Dober dan, dobrodošli na 21. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice, člane odbora, vabljene, ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjamo torej z 21. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Uvodoma vas obveščam, da sem prejel eno obvestilo o odsotnosti od seje. In sicer bo danes manjkal poslanec Aleksander Reberšek in nekaj nadomestil, da kot poslanke in poslanci sodelujejo. Aha, poslanec Dejan Premik nadomešča poslanko Terezo Novak, pa poslanka Karmen Furman javlja službeno odsotnost.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2022, letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2022 in Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za leto 2022. V petek preteklega tedna sem vas obvestil, da je v skladu s 154. členom Poslovnika Državnega zbora dnevni red današnje seje razširjen s točko a1. - to je s Predlogom stališča Republike Slovenije do Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uredbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne kartice za invalide. Drugih predlogov v zvezi s spremembami dnevnega reda ni bilo, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno razširitvijo.

S tem prehajamo na vsebine današnje seje, začenši s TOČKO A1. - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UVEDBI EVROPSKE KARTICE UGODNOSTI ZA INVALIDE IN EVROPSKE PARKIRNE KARTICE ZA INVALIDE.

Predlog stališča je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K točki pa je bilo vabljeno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki mu sedaj predajam besedo. Z nami je državni sekretar Igor Feketija. Izvolite.

Hvala za besedo. Pozdravljeni!

Glede letnega poročila FIHO. Svet FIHO je na podlagi 16. člena odloka o ustanovitvi FIHO kot vsako leto Državnemu zboru...

Pardon, se opravičujem, potrebujemo predlog stališča do Evropske direktive.

Se opravičujem, okej, razumem. Hvala za popravek. Glede Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne kartice za invalide, torej Evropska komisija je na podlagi konvencije o pravicah invalidov in listine Evropske unije o temeljnih pravicah marca 2021 sprejela strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021 do 2030. Evropska komisija želi s to strategijo izboljšati življenje invalidov v Evropi in po svetu. Želi doseči napredek pri zagotavljanju, da vsi invalidi v Evropi enakopravno uživajo vse človekove pravice, imajo enake možnosti, enak dostop do sodelovanja v družbi in gospodarstvu, da lahko odločajo o tem, kje, kako in s kom živijo, se prosto gibljejo v EU ne glede na potrebe po podpori in da ne doživljajo več diskriminacije. Pripravljen je bil sklop ukrepov vodilnih pobud in ena prednostnih nalog te strategije je tudi zagotavljanje dostopnosti pravice do prostega gibanja in prebivanja ter sodelovanja v demokratičnem procesu. V pilotnem projektu evropske kartice ugodnosti za invalide je sodelovalo osem držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, ki je med vsemi prijavljenimi državami prejela največ razpisanih sredstev - takrat v višini pol milijona evrov, torej za pilotni projekt - je tudi prijavila najobširnejši in najnatančnejši projekt, ki je bil zastavljen, je zaključen, zastavljen v roku 18 mesecev. Pri nas tudi zakon o izenačevanju možnosti invalidov in pravilnik EU o kartici ugodnosti za invalide že urejata kdo je upravičenec in sam postopek pridobitve kartice. Glede na to, da je evropska komisija pri pripravi direktive za primer vzela pilotni projekt, bo pri spremembi zakonskih določil prišlo zgolj do manjših sprememb. Evropska parkirna karta za invalide bo izboljšana različica parkirne karte EU, ki bo v vseh državah EU omogočila uporabo parkirnih mest in objektov rezerviranih za invalide in bo nadomestila nacionalne parkirne karte. Parkirna karta EU za invalide je bila uvedena s priporočilom sveta in spremenjena leta 2008, določa pa standardiziran model parkirne karte EU, da se zagotovi njeno vzajemno priznavanje med državami članicami in s tem olajša prosto gibanje invalidov z avtomobilom. Uporabniki so se kljub pozitivni vlogi parkirne karte EU, ki je bila sprejeta na nacionalni ravni, srečevali s težavami pri njeni uporabi, saj so se kartice med seboj razlikovale in v drugih članicah EU včasih niso prepoznali. Poenotena evropska parkirna karta bo za vse uporabnike poenotena. Da se izognemo tem težavam in s tega naslova ministrstvo podpira predlog te direktive. Hvala.

