24. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

21. 3. 2019
podatki objavljeni: 21. 3. 2019

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 9. 4. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 4. aprila 2019, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlade o zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Dobran Božič
Najlepša hvala. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani poslanke in poslanci. Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 9. aprila 2019 v Luksemburgu. 1. točka, ki se bo obravnavala, je večletni finančni okvir 2021 — 2027. Svet za splošne zadeve bo v okviru razprave o večletnem finančnem okvirju tokrat obravnaval dve temi – skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko. Glede na to, da v času romunskega predsedovanja še ne pričakujemo kompromisnih predlogov, z ustreznimi številkami, je predvidena zgolj splošna razprava. Sicer sta to temi, ki sta prioritetni za Slovenijo. V pogajanjih želimo ohraniti obseg kohezijske ovojnice, ki jo je predlagala Evropska komisija. Želimo najti rešitev za občuten padec sredstev za zahodno Slovenijo, ki je posledica večje razvitosti omenjene regije. Prav tako opozarjamo, da je bilo znižanje sredstev za politiko razvoja podeželja previsoko in želimo v pogajanjih ta padec čim bolj omejiti. 2. točka, ki se bo obravnavala, so sklepi o dokumentu za razpravo za trajnostno Evropo do leta 2030. Svet za splošne zadeve bo predvidoma brez razprave sprejel sklep o dokumentu za trajnostno Evropo do leta 2030, ki ga je konec januarja, v razmislek in širšo razpravo, predložila Evropska komisija. V sklepih je svet pozdravil predložitev dokumenta in pozval k ambicioznemu pristopu na ravni EU, pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Slovenija sprejem sklepov podpira. 3. točka – vrednote unije, Madžarska obrazložitveni predlog v skladu s členom 7./1 Pogodbe o Evropski uniji. Svet za splošne zadeve bo ponovno pregledal stanje zadev na področju vladavine prava na Madžarskem in Poljskem. Razlog za to je predvsem dejstvo, da od zadnje obravnave na februarskem zasedanju ni prišlo do napredka v nobeni od omenjenih držav. Kar se tiče Madžarske, se po splošni oceni stanje poslabšuje na številnih področjih kot so svoboda medijev in izražanja, neodvisnost sodstva, svoboda združevanja in akademska svoboda. To je posledica učinkov spornih sprememb zakonodaje, ki jih je Madžarska sprejela v zadnjih letih. Kršitev spoštovanja načel vladavine prava in neizvajanje priporočil komisije Evropske parlamenta, držav članic in neodvisnih organizacij, bodo v naslednjih mesecih v okviru postopka po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji, zelo verjetno privedle do prvega zaslišanja Madžarske. Slovenija izraža zaskrbljenost in se pridružuje ocenam o odsotnosti napredka Madžarske glede spoštovanja vladavine prava. Kot članica skupine enako mislečih držav, bo skladno z dosedanjimi stališči, delovala usklajeno s to skupino držav članic tudi v prihodnje. Opozarjamo tudi, da se je pomembno zavedati, da bo le premišljeno voden postopek s strani sveta zagotovil, da 7. člen pogodbe o Evropski uniji še naprej ostane ključni in verodostojni izvod za zagotavljanje spoštovanja skupnih vrednot, ki povezujejo države članice Evropske unije. 4. točka – pravna država na Poljskem, obrazložitveni predlog, v skladu s členom 7./1 Pogodbe o Evropski uniji. Glede stanja vladavine prava na Poljskem, ostaja splošna ocena, da je prišlo do nekaj pozitivnih premikov glede upoštevanja priporočil v zvezi z neodvisnostjo od sodstva in sicer, Vrhovnega sodišča. Zasenčilo jih je dejstvo, da velika večina priporočil na ostalih šestih področjih kršitev ostaja neuresničenih. Predvsem se omenjajo disciplinski postopki zoper sodnike in nacionalni sodni svet. Ostaja tudi dvom o nepristranskosti delovanja ustavnega sodišča. Slovenija tudi v tem primeru podpira dejavnosti za zaščito in krepitev spoštovanja vladavine prava. Za Slovenijo in druge enako misleče države je pomemben oprijemljiv napredek Poljske na vseh področjih, ker so bile ugotovljene kršitve vladavine prava. Neodvisnost sodnikov in sodišč je namreč temelj Evropske unije in pravne države. Naj še dodam, da bomo na delovnem kosilu člani Sveta za splošne zadeve neformalno izmenjali mnenja o prihajajočih volitvah v Evropski parlament. S tem zaključujem predstavitev. Hvala lepa, hvala za besedo.
