Torej spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo odborov, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo torej sedaj na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 24. OKTOBRA 2023. Ponovno prosim mag. Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije torej na zasedanju sveta. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 24. oktobra v Luksemburgu. Naj že uvodoma povem, da je špansko predsedstvo z dnevnega reda naknadno umaknilo točko o zakonodajnem načrtovanju in jo predstavilo na naslednje novembrsko zasedanje. Svet za splošne zadeve bo razpravljal o osnutku sklepov za redno zasedanje evropskega sveta, ki bo 26. in 27. oktobra v Bruslju. Ker pa ste s podrobnejšim potekom zasedanja in stališči Republike Slovenije že bili seznanjeni pri 1. točki te seje, ki je bila zaprta za javnost, bi predlagal, da preidemo na obravnavo naslednjih točk na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve.

Naslednja točka je letni dialog o pravni državi, razprava o posameznih državah članicah. Svet za splošne zadeve bo v okviru te točke razpravljal o stanju vladavine prava na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Irski in Grčiji. Izmenjava mnenj bo temeljila na letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava, ki je bilo objavljeno julija letos. Namen specifičnega dialoga je odprta, vključujoča in konstruktivna izmenjava mnenj, zlasti pa dobrih praks in izkušenj na področju krepitve vladavine prava v Evropski uniji. Posledično letni redni dialog ni namenjen ugotavljanju obstoja kršitev vrednot Evropske unije, temveč skladno z načelom enake obravnave držav članic vsakič poteka v skupini petih držav članic Evropske unije, razvrščenih po abecednem redu in omogoča pregled stanja vladavine prava v vsaki izmed njih posebej. Za Slovenijo je pomembno, da letni dialog o vladavini prava poteka objektivno in transparentno ob enaki obravnavi vseh držav članic. Ocenjujemo da je specifična razprava. v okviru rednega dialoga koristno orodje, ki prispeva h krepitvi vladavine prava v Evropski uniji, saj omogoča dobro razumevanje sorodnosti med državami članicami in njihovimi posebnostmi. Slovenija je preučila priporočila za omenjene države članice in jim bo zastavila tudi nekatera dodatna vprašanja.

Naslednja točka, ki bo na dnevnem redu je nabor orodij za demografijo. Evropska komisija bo na tem zasedanju predstavila nabor orodij z namenom obravnave demografskih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija in njene države članice ter predvsem njihovega vpliva na konkurenčno prednost Evrope. K temu so Evropsko komisijo pozvali tudi voditelji držav članic na junijskem zasedanju evropskega sveta. Zdaj, ta nabor orodij za demografijo predstavlja celovit pristop k demografskim spremembam in temelji na štirih stebrih. Prvi steber je podpora staršem z boljšim usklajevanjem družinskih želja in plačanega dela. Drugi steber je podpiranje in opolnomočenje mlajših generacij, tretji steber opolnomočenje starejših generacij in četrti steber, naslovitev obravnave pomanjkanje delovne sile v Evropski uniji z upravljanjem zakonitih migracij. Pri naboru orodij je prepoznano, da je treba upoštevati teritorialno razsežnost demografskih sprememb, zlasti v regijah, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalstva in znatno izhodno mobilnostjo mladih delavcev govorimo o begu možganov. Slovenija glede na spreminjajočo se demografsko sliko v Evropski uniji pozdravlja predlog komisije, saj bo predstavljen nabor orodij mogoče učinkovito kombinirati tudi z nacionalnimi politikami za soočenje z izzivi demografskih sprememb. Tudi Slovenija že oblikuje in izvaja številne tovrstne ukrepe. Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije. Tako, spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo pri tej točki, torej pri 3. točki dnevnega reda. Vidim, da ni prijavljenih. Zaključujem razpravo. Na glasovanje bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 24. 10. 2023 in jih bo podprl. Ponovno opozarjam, da glasujemo in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, z glasovalnimi napravami, torej od številke 1 do številke 20. Tako, sedaj bom začel z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 12 kolegic in kolegov, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo sedaj predajam podpredsedniku Odbora za zunanjo politiko dr. Anžetu Logarju. Izvolite, kolega Logar.

Hvala, gospod Breznik. Ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči udeležbe delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta evropske zadeve Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburg. 24.10. S tem končujem 3. točko dnevnega reda in hkrati tudi 44. sejo Odbora za zunanjo politiko. Besedo pa nazaj predajam predsedniku Odbora za evropske zadeve Francu Brezniku.

Najlepša hvala. dr. Logar.

