naslednje vzorce izplačil za prihodke: vzorec 65 nalogov za izterjavo, ki jih je izdala komisija za odhodke, 760 vzorcev plačil končnim prejemnikom in kar se tiče evropskega razvojnega sklada 140 enot vzorca. Pri mehanizmu za okrevanje in odpornost smo pregledali dokumentacijo za 244 od skupno 274 mejnikov in vseh 37 ciljev, vključenih v 13 izplačil nepovratnih sredstev skupno 11 državam.

V letu 2022 je proračun Evropske unije znašal 196 milijard evrov, od tega je največji delež pripadal razdelku Kohezija, odpornost in vrednote. Preden predstavim izdana mnenja za leto 2022, še nekaj besed o njihovem oblikovanju. Sodišče ugotavlja napake, ugotovljene napake ekstrapolira, da dobi ocenjeno stopnjo napake za vsa področja, za katera pripravi oceno. Kaj je v bistvu napaka? To je denarni znesek, ki ne bi smel biti izplačan iz proračuna EU. Do napake pride, kadar se sredstva ne porabijo v skladu z delovno zakonodajo EU ali s specifičnimi nacionalnimi pravili. Napaka ni nujno goljufija, saj pri napaki po navadi ne gre za namerno zavajanje z namenom pridobivanja osebne koristi. Sodišče ocenjeno stopnjo napake primerja z 2 % pragom pomembnosti, to je stopnja, nad katero so nepravilni prihodki oz. poraba šteje za pomembno, in oceni ali so napake vseobsegajoče. V primeru vseobsegajoče napake nad 2 % izdamo negativno mnenje, v nasprotnem primeru je mnenje s pridržkom. V primerih, ko se napaka približa 2 % ali je prisotno veliko število nepravilnosti, pa izdajamo mnenje s pridržkom. Sedaj si poglejmo, kakšni so rezultati pregleda za leto 2022. Zaključni račun Evropske unije izkazuje resničen in pošten finančni položaj EU, zato je sodišče o zanesljivosti zaključnega računa EU za leto 2022 podalo mnenje s pridržkom, brez pridržka. Prihodki za leto 2022 so bili zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak. Sodišče je zato o zakonitosti in pravilnosti prihodkovnih transakcij za leto 2022 prav tako podalo mnenje brez pridržka.

Sodišče je o zakonitosti in pravilnosti odhodkov dalo dve ločeni mnenji, saj je mehanizem za okrevanje in odpornost začasen inštrument, ki se izvaja in financira bistveno drugače kot proračunski odhodki EU. Mnenje Sodišča o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov Evropske unije je žal negativno.

Mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti odhodkov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost pa vsebuje pridržek.

Na splošno je bila ocenjena stopnja napake v proračunskih odhodkih EU pomembna, saj je znašala 4,2 %. Za primerjavo, stopnja napake v letu 2021 je bila 3 %, kot je razvidno iz same slike, vidite, da beležimo krepek skok, praktično za eno celo odstotno točko in še več.

Tudi za leto 2022 je sodišče ugotovilo, da so bili odhodki z nizkim tveganjem. Tu gre večinoma za plačila na podlagi pravic, na primer neposredna pomoč za kmete brez pomembnih napak. Delež odhodkov z visokim tveganjem, to so odhodki za katere veljajo kompleksna pravila, večinoma plačila na podlagi povračil, na podlagi upravičenih stroškov se je povečala na 66 %. Stopnja napake v tem delu revidirane populacije pa znaša kar 6 %. V letu 2021 je bila ta za primer zgolj 4,7 %. Tako, kot v prejšnjih treh letih je ta stopnja napake pomembna in vseobsegajoča, zato sodišče daje negativno mnenje za proračunske odhodke. Kot je razvidno na tej sliki, je k stopnji napake največ prispeval razdelek Kohezija, odpornost in vrednote, saj je bila stopnja napake kar 6,4 %. Sledita mu razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno ter Naravni viri in okolje. K oceni napak, stopnje napake z odhodki z visokim tveganjem še vedno največ prispevajo napake v zvezi z upravičenostjo.