Hvala lepa, gospod Božič. Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo od poslancev razpravljati? K razpravi se je prijavil dr. Brglez, prosim, izvolite.
Ja, jaz bi, najprej hvala lepa za besedo. Pravzaprav bi skušal samo nekako nadaljevat, glede na samo predstavljeno pri sami vladavini prava, pa me zanima, pravzaprav.. Glede na to zadnje sporočilo, ki ga je dala Evropska komisija 3. aprila, glede samih teh mehanizmov, v bistvu, kje dejansko mi stojimo oziroma na kak način pravzaprav želimo to zadevo podpirat? ..da ne gre zgolj za eno državo, ampak gre v bistvu za preprečevanje za mehanizme, ki bi vladavino prava varovali tudi preventivno, ne zgolj potem, ko je treba za nazaj. Torej, pričakujem po eni strani, da smo zelo »ivolvirani« v samo razpravo, ker dejansko gre za naš življenjski interes, ker brez vladavine prava nas praktično ni - pa v kateremkoli pravnem redu, ali evropskem ali mednarodnem – tako da, je to nekaj, kar je zelo pomembnega in tukaj kakšna drugačna subjektivna gledanja na zadeve, nekako ne pridejo v stran. Je treba tudi tistim, ki se ne zavedajo, pa živijo ob nas, jasno obrazložit, da pri nas gre za eksistenčno vprašanje vladavina prava in tukaj moramo zavzeti načelna stališča. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem dr. Trčku, prosim, izvolite.
Ja, hvala za besedo. Se strinjam z govorcem pred mano, zato bom zgolj reformuliral vprašanje – kako bo Slovenija kot jedrna država, za kar se izglasujemo, zagotavljala vladavino prava v celoti, ne od »case-a« do »case-a«? Saj smo imeli primere tudi z Romunijo, primere tudi z Malto, v nekem trenutku, in se seveda veselim odgovora. Hvala.  (nadaljevanje)
Hvala lepa.  Pustil bom prostor še za eno vprašanje, potem pa dal besedo gospodu Dobranu Božiču. Gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Mnogo se razpravlja in mnogo časa potratimo za vladavino prava Madžarske, Poljske, za kršenje takih in drugačnih pravic, ko pa je vprašanje zmanjšanja sredstev za zahodni del Slovenije in za razvoj podeželja, pa zelo hitro preletimo v enem stavku. Tu bi prosil malce več pozornosti tej problematiki. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar.  Zdaj pa imate besedo, gospod državni sekretar Božič, izvolite.
Dobran Božič
Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Tudi nas na zunanjem ministrstvu veseli, da se vsi zavzemamo za vladavino prava in da je to pomemben, ključen in osnovni segment delovanja vsake države članice Evropske unije, Slovenije še posebej. Mi v vsakih pogovorih in na vsakih sestankih poudarjamo, da je vladavina prava za nas ključna, za Slovenijo, in tudi vidimo, da Evropska unija mora temeljiti na vladavini prava. Poleg tega smo pa tudi bili tisti, ki smo se že na začetku pridružili državam članicam, to je ta tako imenovani Peer review, ki se izvaja že eno leto med državami članicami, in se pogovarjamo, kako bi vzpostavili mehanizme, da do situacij, kot smo zdaj z državami, ki imajo domnevno oziroma ki imajo težave z vladavino prava, ne bi več prihajalo, torej, da bi izključili in preprečili situacijo, v kateri smo danes. Komisija je 3. aprila res predlagala svoj predlog. Torej, po enem letu diskusije za Peer review med državami članicami je komisija prišla s svojim predlogom. Mi ta predlog proučujemo in bomo naredili vse, da se vzpostavi mehanizem, da se v državah članicah sploh ne pogovarjamo o vladavini prava, ampak da namenimo svoje diskusije in debate o prihodnosti, razvoju mladih, razvoju držav članic, ne pa o vladavini prava, ki bi morala biti temelj vsake države in Evropske unije. Toliko glede komisije. Zdaj pa glede kohezijskih zadev. Za Slovenijo so vsekakor ključne prioritete ohraniti obseg kohezijskih sredstev - to vedno govorimo in se zavzemamo - in najti rešitev za visok padec, predvsem za zahodno Slovenijo. V okviru kohezije si bomo vsekakor prizadevali za rešitve, ki bodo preprečile nenadne in drastične padce vseh kohezijskih sredstev, predvsem glede razlik med regijami; in mislim, da smo bili dokaj uspešni pri tem. Res pa se moramo zavedati, da se vzpostavljajo tudi drugi mehanizmi, ki lahko nadomestijo kohezijske mehanizme, ki jih moramo v pravilni meri počrpati. Menimo sicer, in to večkrat poudarjamo, da je Evropska komisija preveč zaostrila pogoje za izvajanje kohezijske politike, predvsem pravilo N+2 in nižje stopnje sofinanciranja, nižje stopnje predfinanciranja. Vsekakor podpiramo ohranitev pravila N+3 in stopenj predfinanciranja. Ocenjujemo tudi, da je bilo zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja izrazito, in neproporcionalno visoko in na področju neposrednih plačil nismo naklonjeni postopnemu izenačevanju neposrednih plačil na hektar med državami članicami. In tudi nismo naklonjeni znižanju stopenj sofinanciranja na področju podeželja. Torej, delamo vse, da se ta sredstva v čim manjši meri zmanjšajo, da dobimo optimalno, kar mislimo, da prispeva k razvoju Slovenije in podeželja. Res pa je, da bomo morali tudi začeti gledati po drugih sredstvih v razvoju digitalizacije in drugih ovojnic ter pridobiti tudi iz teh sredstev sredstva za razvoj Slovenije.
