Tako. Spoštovani kolegice in kolegi.

Nadaljujemo s sejo odborov, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 15. NOVEMBRA 2023.

Pri tej točki ponovno prosim mag. Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da vam predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 15. novembra v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo pod 1. točko, izmenjal mnenja o evropski volilni zakonodaji, na podlagi dokumenta za razpravo, ki ga je predložilo špansko predsedstvo, ki želi glavno pozornost usmeriti na najpomembnejši zadevi, vse v nizko volilno okrožje in transnacionalne liste. V dosedanjih razpravah ni bil dosežen bistven napredek pri doseganju soglasja za nadaljnjo obravnavo predloga Evropskega parlamenta. Slovenija se strinja s splošnim ciljem predloga uredbe za krepitev evropske javne sfere in povečanje evropske razsežnosti volitev. V skladu s tem podpiramo nadaljnje razprave v Svetu in z Evropskim parlamentom, da bi dosegli napredek pred volitvami leta 2024. Zavedamo se, da je predlog za reformo volilne zakonodaje EU politično in pravno zahtevno vprašanje, saj posega v obstoječe nacionalne volilne sisteme. Ključnega pomena je, da se v celoti upoštevajo načela subsidiarnosti in sorazmernosti ter ustavne ureditve držav članic. Slovenija v zvezi s predlogom uvedbe vseunijskega volilnega okrožja in transnacionalnih list izpostavlja, da bi bilo v primeru dogovora treba zagotoviti zadostne varovalke, da bodo na transnacionalnih listah zastopani kandidati iz čim večjega števila držav članic. V luči novega zagona širitve EU, pa je treba tudi upoštevati, da bo nekaj sedežev v Evropskem parlamentu treba prihraniti za prihodnje širitve.

Pod 2. točko bo Svet za splošne, zadeve se bo seznanil z delovnim programom Evropske komisije za leto 2024. Letošnji delovni program komisije bo sicer nekoliko drugačen kot pretekla leta, saj se bo jeseni 2024 začel nov institucionalni cikel v Evropski uniji. Komisija zato tokrat ne predlaga toliko novih oziroma daljnosežnih pobud. Slovenija se strinja z napovedanimi ključnimi pobudami komisije in si bo prizadevala za njihovo uresničevanje. Pozdravljamo zlasti napoved, da bo komisija začela pripravljati vrsto predširitvenih pregledov politik, da bi preučili, kako bi bilo treba posamezna področja prilagoditi razširjeni Evropski uniji. Slovenija se tudi strinja z nadaljnjo podporo Ukrajini in regiji Bližnjega vzhoda. Za Slovenijo je tudi pomembno, da bodo pobude komisije prispevale h krepitvi globalne konkurenčnosti evropske industrije, raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, in k doseganju ciljev zelenega prehoda. Pozdravljamo predloge s področja socialnega dialoga in digitalne transformacije in glede odpornosti pred vodo. Izpostavljamo tudi pomen pobud, ki bi prispevale k okrepitvi in boljšemu delovanju enotnega trga in osredotočanje na zmanjševanje upravnih bremen, kar je ključno za delovanje malih in srednjih podjetij. Podpiramo prizadevanja za zaključek pogajanj o zakonodajnih predlogih glede upravljanja migracij.

Svet bo opravil tudi prve priprave na redno zasedanje Evropskega sveta, ki bo potekalo 14. in 15. decembra letos v Bruslju. Tako bo obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda, ki vključuje obravnavo Ukrajine, krize na Bližnjem vzhodu in širitve Evropske unije, verjetno tudi zaključek pogajanj o reviziji večletnega finančnega okvira ter varnost in obrambo. Pričakovati je obravnavo ostalih najbolj aktualnih zunanjepolitičnih vsebin.