Kar zadeva odhodke mehanizma za okrevanje in odpornost je komisija leta 2022 izvršila 13 plačil nepovratnih sredstev 11 državam članicam, kar je vključevalo skupno 274 mejnikov in 37 ciljev. Sodišče je pri 11 plačilih ugotovilo težave s pravilnostjo, 600 teh plačil je vsebovalo pomembne napake. Več o tem bom predstavil kasneje. Sodišče ocenjuje, da je minimalni finančni učinek teh ugotovitev blizu praga pomembnosti. Zaradi tega sodišče za odhodke mehanizma za okrevanje in odpornost daje mnenje s pridržkom.

Poglejmo še nekaj podatkov o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju. V letu 2022 je bila uporabljena večina odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil. Kot vidimo na sliki je bila v letu 2022 porabljena večina odobritev za prevzem obveznosti, to je tukaj prikazano v tem temno modrem traku, in prav tako odobritev plačil, kjer je prikazano v traku temno brdo barve.

Kar se tiče upravljanja proračunskega poslovodenja, neporavnane obveznosti iz proračuna EU in financiranja nepovratnih sredstev v okviru Next generation EU, ki pomenijo prihodnje finančne obveznosti so konec leta 2022 dosegle rekordnih 453 milijard evrov. To je predvsem posledica povečanja prevzema obveznosti v drugem letu izvajanja Next Generation EU in začetka izvajanja skladov z deljenim upravljanjem za obdobje 2021-2027. Črpanje sredstev iz skladov SI za obdobje 2014-2020 brez sredstev Next Generation EU se je v letu 2022 nadaljevalo, čeprav počasneje kot v letih 2021 in 2020. Pri črpanju sredstev iz skladov ESI so med državami članicami še vedno velike razlike. Slovenija je pri črpanju nad povprečjem, a mora kljub temu počrpati še 14 % oziroma 587 milijonov evropskih sredstev, EU sredstev. Kar se tiče izvajanja inštrumenta Next Generation EU, je bilo v letu 2020 pospešeno, vendar je bil napredek počasnejši od pričakovanega. Obveznosti, prevzete za nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, so bila, med letoma 2021 in 2022 so se znatno povečala iz 98 milijard evrov na 136 milijard v letu 2022, vendar so se plačila le rahlo povečala, in sicer iz 46,4 milijarde evrov na 47,1 milijarde evrov. Stroški najemanja posojil pri zadolževanju EU so se znatno povečali. Nova najeta posojila za financiranje inštrumenta Next Generation EU pomenijo obrestno tveganje za proračun EU. Stroški financiranja so se povečali z 0,14 % v drugi polovici leta 2021 na 2,6 % v drugi polovici leta 2022. Zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini so tveganja za prihodnje proračune, proračune EU prav tako večja. Izpostavljenost proračunov EU razmeram v Ukrajini se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 namreč več kot podvojila iz 6,7 milijard EU na 15,6 milijard EU. Večje tveganje je tudi, da bodo države članice izgubile finančna sredstva vzporedno z zapoznelim izvajanjem večih inštrumentov strukturnih skladov za obdobje 2014-2022, skladov z deljenim upravljanjem za obdobje 2021-2027 ter mehanizma za okrevanje in odpornost skupaj povečuje tveganje sprostitev obveznosti za sklade z deljenim upravljanjem pozneje v obdobju. Omeniti velja tudi, da visoka inflacija vpliva na proračun EU. Sodišče na podlagi napovedi komisije glede inflacije ocenjuje, da bi lahko proračun EU do leta 2023 izgubil skoraj 10 % kupne moči. Na naslednjih dveh prosojnicah si poglejmo podrobneje še grafični prikaz za 2. in 4. točko, se pravi ruska vojaška agresija proti Ukrajini in pa visoka inflacija. / pokaže zboru/ Kot vidite na tej sliki, se je z odobritvijo dodatnih 18 milijard EU za makro finančno pomoč konec leta 2022 izpostavljenost razmeram v Ukrajini bistveno povečala za prihodnje proračune. Če lahko naprej. Izguba kupne moči proračuna se bo povečala vsako leto, ko bo stopnja inflacije presegala 2 %. Sodišče na podlagi napovedi komisije, kot rečeno, ocenjujem, da bi proračun lahko izgubil tudi do 10 % svoje kupne moči.