Sedaj prehajamo torej na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA- PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIV 2009/102 IN 2017/1132 GLEDE NADALJNJE RAZŠIRITVE IN NADGRADNJE UPORABE DIGITALNIH ORODIJ IN POSTOPKOV NA PODROČJU PRAVA DRUŽB. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 5.10. 2023 na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu, slednji ga je obravnaval na 23. nujni seji 12.10. 2023 in je sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Tako, pri tej točki bom prosil ministra za gospodarstvo, turizem in šport, gospoda Matjaža Hana, ki ga trenutno ni. Aha, je že tukaj, se je že vrnil, vem, da ste na komisiji še zakona KNJF, da ste danes v dvojni vlogi. Gospod minister za gospodarstvo, izvolite beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednik. Gre za v bistvu predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede nadaljnje rešitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij. Moram reči, da je to nadaljnji korak k digitalizaciji na področju prava družb v Evropski uniji, ki se je pa seveda začela šele v letu 2019 s sprejemom tiste prejšnje direktive. Ta direktiva je določila pravila za v celoti spletno ustanovitev kapitalskih družb, spletno registracijo podružnic tujih podjetij in pa spletni vpis dokumentov. Tokratni predlog posega pa v dve direktivi. Eno je direktiva o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom in pa direktivo o določenih vidikih prava družb. Samo dovolite mi, da izpostavim nekaj predlaganih ukrepov, gre za razkritje informacij o zasebnih družbah in skupinah družb v poslovnih registrih in javni dostop do teh informacij s tako imenovanimi digitalnimi orodji. Potem je pozornost usmerjena tudi na dodatno preglednost podružnic družb iz tretjih držav. In to je zdaj tudi zelo pomembno. Podatki v zvezi s temi podružnicami, ki prihajajo iz tretjih držav bodo morali biti javno dostopni preko sistema povezovanja poslovnih registrov. Potem s predlogom te direktive se zagotavlja večja preglednost in lažji dostop do najpomembnejših podatkov družb pri teh povezovanjih poslovnih registrov. Tako, da to je to.

Drugo, kar bi rad izpostavil in je pomembno, v poslovnih registrih se hormonizira in krepi predhodno preverjanje oziroma preventivni nadzor podatkov pred vpisom v tako imenovani poslovni register. Zato pa, da bi bili podatki kar se da v registrih točni, zanesljivi in ažurni, bodo morale družbe predložiti kakršnekoli spremembe teh podatkov najkasneje 15 dni od datuma, ko bo prišlo do teh sprememb. Tako, da to. Potem pa seveda direktiva, tako kot vse direktive, pa ne vemo, če je res tako, ampak skrajšujejo postopke in zmanjšujejo upravne bremene pri čezmejnem poslovanju. Včasih je pa seveda v realnem svetu mogoče drugače, ampak bistveno lažje je kaj zapisati v listku kot pa potem odrealizirati. S to direktivo se bo tudi zagotovila podlaga za večjezični standardni vzorec digitalnega pooblastila Evropske unije.

No in mi smo na, tukaj bi zdaj počasi zaključil, na Ministrstvu za gospodarstvo smo na podlagi vseh prispelih stališč in pripomb zainteresirane strokovne javnosti, ki je tudi navedeno v tem gradivu, stvari opozorili. Hkrati pa so se pismi bili izpostavljeni tudi nekateri pomisleki in vprašanja na katere moramo biti pozorni pri usklajevanju končnega besedila direktive, gre seveda za to vprašanje sorazmernosti administrativnih in finančnih obveznosti, tako da tudi Odbor za gospodarstvo to direktivo podpira in predlagam, da v tem besedilu tudi sprejmemo. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod minister. Malo ste na slabem glasu danes, ne mislim na svoje delo, ampak zdravstveno. Smo hvaležni, da ste se udeležili današnje seje odbora, vem da imate ogromno aktivnosti danes. Tako se vam zahvaljujem za to prvo predstavitev. Nadaljujemo torej. Na 20. seji 17. oktobra 2023 gradiva je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli. Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja torej komisije Državnega sveta in zato k tej točki prosim člana komisije, gospoda Gregorja Korene. Gospod Korene izvolite, da slišimo mnenje Komisije Državnega sveta.

Hvala predsedujoči za besedo. Vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Ja, Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 20. seji obravnavala predlog stališča Republike Slovenije in ga soglasno podprla. V toku obravnave je bilo izpostavljenih s strani članov kar nekaj pomislekov, tako kot je že minister zdaj omenil, v teh odprtih vprašanjih je bilo usmerjeno v smislu pozornosti pri nadaljnjem usklajevanju. Kljub temu pa so bile prepoznane pozitivne posledice predloga direktive in zato so člani komisije stališče tudi soglasno podprli. Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavniku Državnega sveta. Odprl bom razpravo, izvolite, kolegice in kolegi. Ni prijavljenih. Jaz bom dal ministru samo kratko vprašanje. Ali to pomeni dodatne administrativne ovire za vse omenjene gospodarske akterje ali ste tu z nekim filtrom znotraj tega tudi to sprovedli ali bo tudi kakšna razprava okoli tega? Mogoče kratek odgovor.

Zdaj, zelo iskreno, jaz bi si zmeraj želel, kadar sprejmemo nove direktive in tudi v Sloveniji, da nismo čisto, bom rekel, kar sprejmemo, kar po nekem defoltu. Seveda ta direktiva govori o tem razbremenjevanju obremenitev, administrativnih obremenitev, ki jih seveda slovensko gospodarstvo in pa tudi evropsko gospodarstvo potrjuje. Tako, da jaz upam, da bo to, kar je tudi zapisano, realno, se pravi ni nekih novih obremenitev, nasprotno, in tudi s to digitalizacijo, vpisi v te registre, bo zadeva bistveno hitrejša.