Hvala lepa, gospod Božič.  Še vedno je interes za razpravo, zato dajem besedo dr. Francu Trčku.
Hvala lepa za besedo. Zdaj tako enostavno, kot je povedal državni sekretar, ne bo šlo, ker se verjetno tudi ne ukvarja toliko s kohezijo, kar je pri nas neko drugo ministrstvo, brez listnice. Dejstvo je, da dobra gospodarska in drugačna situacija v Sloveniji nam tu deluje v škodo. Dejstvo je, da bo zahodna kohezija nad 100 % tam nekje na 102, 103  (nadaljevanje) povprečja. Naša stran Trojan bo pod 75 % in seveda je nek strah in upravičenost, da bomo nekako ogoljufani. A veste, kot se to v ljudskem jeziku reče, da bo nekdo iz Ljubljane odprl poštni nabiralnik v Mariboru, da ne nadaljujem. Seveda, nočem reči, da se zahodni del države ne bi razvijal, ampak ti indikatorji kažejo na neko razvojno diskrepanco. Seveda pa, če gremo na eno raven nižje ali, če hočete, če delamo analizo na ravni občin, pa vidimo, da tudi znotraj zahodne kohezije obstajajo velike razlike. Veste, že če gremo gledat ljubljansko urbano regijo, razlike med Ljubljano in nekaterimi drugimi občinami, kjer se tako imenovana suburbanizacija ne dogaja v takšni meri, kot se mogoče, recimo, v Grosuplju, Ivančni gorici in tako naprej. Če ob tem dodamo še, kar je govoril kolega Doblekar, mi imamo dejansko skoraj eno polovico teritorija pa bliže eni tretjini kot eni četrtini prebivalstva razvojno ogroženo. Ne vem, ali se je kaj vmes zgodilo; zdi se mi, da je tam nekje 2014 za časa Cerarjeve Vlade bilo tisto zadnje požegnanje razvojno ogroženih perifernih območij. Seveda se strinjam z državnim sekretarjem, da bo treba malo bolj inteligentno ta finančni »blending« iskati tudi kje drugje. Je pa tu tudi nek del zgodbe, da bo treba tudi razpisne pogoje tako pisati, da jih ne bomo pretirano drobili. Ker, a veste, mi potem pademo v situacijo, da nekaj laskov poteče še tistega leta pa pol prolongacije in s težavo izvedemo. Kar pomeni, da pogosto neke projekte delamo, pišemo zato, da za neko krajše, srednje časovno obdobje nekateri ljudje imajo zaposlitev. Zdi se mi, da nas tu čaka dejansko revolucija, kot jo definira slovar slovenskega knjižnega jezika.  Hvala.
Hvala lepa, dr. Trček. Zdaj pa ima besedo dr. Milan Brglez.