Najlepša hvala. S tem odpiram razpravo članic in članov odbora. Bi želel kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato predlagam odboru, da sprejme naslednje mnenje: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne kartice za invalide in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme. Prehajamo na glasovanje. Začenjamo glasovanje o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto.

Odbor bo kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije. Predlagam, da poročamo pisno. Se strinjate? Da. S tem zaključujemo 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo naprej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA DANAŠNJEGA SKLICA ODBORA - POROČILO O DELU IN FINANČNEM POSLOVANJU FIHO V LETU 2022. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točki pa so bili vabljeni Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet, Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Besedo dajem predstavniku Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, gospodu Borutu Severju. Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci! Spoštovani sekretar, državni svetnik, predsednica Foruma humanitarnih organizacij in seveda sekretarka Nacionalnega sveta fundacije in seveda tudi lepo pozdravljeni vsi ostali vabljeni gostje! Vsi ste dobil, v gradivu imam tudi s seboj nekaj izvodov v tiskani verziji, kjer so natančno opredeljene tako vsebine, kot tudi številke, finance in vse, kar je bilo opravljeno v letu 2022, tako da bom jaz zdaj poskušal samo tiste ključne zadeve vam predstaviti, v nadaljevanju pa seveda, če boste imeli kakšna dodatna vprašanja, sem seveda na razpolago. Predstavljam poročilo za leto 2022, ko je po nekaj težkih letih, predvsem zaradi zdravstvene situacije v naši državi, smo uspeli potem tudi na fundaciji tiste zaostanke preseči, nadoknaditi, govorim tako o poročilih, ki smo jih dolžni dati tudi v Državnemu zboru, ustanovitelju fundacije, kakor tudi nadzorom, ki so v času zdravstvene krize izostali in še nekatere druge zadeve potreben razvoj tako v aktih in ostalo, kjer smo aktivno, kot rečeno, v letu 2022 pristopili k vsemu navedenemu.