Slovenija se strinja z obrazloženim osnutkom dnevnega reda za decembrsko zasedanje Evropskega sveta in z obravnavo navedenih vsebin. Temeljiteje se bomo k vsebinski obravnavi vrnili decembra v okviru izhodišč za udeležbo predsednika Vlade na zasedanju. Svet za splošne zadeve bo v okviru postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena pogodbe o Evropski uniji ponovno obravnaval stanje pravne države na Poljskem in Madžarskem. Svet redno obravnava razmere v obeh državah. Zadnjič so bile obravnavane maja letos v času švedskega predsedstva, ko je potekalo tudi zaslišanje obeh držav. Pričakujemo tokrat zgolj krajšo, splošno razpravo o širšem naboru aktualnih odprtih vprašanj s področja spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije. Slovenija ocenjuje vladavino prava, demokracijo in temeljne pravice kot temelj evropske integracije in podpira širša prizadevanja Evropske komisije in parlamenta za njihovo dosledno spoštovanje. Te vrednote predstavljajo bistvo Evropske unije in so prednostno področje delovanja Republike Slovenije. Postopek v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji služi kot varovalo temeljev EU, zato pozdravljamo odločitev sedanjega in napoved naslednjega predsedstva o rednem nadaljevanju postopka. Ministri za evropske zadeve bodo na kosilu nadaljevali razpravo o prihodnosti Evrope. Slovenija podpira nadaljnje širitve Evropske unije, ki lahko okrepijo politično in gospodarsko težo Evropske unije v svetu. Glede na nove geostrateške izzive Evropske unije menimo, da je zdaj pravi trenutek za sprejemanje ambicioznejših odločitev. Podpiramo določitev ciljnega datuma 2030, do katerega naj bi Evropska unija in države kandidatke bile pripravljene na širitev. Želimo si, da bi evropski voditelji na decembrskem zasedanju evropskega sveta ta datum jasno določili kot ciljni datum, saj bi ta vzajemna zaveza povečala zaupanje v pristopni proces, ki je bilo v zadnjih letih omajano. Menimo tudi, da bi morali opredeliti tudi dolgoročne ambicije za reforme Evropske unije in načine za njihovo uresničevanje. Špansko predsedstvo Sveta EU predlaga pripravo časovnega načrta, s katerim bi zagotovili pragmatičen in postopen proces notranjih reform Evropske unije, pa tudi preprečili morebitne politične zastoje na primer, ko bo po evropskih volitvah izbrano novo evropsko vodstvo. Zagovarjamo stališče, da bi notranje reforme Evropske unije morale potekati vzporedno s procesom širitve EU.

Naslednja točka so odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Pri tej točki je predvidena predstavitev aktualnega stanja v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Pričakujemo poročanje komisije, ki ta pogajanja tudi vodi. Oblikovanje jasnih in predvidljivih odnosov z Združenim kraljestvom, ki temeljijo na praktičnih rešitvah, je za obe strani prioritetnega pomena, tako zaradi trgovine, geografske bližine, številnih skupnih projektov in interesov, kot tudi zaradi zgodovine skupnega članstva v Evropski uniji. Tak pristop Slovenija podpira.

Predsedstvo bo na zasedanju ponovno poročalo o stanju obravnave španskega predloga za spremembo uredbe o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, s katerim bi se baskovski, katalonski in galicijski jezik uvrstili med uradne jezike Evropske unije, Slovenija kot zagovornica večjezičnosti podpira španski predlog.

Pod točko razno bo predsedstvo predstavilo strategijo za najbolj oddaljene regije in s tem tudi zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve.

Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Da.)

Kolegica Rajbenšu, prva, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vabljenim in tudi mojim kolegicam in kolegom, poslankam in poslancem!

Hvala za to obširno predstavitev dnevnega reda, ki je kar, resnično, bom rekla, pestro. Ima 11 točk, kot ste rekli. Mene bi predvsem zanimala ta točka 3, ker gre za vmesno revizijo večletnega finančnega okvirja od leta 2021 do 2027. Omenili ste, da tukaj bi naj šlo za, torej da bi se vzpostavili nekakšni finančni okviri tudi za financiranje pri Ukrajini, torej ko gre za vzpostavitev, obnovo in pa modernizacijo. To je bilo že večkrat omenjeno. Mislim, da sem nekje zasledila, da gre kar za zelo visok znesek, v milijardah, itd., tako da upam, da bo ta poraba kolikor se pač da transparentna.