Najlepša hvala za besedo. Prej sem zastavil zelo dolgoročno vprašanje, zdaj bom pa v bistvu šel raje na srednje- oziroma kratkoročnega, lin to ne samo kohezija, ampak na splošno. Celotni večletni finančni okvir je zaradi krajšega ali daljšega odloga izstopanja Združenega kraljestva pod vprašajem. In me pravzaprav zanima, ali so te časovnice, ki jih imamo, še sploh realne ali niso realne, kdaj se lahko potem glede na vse dogajanje nekako pričakuje, da bomo to zadevo sklenili. Saj, po eni strani je mogoče celo dobro, da je ne sklenemo prehitro, zaradi tega, ker bo mogoče nov političen konsenz znotraj Evropske unije, ki bo soglašal ali pa ne soglašal s celotno zadevo. Ampak vsekakor, ali vključujemo Veliko Britanijo ali ne, to pa je pomembno vprašanje, tako me zanima, kako stojimo s tem.  Hvala.
Hvala lepa obema razpravljavcema.  Zdaj pa dajem besedo gospodu Dobranu Božiču.
Dobran Božič
Hvala lepa. Dr. Trček je pravilno ugotovil, da nisem čisto notri, državni sekretar Mally je sigurno tisti, ki usklajuje vladno politiko med vsemi resorji glede tega. Treba je pa povedati dve zadevi, da je za nas pomembno, da se finančni okvir sprejme čim prej, ker je razlika v 0,4 %. Torej, če sprejmemo danes finančni okvir, pridemo v 81,6 % BND sedemindvajseterice, če ne pride, pridemo pa v 82 %, kar pomeni, da je zaradi tega padec kohezijskih sredstev 20 % v Sloveniji, torej samo zaradi tega, ali se sprejme prej ali kasneje. Da se pa ne sprejema prej, je pa očitno, da verjetno pred jesenjo ga ne moremo pričakovati.  Ne upoštevamo pa Združenega kraljestva v našem proračunu, želimo pa enaka sredstva zagotavljati za Veliko Britanijo. Bi pa res predal besedo državnemu sekretarju Mallyju, ki je veliko bolj v številkah, kot sem jaz.
Izvolite, mag. Mali, imate besedo.
Igor Mally
Najlepša hvala.  Najprej odziv na brexit. V bistvu ravno ta nesigurnost brexita je tudi eden izmed pomembnih razlogov, zakaj se pogajanja o večletnem finančnem okviru ne intenzivirajo; v bistvu čakamo na to, da vidimo, kaj se bo tam zgodilo. Če pride do nekega daljšega podaljšanja, se bo pa tudi absolutno pogajanja o večletnem finančnem okviru vzelo v obzir. Zato tudi razmišljanja nekaterih, da če pride do daljšega podaljšanja,   (nadaljevanje) bomo videli, kako se bo to dejansko odvilo. Potem to daljše podaljšanje verjetno ne bo šlo čez zaključek te finančne perspektive. Če pa slučajno bi šlo, potem se bo pa najverjetneje iskalo neke posebne rešitve za Združeno kraljestvo. Ampak dajmo času čas, počakajmo.  Kar se tiče navezave na vzhodno, zahodno Slovenijo in kohezijsko politiko. Mislim, da sem na eni izmed prejšnjih sej tudi že povedal, da mene vsaj v tej fazi pogajanj za vzhodno Slovenijo ne skrbi. Ni pa tako enostavno, kot je gospod Trček namignil, da bi enostavno premetavali denar z vzhoda na zahod, zadeve niso tako enostavne. Absolutno nas skrbi stanje kohezijskih sredstev za zahod po letu 2020, zato je tudi ena izmed ključnih prioritet - to je že državni sekretar Božič povedal -, na tem področju smo zelo proaktivni. Konkretno smo že predlagali neke alternativne rešitve, kot je, recimo, regionalna mreža, tako imenovani »regional safety net«, da določene regije lahko samo do določenega procenta oziroma da vse regije lahko samo do določenega procenta izgubijo kohezijska sredstva. Sem pa sam pred kakšnimi desetimi dnevi se tudi dobil s predstavniki zahodne kohezijske regije, tako iščemo rešitve tudi večplastno, tako v okviru pogajanj za večletni finančni okvir kot tudi v okviru nasploh regionalne politike in proračuna za naprej; problematiko zahodne Slovenije zagotovo imamo v mislih.  Hvala.
Hvala lepa gospodu Mallyju. Ker interesa za razpravo ni več, razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 9. 4. 2019, in jih podprl.« Za glasovanje, prosim, uporabite glasovalne naprave od 1 do 20. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa vsem. S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Besedo predajam podpredsednici Odbora za zunanjo politiko, gospe Moniki Gregorčič.
Hvala lepa.  Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 9. aprila 2019.  Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.  S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 24. sejo Odbora za zunanjo politiko ter vas vse lepo pozdravljam. Hvala.