Kljub vsemu je tudi v letu 2022 fundacija uspešno izpolnjevala svoje naloge, svoj namen, to je sofinanciranje posebnih socialnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Pa vam bom poskušal samo na kratko predstaviti način dela in kaj je tisto ključno, kar je pomembno, cel sistem socialnega varstva v naši državi. Zavedati se seveda moramo, da je sistem fundacije nek primer dobre prakse, dopolnilne skrbi za najbolj ranljive prebivalce naše države. Torej, fundacija vsako leto, ko pridobimo projekcije financerjev, to sta primarno Loterija Slovenije v največjem delu, v manjšem delu potem športna loterija in pa posebne igre na srečo, razpis. Vsako leto seveda potem objavimo letni razpis, na katerega lahko kandidirajo čisto vse organizacije v Republiki Sloveniji, ki imajo status bodisi invalidske organizacije, bodisi humanitarne organizacije. Prednost slovenskega sistema proti nekaterim drugim sistemom, drugim, ne podobnim, proti drugim fundacijam, ki so tako po svetu kot tudi v Evropi, je ta, da smo odprti za vse storitve, programe, za vse kar nekako lajša tistim najbolj ranljivim prebivalcem življenje, pogosto jim seveda nudi tudi tisto osnovno, morda tudi osnovno izpolnjevanje uresničevanja človekovih pravic, pogosto jim pa omogoča že osnovno preživetje. V tujini namreč so fundacije največkrat ozko fokusirane, ustanovljene za neke določene namene, bodisi razvoj posameznih storitev, bolezni, podporo v taki ali drugačni skupini, ravno zato je ta naš slovenski sistem, tako jaz ocenjujem, tudi podobno dobivam pohvale in stališča tudi iz Evrope, nenazadnje smo takšno mnenje dobili tudi pred kratkim v Organizaciji združenih narodov, da je ta širina tisto, kar dela naš sistem dober, da poskušamo najti to pomoč, podporo za vse organizacije, ki kot rečeno, izpolnjujete pogoje. Omenil sem jih, to so seveda invalidske in humanitarne organizacije. Torej, ko objavim javni razpis na katerega lahko se prijavijo vse organizacije, ki izpolnjujejo te pogoje, dobijo to možnost, da svoje vloge izpolnjujejo v aplikaciji. Na fundaciji imam posebno aplikacijo, ki gre v smeri, da se nudi vsem organizacijam enake možnosti. Se pravi, v prvi fazi ta aplikacija, se pravi, to je matematični algoritem, po nekih kriterijih, ki so enaki za vse, ovrednoti prijavljene programe - pa če morda dam samo za primer - pakete hrane na eni strani deli tistim najbolj potrebnim Karitas, na drugi strani Rdeči križ in seveda tukaj ne sme priti do nekih razlikovanj, in podobno velja za vse ostale programe. Torej ta računalniški program je tisti, ki da tisto osnovno vrednotenje in potem vstopi v ocenjevanje, vstopita dve strokovni komisiji, na eni strani Komisija za ocenjevanje programov invalidskih organizacij, na drugi strani Strokovna komisija za ocenjevanje programov humanitarnih organizacij, ki pa eventualno pogleda, če so kje kakšna odstopanja. Primer, v letošnjem letu, ko nas je vse prizadela ta ujma, te poplave, se je takoj pokazalo, da bodo nekateri programi potrebni, da se jim bomo posvetili več, da bomo jim dali več resursov, bodisi so to večje stiske na področju nekih psihosocialnih težav. Seveda je bilo prvo, da je bilo treba vstopiti v neko osnovno sanacijo, pomoč in podporo in tukaj je tista vloga potem obeh komisij, da presodi, kje so tiste stvari kjer moramo vstopiti kot ljudje, ne sme biti tukaj zadaj samo algoritem, matematika, ker fundacija je tukaj zaradi ljudi, in to je ravno tista ključna stvar, ki je ne smemo pozabiti, ki jo moramo vedno znova izpostavljati. Seveda potem sledijo sklepi in tako kot velja povsod v naši državi, imajo vse organizacije možnost nekih povratnih informacij, pravnih sredstev, če menijo, da je zadevo treba drugače nekako ovrednotiti ali kakorkoli, in potem seveda obravnava na nadzornem odboru, ki obravnava te stvari.

Naj povem, da v preteklih letih, to kaže po moji oceni, da je sistem dober, ni veliko pritožb. V lanskem letu se mi zdi, da smo samo eno pritožbo, da je šla samo ena pritožba na Upravno sodišče, tako da to kaže na to, da sistem nekako je uravnotežen. Vsi se seveda zavedamo, verjetno tudi prisotni na drugi strani organizacije, ki so sofinancirane še toliko bolj, da je sredstev premalo, da bi vsi, da vsi potrebujejo še več. To je neka zgodba s katero se dnevno srečujemo na fundaciji. Morda vmes informacijo, v letošnjem letu je bilo prijavljenih za 48 milijonov potreb, v letu 2022 oziroma letos smo uspeli malo dvigniti finančni načrt, v letu 2022 smo pa lahko razdelili za vse te nujne programe samo 18 milijonov 600 tisoč, se pravi, lahko vidite kakšen je razkorak med dejanskimi potrebami in potem s kakšnimi številkami poskušajo pomagati. Iz tega razloga seveda so tudi pogosto izražene te želje, potrebe in včasih tudi neke frustracije, ko vemo, kaj bi morali vse še na terenu narediti, pa na žalost zaradi premalo sredstev ne moremo. Tega se bom dotaknil več v nadaljevanju, ker se mi zdi izredno pomembno, da se kot družba zavemo te potrebe, in da je, mislim da je najbolj važno, da imamo najprej pred očmi seveda tiste najbolj ranljive in da ta skrb, da mora biti seveda pred našimi očmi najprej pred vsem ostalim.