Nadaljevanje pa sedaj še, kot rečeno, podrobneje o glavnih razdelkih večletnega finančnega okvira in ARREF(?). Kar se tiče prihodkov. Sistemi za upravljanje prihodkov, ki jih je učilo sodišče, so bili v splošnem uspešni, splošni revizijski dokazi pa kažejo, da stopnja napake na področju prihodkov in transakcij ni bila pomembna. Enotni trg, inovacije in digitalno, skupni obseg sredstev 25 milijard, od tega revidiranih 17. Od 127 transakcij v letu 2022, ki jih je sodišče preučilo za razdelek Enotni trg, inovacije in digitalno, je 43 izmed njih oz. 34 % pri njih je bilo odkrito, so bile odkrite napake. Ocenjena najverjetnejša stopnja napake je bila 2,7 % in je zato pomembna. Poraba za program Obzorja 2020, glavni program za raziskave in inovacije je še vedno izpostavljen visokemu tveganju in je glavni vir napak, ki jih odkrije sodišče, predvsem zaradi zapletenih pravil za prijavo stroškov dela. Primer. Upravičenec pri prijavi stroškov dela za revidirani projekt iz programa Obzorja 2020 ni upošteval ur, ki so bile že prijavljene za projekt, financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in je zato zahteval povračilo za več veliko več ur od največjega dovoljenega števila. Presežne ure (skupaj več kot 1900 ur) za šest uslužbencev niso bile upravičene za povračilo. Kar se tiče kohezije odpornosti in vrednot, v skupnem obsegu 79 milijard evrov in revidirani znesek skoraj 67 milijard. Sodišče je za razdelek večletnega okvira, finančnega okvira preizkusilo 260 transakcij, pri katerih je odkrilo in količinsko opredelilo 50 napak. Pri tem je upoštevalo tudi ugotovitve revizijskih organov, ki so v zvezi s temi transakcijami poročali o 58 takšnih napakah. Za Slovenijo smo revidirali zgolj eno transakcijo, za katero nismo ugotovili nobenih napak. Letos sta bila tako ocenjena stopnja napake kot število napak, ki ju je navedlo sodišče, višja kot v prejšnjih letih, saj so znašale kar 6,4 %, za leto 2021 pa skoraj pol manj oziroma 3,6 %. K ocenjeni stopnji napak, ki jo je izračunalo sodišče, so največ prispevali neupravičeni stroški in projekti ter kršenje pravil notranjega trga, zlasti neskladnost pravil o javnem naročanju in državnih pomočeh.

Razlogi za večjo napako - sodišče ugotavlja, da bo kmalu konec obdobja upravičenosti, kar povečuje pritisk na črpanje sredstev, obdobje se izteče 31. decembra 2023, in med pandemijo covid se je morda zmanjšala tudi uspešnost pregledov in preverjanj, ki jih izvajajo organi upravljanja in nadzora. Kot primer, končni upravičenec ukrepa, katerega cilj je bil ublažitev vpliva pandemije covid na zaposlovanje in trg dela s finančno podporo delodajalcem je poročal o tem, da se mu je maja 2020 promet v primerjavi z majem 2019 zmanjšal za 43, %. Vendar to se je nanašalo na zmanjšanje prodaje na kraju samem, ne pa tudi na prodajo opravljeno na daljavo. Dejansko se je skupni prihodek podjetja od prodaje skupno zmanjšal le za 9 %. Ker je bilo, ker je bilo to pod zahtevanim minimalnim zmanjšanjem prodaje za 20, % podjetje ni bilo upravičeno do pomoči.