Zdaj, drugo, kar me tukaj zanima, je bilo tudi omenjeno, da gre za dodatna sredstva za partnerje na zahodnem Balkanu. Zdaj, ker pač nisem nikjer zasledila, bi me mogoče zanimalo, katere partnerje točno tukaj mislite oziroma za kakšna sredstva, čemu bodo ta sredstva namenjena? To bi bilo prvo moje vprašanje, potem pri naslednjih točkah, predvsem 7, pa 8, ki sta pač povezani, gre za v bistvu kršitev vladavine prava oziroma tako na Poljskem kot na Madžarskem pozdravljam, da se bo o tem razpravljalo, upam tudi, da bo prišlo do kakšnih zaključkov. Vemo, da so te, v bistvu razmere se ne izboljšujejo, predvsem ne na Poljskem, kjer pač še vedno se vidi, da pač gre za kršitev vladavine prava, predvsem pri nekih ukrepih, kot je centralizacija oblasti, nadzorovanje, ne vem, medijev, in tako dalje. Tako, da lahko tukaj rečem, da vsaj, če pride malo na Slovenijo, da smo lahko srečni, da je tukaj Slovenija po teh potem pozitivna neka sprememba po lanskih volitvah predvsem, ko gre za pač depolitizacijo javnih medijev. Enako velja za Madžarsko, Madžarska se mi zdi še skorajda malo bolj problematična. Tukaj gre za kršitve nekih temeljnih vrednot s strani pravosodja, svobode izražanja in pa tudi volilnega sistema. Tako da lahko rečemo, da na Poljskem nekje obstaja kot neka volilna avtokracija.

Tako, da pozdravljam res vse to, da se bo o tem pač razpravljalo. Upajmo, da bo potem tudi dovolj posluha za spremembe, sploh na teh področjih, ki jih tudi Madžarska ima, od koruptivnosti, nepluralnosti medijev, problematična akademska svoboda, ne vem, manjšine, migranti, in tako naprej. To je samo v bistvu to moje mnenje.

Tako, da jaz bi samo prosila, če mi lahko na tisto tretje vprašanje odgovorite.

Tako, da hvala lepa.

Hvala.

Še kolegica Tacerjeva je prijavljena pri tej točki. Še želi kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ne.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Spoštovani državni sekretar, jaz imam pa eno vprašanje, ki se tiče sprememb, potencialnih sprememb volilne zakonodaje na evropskem nivoju. Omenjali ste ta predlog transnacionalnih list in me samo zanima vaše mnenje na tej točki, ali je tukaj potencial, da bi kot Slovenija v bistvu angažirali Slovence v zamejstvu in po svetu, ali bi to lahko take transnacionalne liste predstavljale priložnost, da se povezuje ljudi slovenskih korenin, ki morda živijo in so državljani drugih članic Evropske unije? Ali menite, da bi transnacionalne liste v bistvu imele izključno nek, nek drug pomen. V bistvu me zanima, če ocenjujejo tudi druge države, da je tukaj potencial pri angažiranju v bistvu tistih državljanov ali pa v bistvu, kako bi rekla, tisti, ki imajo korenine, no, v drugih državah Evropske unije, da se povezujejo na evropskem nivoju.

Hvala.

Hvala kolegici Tacerjevi.

Gospod državni sekretar, če imate mogoče kakšne odgovore.

Izvolite.

Bom na kratko komentiral.

Hvala lepa.

Glede večletnega finančnega okvira in pogajanj oziroma spremembe, te točke nisem omenjal v svoji predstavitvi z razlogom, ker je bila umaknjena z dnevnega reda tokratnega zasedanja. / oglašanje iz dvorane/ Tako ja, ampak na začetku smo, smo pojasnili, da je bilo umaknjeno, umaknjeno je bilo pač zadnji hip, ampak kljub temu lahko komentiram, ker pogajanja v ozadju seveda potekajo in bo predvidoma točka na dnevnem redu decembrskega zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Kar se tiče Ukrajine, so sredstva, ki so predvidena, namenjena predvsem za redno delovanje države, ne govorimo o sredstvih za obnovo, zaenkrat, je pa, je pa ta del, mislim, da med državami članicami nekako še najmanj pod vprašajem oziroma najmanj sporen, ko potekajo pogajanja o celotnem paketu. Kar se tiče večletnega finančnega okvira, mislim, da obstaja kar soglasje znotraj držav članic, med državami članicami Evropske unije, da so ta sredstva potrebna. Seveda se pa absolutno strinjamo kot ministrstvo, da mora biti vsaka poraba sredstev, ne glede na to, za kaj so namenjena, transparentna in pač porabljena skladno s pravili, ki so za to predpisana.