Ključno se mi zdi povedati, da fundacija v nadaljevanju skozi poročila in tudi nadzora na terenu skrbi seveda, da so vse te stvari izvedene transparentno. Da vse stvari pridejo do uporabnikov in mislim, da lahko nam je vsem v zadovoljstvo, da v vseh letih delovanja fundacije ni prišlo do kakšnih zlorab, da ni prišlo do kakšnih privatizacij, ipd. kar je bilo pogosto praksa v slovenskem prostoru. Da so prišla ta sredstva do tistih na koncu, ki jih potrebujejo in to je najbolj pomembno. Seveda je tukaj vedno vprašanje ali je v nekem obdobju bolj modro dati več za neke odvisnosti ali več za neke druge programe, morda za varne hiše ali nekaj tretjega. Ravno zato, pa tukaj, potem tudi ta človeški faktor strokovne komisije, ki poskušajo vsako leto ovrednotiti posamezne programe, da smo tudi, bi rekel, z aktualnimi razmerami kar se da blizu uporabnikom.

Fundacija seveda ves čas tudi skozi interne nadzore je podvržena tudi zunanjim nadzorom. Se pravi, fundacijo nadzira tako Računsko sodišče Republike Slovenije, sodelujemo tudi konstantno s KPK-jem, imamo tudi interno delovno skupino za integriteto in še nekaj drugih. Tako da, konstantno poskušamo razvijati naše postopke. Jaz vidim v vsakem takem dokumentu nekaj dobrega, tudi v morebitnih pritožbah - prej sem omenil v lanskem letu ena tožba na Upravnem sodišču. Vsaka taka stvar je za mene v tem delu pozitivna, ker se učimo iz teh dokumentov, kaj lahko izboljšamo. Vedno poskušamo narediti naš sistem še boljši. Ključno merilo pa je enaka merila za vse in maksimalna transparentnost. V preteklosti, to je moja ocena, so bile težave pri predstavljanju fundacije predvsem, zaradi tega, ker ljudje niso poznali sistema fundacije in niso poznali na kakšen način seveda fundacija deluje in to je tisto ključno. Se pravi, da poskušamo zdaj v nadaljevanju vse naše postopke narediti čim bolj enostavne in seveda tudi čim bolj jasne. Tudi nekateri kolegi, ki so se v preteklih letih pritoževali, so v nadaljevanju, ko smo jim pojasnili postopke, način dela, ko so ugotovili kako pridemo pri točkovanju do posameznih vrednosti, potem seveda so te stvari lažje in smo tudi prišli nekatere te zadeve. V letu 2022, kot rečeno, smo kar nekaj sprememb sprejeli tudi na področju internih aktov. Tudi vi v Državnem zboru ste potrdili spremembe pravilnika pravil fundacije v letu 2022. V tistem letu pa smo tudi nadgradili nekatere druge interne akte - govorimo Akte o nadzorih, o rezervnih sredstvih in še nekatere druge - pri čemer smo predvsem sledili predlogom, predlogom in stališčem Računskega sodišča in ostalim akterjem, ki sem jih prej omenil.