Naravni viri, 58 milijardni znesek revidiran praktično v celoti. Od 218 transakcij, ki jih je sodišče preučilo za razdelek 3 večletnega finančnega okvira, jih je 46 oziroma 21 % vsebovalo napake. Ocena najverjetnejše stopnje napake je bila 2,2 % in je bila pomembna. Na ocenjeno stopnjo napake je večinoma vplivala predložitev netrčnih informacij o površinah ali številu živali. Stopnja napake za neposredna plačila ni bila pomembna, gre za 66 % porabe. Na drugih področjih porabe, preostalih 34 %, je bila stopnja napake pomembna. Večina napak, ki jih je sodišče pri tem odkrilo in količinsko opredelilo se je nanašala na transakcije na področju razvoja podeželja. Primer: nek italijanski kmet je sprejel neposredno pomoč za vzdrževanje trajnih nasadov limon na velikem delu svojega kmetijskega gospodarstva, ki je označen na sliki z modrim okvirjem. S satelitskih posnetkov niso bila razvidna nobena drevesa. Sodišče je z obiskom na kraju samem potrdilo, da na prijavljeni površini ni bilo limon in da se tam že več let ni opravljala nobena kmetijska dejavnost. Nacionalni organi te napake, žal, niso odkrili.

Razdelek migracij in upravljanje meja v vrednosti 4,6 milijarde, revidiran v znesku 2,6 milijarde. Sodišče je preučilo vzorec s 23 transakcijami, ki sicer prispeva k skupni izjavi sodišča o zanesljivosti, vendar ni reprezentativen za porabo v okviru razdelka 4 in 5 večletnega finančnega okvira, zato sodišče tu ne more izreči ocenjene stopnje napake. Vendar rezultati sodišča kažejo, da je tveganje tudi v teh razdelkih visoko. V 11 od 23 priučenih transakcij, to je v 48, %, so bile razkrite napake. Sodišče je količinsko opredelilo devet napak z učinkom na znesek, zaračunano v breme proračuna EU. Te napake so se nanašale na neupravičene odhodke, na primer nekatere stroške dela ali stroške za opremo, davek na dodano vrednost in podobno in probleme v zvezi z javnim naročanjem.

Razdelek Sosedstvo in svet, v obsegu 14,5 milijard, revidiranih 10 milijard. Sodišče je proučilo vzorec z 72 transakcijami, ki sicer prispeva k skupni izjavi sodišča o zanesljivosti, vendar ni reprezentativen za porabo v okviru razdelka 6 večletnega finančnega okvira. Podobno kot pri prejšnjem razdelku sodišče tudi tu ne more izračunati ocene stopnje napake, vendar pa rezultati kažejo, da je to področje z visokim tveganjem.

Naslednji razdelek Evropska javna uprava v obsegu 11,6 milijard, revidiran praktično v celoti. Sodišče je preučilo 60 transakcij, ki so zajemale vse inštitucije. Sodišče je odkrilo pet količinsko opredeljivih napak, tri v plačilih evropskega parlamenta in dve v plačilih evropske službe za zunanje zadeve. Sodišče pri plačilih komisije ni odkrilo količinsko opredeljenih napak.