Kar se tiče sredstev za zahodni Balkan, gre za tako imenovan načrt za rast za zahodni Balkan, ki je pravzaprav povezan s tem, da bi se regijo poskušalo hitreje približati Evropski uniji, predvsem skozi infrastrukturne projekte in druge projekte, pri čemer bi črpanje teh sredstev povezali tudi z njihovim napredkom na določenih področjih. Poenostavljeno povedano, v kolikor bi država dovolj napredovala na določenih področjih v procesu integracije, tudi na področju vladavine prava, bi bila potem upravičena do več sredstev za financiranje projektov. Gre za 2 milijardi nepovratnih sredstev in za 4 milijarde posojil. In Slovenija ta del absolutno podpira, ker menimo, da je pravilno, da se tem državam pač nameni ustrezne spodbude.

Kar se tiče razprave o pravni državi, Slovenija podpira to razpravo, ne podpira samo zaradi Poljske in Madžarske, podpira tudi zaradi, mislim vse države članice o vseh se komisija pripravlja poročilo o vladavini prava, tudi o Sloveniji in se nam zdi pomembno, da je pač ta tema redno obravnavana na zasedanjih Sveta za splošne zadeve in se tudi aktivno udeležujemo, postavljamo vprašanja in tako naprej. Na tokratnem zasedanju ni predvidena daljša razprava, samo krajše poročilo.

Glede transnacionalnih list, bi smo o tem sicer na tem odboru že pred časom razpravljali. Gre za to, da je po Brexitu, se pravi se zmanjšalo število poslancev v Evropskem parlamentu za določeno število. In pred predlogi, ki so na mizi je, da bi manjši del teh poslancev, vemo, da je zgornja meja števila poslancev v Evropskem parlamentu 750, manjši del teh poslancev, trenutni predlog je 28, bi bil izvoljen na tako imenovan transnacionalnih listah, ki ne bi bile pač vezane samo na določeno državo. Zdaj mi načeloma razpravo o tem, bom rekel, razpravo o tem podpiramo. Zdi se nam zanimiva ideja v smislu, da se s tem nekako povečuje ta evropska dimenzija samih evropskih volitev, da to pač, mogoče te evropske volitve včasih jemljemo kot neke vrste nacionalne in je pravilno, da se ta evropska dimenzija poudarja v teh evropskih volitvah. Tako da morda bi take liste doprinesle k temu. Je pa seveda en pogoj, da Slovenija pri tem ne bi izgubila števila poslancev, tako da tukaj v vseh teh razpravah bi bili aktivni, ampak bi zagovarjali to, da Slovenija ne sme s tem izgubiti števila, mislim, zmanjšati števila evropskih poslancev. Glede konkretnega vprašanja, ali bi lahko na teh transnacionalnih listah povezali državljane drugih držav slovenskih korenin, morda, čeprav nisem siguren, če so te transnacionalne liste temu resnično namenjene. Bolj so namenjene, kot rečeno, nekako temu, da se same evropske volitve naredi bolj evropske, tako zelo poenostavljeno povedano.

Hvala.

Najlepša hvala.

Vidim, da ni več prijavljenih. Zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 15. novembra 2023 in jih bo podprl.«

Ponovno poudarjam, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami, torej od 1 do glasovalne naprave 20.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 članic in članov, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo sedaj ponovno predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Hvala, predsednik.

Preden nadaljujemo vas obveščam samo, da na seji nadomešča poslanec Andrej Kosi nadomešča poslanca dr. Anžeta Logarja.

Sedaj pa ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 15. 11. 2023.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 45. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.