Zelo pomembno pri delu fundacije je, da povem, da fundacija financira najprej seveda programe v največjem deležu programe in storitve invalidskih humanitarnih organizacij. Prednost fundacije proti drugim sistemom je pa ta, da sofinanciramo tudi delovanje. Se pravi, vse organizacije, vsi, ki delajo nekaj dobrega, imajo po navadi, ne po navadi imajo neke stroške, vezane bodisi na prostore, morajo seveda tudi oni plačati elektriko ipd. in pogosto ta del ni financiran in tukaj je prednost fundacije, sistema fundacije, da sofinancira tudi delovanje, hkrati, morda je pa to še bolj redko, je pa, da sofinanciramo tudi naložbe. Vsi danes potrebujemo pri svojem delu računalnike ipd. se pravi to je tista osnova v nadaljevanju so pa, potem še naložbe ki so pa pomembne za samo izvajanje programov - morda je en najbolj povedan primer na primer prevozi invalidov ipd. kjer sofinanciramo nakupe prilagojenih vozil za prevoze ipd. Hkrati pa fundacija v skladu z akti vsako leto ob finančnem načrtu, sprejema finančnega načrta oddvoji en odstotek sredstev teh namenskih sredstev v rezervni sklad, ki je potem predviden za neke izredne razmere nepredvidene situacije in tudi to se je pokazalo izredno pomembno ravno v letošnjem letu, ko je bila fundacija mislim da prva, ki je še tisti vikend v času te povodni, takoj sprostila ta rezervna sredstva, smo takoj odobrili sredstva Rdečemu križu in Karitasu. Kljub temu, da se vsi zavedamo, da je takoj vstopila tudi država in nekateri, in civilna družba in vsi ostali, je v tistem prvem delu bil nek vakuum, ni bilo sredstev, ki je bilo na računu za izvajanje nekih, tistih takojšnjih zadev in mi smo ravno na ta način pomagali, da sta lahko obedve ključni organizaciji, seveda smo pomagali tudi drugim organizacijam, ampak ti dve kot ključni morda v tisti fazi, da sta lahko takoj pristopili k nakupu nekih nujnih stvari, primer razloževalnik in podobno, da so lahko takoj pomagali na terenu, drugače bi morali čakati, recimo da bi prišla sredstva s strani države ali kakorkoli, in to zopet kaže na pomembno vlogo fundacije in na tudi dober sistem, ki je, ki ima precejšnjo logiko tudi v sami vsebini dela.

Številke. Številke so seveda pomembne, morda celo z vidika fundacije najbolj pomembne. Nenazadnje poskušamo z denarjem pomagati, da lahko vse te pomembne programe. V sofinanciranju fundacije je bilo v tem, v letu 2022, 107 oziroma 118 organizacij, preko 700 različnih programov, sem že omenil, od pobiranja igel v peskovnikih, težke zgodbe, do odvisnosti, do varne hiše, do varnih hiš, do skrbi za invalide, izdelava zvočnih knjig za slepe, prevozi za najtežje invalide, distrofike, tetraplegike… Se pravi ogromno različnih programov in tukaj vedno znova ugotavljamo, da so sredstva zaradi svoje omejenosti tista, ki jih moramo najbolj naslavljati, potrebo po dodatnih sredstvih. Če se, če vemo, pa bom zdaj morda šel v svojih besedah, v svojem razmišljanju malo daleč, če vemo za kaj vse dajemo v naši državi denar, za pomembne zadeve, pa pogosto pozabljamo, da s temi sredstvi govorimo v letu 2022 z 18 milijonih, smo pomagali 400 tisoč posameznikom, in če se zavedamo kako malo je to napram, ogromno, seveda to je ogromno število, pa če pogledamo koliko smo naredili, koliko smo pomagali, se zavedamo, da smo naredili premalo, da moramo tukaj kot družba narediti še bistveno več. In mislim, da je to tisto, kar moramo naslavljati v prihodnjem obdobju.