In sedaj še podrobneje o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Kot sem že omenil, je sodišče preučilo 13 plačil nepovratnih sredstev 11 državam članicam. Italija in Hrvaška sta v letu 2022 prejeli po dve plačili ter zadovoljivost izpolnjevanja 244 mejnikov in vseh 37 ciljev. Revizija sodišča ni zajemala dela mehanizma za okrevanje in odpornost, ki zadeva posojila. O tem smo opravili posebno revizijo. Sodišče je pri 11 od 13 plačil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prišlo do kvantitativnih ugotovitev. V šestih od teh plačil je odkrilo pomembne napake. Sodišče je ugotovilo, da 15 od 281 preučenih mejnikov in ciljev bodisi ni bilo zadovoljivo izpolnjenih, bodisi ni bilo skladno s pogoji za upravičenost. Pri osmih mejnikih in ciljih smo ugotovili, da zakonske zahteve niso bile zadovoljivo izpolnjene. To pomeni, da vsi elementi, ki so jih zahtevali mejniki ali cilji, niso bili zadovoljivo izpolnjeni. Zabeležili smo tudi eno izplačilo s tremi reformnimi cilji, ki so nadomestili tekoče izdatke državnega proračuna. Zabeležili smo tudi eno izplačilo, kjer sta se dva investicijska cilja nadaljevala iz že prej obstoječega projekta, ki se je začel pred februarjem 2020. Ugotovili smo en primer dvojnega financiranja v eni od držav članic, Slovaški. Eden od mejnikov je bil izpolnjen s podporo iz drugih EU sredstev in ne bi smel prejeti dodatnega financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Zabeležili smo tudi en primer razveljavitve cilja, ki je bil predhodno ocenjen že kot izpolnjen.

Še primer nezadostnega izpolnjevanja mejnikov in ciljev. Gre za grški primer. Mejniki v grškem načrtu, ki je predvideval sprejetje 12 ministrskih sklepov, potrebnih za organizacijo trga električnih vozil. Sodišče je ugotovilo, da mejnik ni bil zadovoljivo izpolnjen, saj takrat, ko je bilo plačilo izvršeno trije ministrski sklepi, kazni za udeležence na trgu, zahteva za polnilna mesta v tradicionalnih naseljih in usposabljanje mehanikov za električna vozila še niso začeli veljati.

Še nekaj na kratko glede Evropskega razvojnega sklada. To je to drugo poročilo, o katerem danes teče beseda. Mnenje sodišča o odhodkih za proračunsko leto 2022 je tudi tu negativno. V 57 od 140 preučenih transakcij so bile napake. Ocenjena stopnja napake je 7,1 % za razliko od lani, ko je bila 4,6 %.

Tri najpogostejše vrste napak so bili odhodki, ki niso nastali, takšnih je bilo 51 % napak, neupravičeni odhodki takšnih je bilo 24 % in resno neupoštevanje pravil o javnem naročanju, takšnih je bilo 16.%

In za zaključek še nekaj besed o doseganju rezultatov pri izvrševanju proračuna EU. Sodišče je v letu 2022 objavilo 28 posebnih poročil, v katerem so bili obravnavani številni izzivi, s katerimi se o EU spoprijema pri različnih področjih porabe in politikah. Ta poročila so vsebovala 214 priporočil o najrazličnejših tematikah, ki so bila v glavnem naslovljena na komisijo in 91 % teh priporočil je bilo v celoti sprejetih.

Naj s priporočili tudi zaključim. Na tej prosojnici predstavljam na kratko statistiko o priporočilih v tem poročilu, ki smo ga danes pravkar obravnavali. Za leto 2022 smo največ priporočil, in sicer sedem, podali na področju kohezije, odpornosti in vrednote, saj je bilo tam ugotovljeno tudi največ nepravilnosti. Skupaj smo v poročilih za leto 2022 podali 25 poročil, podrobneje pa so predstavljena tudi v kratkem povzetku ob koncu vsakega poglavja. S tem zaključujem to uvodno predstavitev. Se zahvaljujem za vašo daljšo pozornost in seveda v nadaljevanju razprave pripravljena vaša vprašanja.

Najlepša hvala za uvodno predstavitev člana Evropskega računskega sodišča mag. Jorga Kristijana Petroviča. Želi še kdo od vabljenih sedaj besedo? Želite še morda kaj dodati? Prosim, izvolite. Pa prosim, če se predstavite za magnetogram.

Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance. Jaz bi se gospodu Jorgu Kristijanu Petroviču zahvalila za predstavitev, ki jo je ravnokar imel.

Ministrstvo pozdravlja rezultate in prispevek dela Evropskega računskega sodišča k večji transparentnosti in nadzoru upravljanja proračuna Evropske unije. Opažamo, da postaja evropski proračun čedalje bolj kompleksen, kot posledica odzivov na svetovne krize.

Za nas so posebej zanimive ugotovitve sodišča glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost za leto 2022, kjer bo potrebno posebno pozornost nameniti kontrolnim mehanizmom in jasni opredelitvi doseženih mejnikov in ciljev. Predvsem pa nas veseli podatek, da se položaj Slovenije pri črpanju iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov izboljšuje. Najlepša hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki z Ministrstva za finance.

Želi še kdo od vabljenih gostov pri tej točki? Ne. Najlepša hvala.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki, spoštovane kolegice in kolegi? Kolega Hoivik, kolega Horvat. Kolega Hoivik, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Hvala lepa tudi za predstavitev. Jaz imam dve vprašanji. Ali je že znana izguba kupne moči za leto 2023, ker tukaj vidimo tale graf, ki je dokaj zaskrbljujoč. Torej, zaradi predvsem visoke inflacije tudi na nivoju Evropske unije. Dobro, če Slovenijo zdaj pogledamo, smo rekorderji, na žalost, v primerjavi z drugimi 26 članicami. In, kaj to tudi pomeni, sicer vem, da to ni vaša naloga, ampak morda iz preteklosti, kaj to pomeni za samo pridobivanje prihodkov s strani predvsem neto plačnic? Mi smo, Slovenija je še zaenkrat neto prejemnica, želimo si nekako biti neto plačnica, čeprav to v javnosti sproža en tak dvom, ampak, če si neto plačnik pomeni, da si razvit, da si nad povprečjem Evropske unije. In mislim, da si vsi želimo postati to.

In drugo vprašanje, tukaj vidim zdaj izplačila za Slovenijo, v letu 2022 ni Republika Slovenija, vsaj iz tega grafa, to je tabela 11.1, ni prejela nobenega evra. Zdaj v letu 2023 me zanima, če imate slučajno vi ta podatek, kakšna je zdaj aktualna slika ali pa morda kdo iz kolegov iz koalicije mi bo znal odgovoriti s tem ali pa iz Ministrstva za finance. Vemo, da smo zdaj predvsem podali zahtevek za nova sredstva zaradi avgustovskih poplav. In se mi zdi to zelo pomembno, kako pač tudi Slovenija napreduje pri tem črpanju.

Pa za zaključek morda še naj izpostavim pohvalo, da smo na primer iz skladov ESI kar uspešni, kar se tiče črpanja, govorim za Republiko Slovenijo, da smo počrpali 86 % potrebnih sredstev. Kar pa seveda skrbi, je pa ta, kot ste sami omenili, s povišano odstotno točko ocenjena stopnja napake, predvsem na področju javnega naročanja in državne pomoči. Zdaj, kaj sodišče oziroma kaj vi predlagate, ali je to problem potem v nacionalni zakonodaji oziroma evropski zakonodaji, ali bo potrebno narediti tudi kakšno spremembo na področju EU uredb ali direktiv? Če lahko, morda, če imate kakšen odgovor na to. Hvala lepa.

Hvala, kolega Hoivik.