Številke ste vsi dobili, v letnem poročilu, nekaj sem jih dal, kot rečeno, tudi na mizo. Ključne številke so, da smo v letu 2022 med obe skupini organizacij razdelili 18 milijonov 650 tisoč evrov, od tega med invalidske organizacije dobrih 12 milijonov in med humanitarne organizacije 6 milijonov 500 tisoč in nekaj. Prej sem omenil številko, ki je bila prijavljena letos, in podobno seveda tudi v preteklih letih, 48 milijonov. To izpostavljam zato, ker mislim, da fundacija v tem obdobju, pomembno je še, da izpostavim, da v letu 2022 je nastopil nov svet, mandat za naslednje mandatno obdobje. V tem obdobju sem tudi jaz, v tem letu sem tudi jaz prevzel to funkcijo, da vodim fundacijo v tej vlogi. Se mi zdi, da vstopamo v neko, v neko novo obdobje, neko novo razvojno obdobje, kjer moramo ne samo nadgraditi interne akte, iti še bolj v smeri kot sem omenil, tako transparentnega delovanja, javnosti in ostalo, ampak predvsem predstavljena javnosti, seveda tukaj ste vi prvi, Državni zbor, Državni svet in vsi ostali deležniki ministrstva, ampak tudi širša javnost, da se zavemo pomena fundacije v našem prostoru. Tukaj pa ne mislim samo fundacije, ampak mislim vseh organizacij, ki so zadaj, ker fundacija ni, FIHO je vseh danes 118 organizacij, ki se sofinancirajo, ki delajo nekaj pomembnega za našo družbo, za tiste najbolj ranljive posameznike. In ravno zato smo tudi v lanskem letu pristopili k temu, da poskušamo javnost obveščati o našem delu, pa zopet o programih v delu tako omenjenega Rdečega križa, Karitasa, ostalih organizacij, Društva distrofikov, slepih, gluhih, paraplegikov, ipd., da bomo lažje skupaj iskali dodatne vire. Naš nek dolgoročni namen, cilj je, da ne bi te vire iskali znotraj proračuna, ampak pri družbi širše Tukaj moramo naslavljati seveda tudi podjetja, tudi gospodarstvo. To je nek korak dva, da skozi to, da se kot družba, ki ratujemo čedalje bolj, jaz upam, odprti, modri, da bomo prepoznavali tudi kot družba, da moramo biti družbeno odgovorni, da moramo najprej poskrbeti za tiste najbolj ranljive in ravno to je v tem nekem novem, bi rekel, ciklusu, se mi zdi, tisto, kar je eden od izzivov fundacije, se pravi širšo družbo nasloviti s temi potrebami in potem iskati dodatne vire. Jaz bi zdaj na tem mestu zaključil, pa morda, če boste imeli raje še kakšna vprašanja, seveda vam poskušam potem še podati dodatne informacije. Drugače pa, kot rečeno, ne samo, da dobimo pozitivne signale s strani organizacij ob tistem navedenem, da je sredstev premalo, da so ti signali iz tujine, da je sistem, ki ga imamo v naši državi dober. Je pa seveda vedno izziv pred nami, da ga delamo še boljšega. Hvala lepa.

Hvala za predstavljeno poročilo. Želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Državni sekretar Igor Feketija, izvolite. Sedaj pa začnete z govorom o FIHO.

Hvala za besedo. Torej svet FIHO je na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi FIHO kot vsako leto Državnemu zboru posredoval poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO za leto 2022. Ministrstvo ugotavlja, da je poročilo o delu in finančnem poslovanju fundacije pregledno in informativno. Iz njega izhaja tudi, da je v nadzorih nad namensko porabo sredstev FIHA, izvedenih v invalidskih in humanitarnih organizacijah zaznati vedno manj napak, vedno manj kršitev. Posebej bi poudaril pomembnost vloge FIHA, ki iz financiranja posebnih socialnih programov in storitev pokriva tudi del obveznosti javnih služb na tem področju, upravljanje s sredstvi iz naslova iger na srečo je bilo prepuščeno FIHU prav zato, da se s tem omogoči, da o razdelitvi sredstev odločajo predstavniki uporabnikov, ki sami najbolj vedo, kateri programi so zanje najpomembnejši in najprimernejši. Moramo se pa zavedati tudi, da so invalidske in humanitarne organizacije zelo heterogena skupina in zato je pomembno prilagajanje vsebin različnim uporabnikom. Poudaril bi tudi še stabilnost financiranja, že omenjeno, ki pomeni tudi kontinuirano izvajanje programov brez prekinitev. Iz tega razloga je pomembno, da se financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ohrani vsaj na trenutni ravni. Kakršno koli znižanje sredstev FIHO bi lahko pomenilo zmanjšanje obsega ali in ali kakovosti sofinanciranja oziroma financiranja programov in storitev invalidskih in humanitarnih organizacij kar bi zmanjšalo možnosti vključevanja uporabnikov v programih in storitvah v življenje in družbo. Verjamem pa, da je ostale poudarke že predstavil predstavnik FIHA. Hvala.