K tej točki še je prijavljen kolega Horvat. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gostje, še posebej gospod Jorg Petrovič, lep pozdrav kolegice in kolegi! Hvala lepa za odlično strukturirano predstavitev povzetka obširnega, a privlačnega poročila Evropskega računskega sodišča. Seveda, najprej sem tudi sam šel pogledat, kako se je odrezala Slovenija. To je povsem logično. Lahko rečem, da tukaj sem nekako zadovoljen. Slovenija se je pokazala v relativno dobri luči v tem poročilu, ki se seveda nahaja na lansko leto. Zdaj katera vlada si bo dala več priznanj ali prejšnja ali aktualna, zdaj niti ni pomembno. Za mene in seveda za slovenske, torej tudi evropske davkoplačevalce pa je pomembno naslednje. Nikakor seveda ne moremo biti odgovorni, da se je relativna napaka pri porabi sredstev dvignila iz leta 2021 3,1 na 4,2 % v lanskem letu. Zdaj seveda ta relativna napaka nam najbrž kaj dosti ne pove. In zdaj sprašujem gospod Petrovič, ali lahko recimo potegnemo neko analogijo iz relativne napake pri meritvah? Vsi vemo, kaj pomeni pri meritvah relativna napaka. In če pogledamo porabo proračunsko v lanskem letu, ki je znašala približno 196 milijard in rečemo, ja, napaka je bila, 4,2 %, ali zdaj tukaj lahko govorimo, da je torej približno 8,2 milijardi evrov bilo, milo rečeno, sporno porabljenih? Je ta primerjava v redu ali pa se motim?

Zdaj k tej napaki, to je zdaj moja ocena, kolikor se spomnim za nazaj, je vedno bila ta relativna napaka okrog 4 %, me boste popravili, če se motim. Najbrž je k tej napaki seveda prispevalo tudi še vedno v letu 2022 obdobje pandemije Covid-19 in tudi zaključek VFO - večletnega finančnega okvira, ko je povsem logično, da tako Slovenija, kot tudi druge države, hitijo s porabo sredstev. In tukaj se najbrž dogajajo napake bolj nehote, kot hote. Seveda tista primerjava z italijanskim kmetom ni bila nehote, da se razumemo. Seveda pa se človek tudi sprašuje, zakaj te napake, ali so res, zdaj pa konkretno, slovenska, ali je slovenska zakonodaja, so slovenska pravila tako toga, tako nerazumljiva? Torej, je problem neznanje? Verjetno pa tu pa tam tudi kakšen primer podoben italijanskemu kmetu. Zdaj najbrž to vi zelo težko naredite, razmerje, koliko kakšen delež napake v Sloveniji pade na neznanje ali pa zavestno nespoštovanje predpisov.

In kar je zelo dragoceno je, da imamo tukaj zdaj na tej skupni seji člana Evropskega računskega sodišča, če mi bo predsednik odbora dovolil, bi vprašal gospoda Petroviča še o eni zadevi. Torej, Evropska unija je v začetku tega leta sprejela, po moji oceni, kontroverzni zakon, po katerem bo v državah članicah po letu 2035 prepovedana prodaja avtomobilov s klasičnimi motorji, razen če bodo ti lahko delovali na sintetična goriva. Ta odločitev, sicer ambiciozni ukrep, je bil tedaj deležen številnih odzivov, še posebej nasprotnikov. Zagovorniki pa so radikalni ukrep zagovarjali z besedami, da je to edina pot do hitrih in učinkovitih sprememb. Povsem logično je, da se tudi Računsko sodišče na to nekako odzove oziroma se do tega opredeli, saj takšne spremembe gotovo tudi imajo nek vpliv na proračun Evropske unije. Mislim seveda na razvoj gospodarstva, BDP in tako dalje. Zdaj glede na to, da se soočamo s počasno dobavo baterij in bo najbrž ta cilj zelo težko dosegljiv me zanima, če nam lahko gospod Petrovič vsaj par stavkov pove o stališču Računskega sodišča do tega ukrepa. Med drugim sem zasledil, da je Računsko sodišče Evropske unije v svojem sporočilu svarilo, da, citiram: "si ljudje ne bodo mogli privoščiti električnih avtov."

S tem zaključujem in se zahvaljujem za odgovore.