Hvala. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki fundacije, državni sekretar in ostali prisotni! Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se je s poročilom fundacije seznanila na 7. izredni seji 9. novembra. V Delu je komisija fundaciji izrazila podporo. Podporo tudi zaradi dejstva, da je fundacija s svojimi sredstvi v letu 2022 pomagala več kot 400.000 najranljivejšim prebivalcem Slovenije. Pri tem se je komisija strinjala z oceno fundacije in nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki smo ga povabili na sejo, da invalidske in humanitarne organizacije nosijo veliko breme in izvajanje posebnih socialnih programov, hkrati razbremenjujejo državo od katere bi se sicer pričakovalo, da v tem segmentu prevzame večji del odgovornosti. Prav tako komisija izpostavlja pomen, ki ga ima financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za lokalne skupnosti, v katerih številna društva lahko pomagajo svojim članom in drugim pomoči potrebnim ravno na podlagi sredstev, prejetih s strani fundacije.

Glede opažanja lokalnih skupnosti, da se socialne stiske ljudi povečujejo, humanitarnim organizacijam, kot sta Rdeči križ Slovenije in Karitas, pa že zmanjkuje zalog hrane, bo izziv na tem področju še precejšen, zlasti v prihajajočem delu, ta, ko je občutek socialne izključenosti pri posameznikih lahko še posebej potenciran. V tem delu lahko pride več kot prav rezervna sredstva fundacije, ki jih slednji lahko aktivira zelo hitro, hitreje kot država. Tudi zato bi bilo dobro fundaciji zagotoviti še dodatne vire sredstev, neodvisno od državnega proračuna, kar smo že slišali. Z vizijo direktorja komisija opaža da trenutno vodstvo fundacije z visoko stopnjo zavzetosti in dolgoročno vizijo nakazuje, da se bo uspešno delo fundacije v prihodnje še nadgrajevalo. Tudi zanemarljivo število pritožb na sklepe o razdelitvi sredstev kaže na to, da razdeljevanje sredstev poteka v skladu z merili za razdelitev sredstev fundacije in da so bile nekatere težave iz preteklosti odpravljene. Kot pozitivno smo sprejeli tudi oceno pristojnega ministrstva ter nacionalnega sveta invalidskih organizacij, da se pod novim vodstvom notranja nesoglasja, o katerih je FIHO poročal v preteklih letih, očitno uspešno razrešila. Takšne informacije so namreč nehote metale slaba luč na organizacijo, katere poslanstvo je sicer izrazito pozitivno.

Komisija je bila seznanjena tudi z večanjem potreb invalidskih in humanitarnih organizacij, saj je z razvojem družbe lažje prepoznati potrebe posameznikov, ki so v preteklosti morda ostale skrite. Prav tako posledično podpiramo vizijo aktualnega vodstva fundacije, da nadaljuje z aktivnostmi za iskanje dodatnih virov sredstev, ki ne bodo vezani zgolj na igre na srečo. Pri tem smo bili seznanjeni, da fundacija skupaj z Ministrstvom za finance že išče ustrezne rešitve, kar nas zelo veseli. Hvala lepa za vašo pozornost.