Dobro jutro vsem skupaj, vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 31. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti doktor Anže Logar, S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025. Odbor bo dopolnjen predlog državnega proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje 3 dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev. Sejo odbora sem sklicala v skladu z dogovorom s sprejetim na 61. seji Kolegija predsednice Državnega zbora dne 10. 11. 2023 ter časovnim potekom obravnave dopolnjenega predloga proračuna. Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Fiskalnega sveta, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj in Sodnega sveta. Kot dodatno gradivo ste prejeli dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, Mnenje Zagovornika načela enakosti, mnenje Državnega sveta in pregled amandmajev z dne 16. 11. 2023. Odbor bo najprej razpravljal o dopolnjenem predlogu proračuna v celoti, nato pa bo obravnaval vložene amandmaje. Vse prisotne bi prosila, da se držimo tega, da govorimo o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2025 in da se osredotočimo na to, kar je spremenjeno od prejšnje seje na kateri smo temeljito, jaz mislim da že razpravljali o vseh ostalih zadevah. Hvala lepa. In predlagam, da predstavnik Vlade poda uvodno obrazložitev k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2025. Gospod Klemen Boštjančič, minister, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovane članice, spoštovani člani odbora, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni! Vlada RS je 8. novembra na dopisni seji določila dopolnjen predlog proračuna za leto 2025. Z dopolnjenim predlogom proračuna se predlagajo prihodki v enaki višini kot prvotno načrtovano, to je 14,6 milijarde evrov. Tudi odhodki so v dopolnjenem predlogu načrtovani v enaki višini 15,8 milijarde evrov, torej v višini, ki je določena za leto 2025 v fiskalnem okviru. Primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov zato ostaja enak in znaša 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 % bruto domačega proizvoda. V računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja ni predlaganih sprememb. Dopolnjen predlog proračuna za leto 2025 se razlikuje od predloga proračuna za leto 2025 strukturi nekaterih odhodkov v okviru bilance prihodkov in odhodkov, in sicer dodatno so bila zagotovljena sredstva za investicije v cestno infrastrukturo v višini 21,5 milijonov pri Ministrstvu za infrastrukturo, za pospešitev gradnje, pripravo dokumentacije, začetek pridobivanja zemljišč in posodobitev makadamskih zemljišč. Dodatna sredstva Ministrstvu za infrastrukturo se zagotavlja iz finančnega načrta Ministrstva za finance, kjer se zmanjšajo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 21,5 milijona evrov, za kolikor se zniža višina odhodkov v finančnem načrtu Ministrstva za finance.

Druga pomembna stvar je, da se je, da je bil 7. 7. novembra pred ta mesec sklenjen dogovor med Vlado in združenji občin o višini povprečnine, in sicer 725 evrov za leti 2024 in 2025, kar bo občinam za izvajanje zakonsko določenih nalog zagotovilo ca 50 milijonov evrov več sredstev, zaradi te višje povprečnine bodo prejele tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, gre za 3 milijone evrov, in nekaj več sredstev za narodnostne skupnosti in območje z romskimi naselji. Vlada se zaveda da osnovna enačba za izračun sredstev primerne porabe ne vključuje povišanih stroškov plač pa zgolj površino občin v dolžino občinskih cest in prebivalcev po različnih kategorijah. Zato je zaradi teh okoliščin in povišanje stroškov dela pri posrednih uporabnikih občinskih proračunov Združenje občin sprejela dogovor, da se občina v letu 2024 in 2025 zagotovi dodatna sredstva v višini in sicer 20 milijonov v letu 2024 in 34 milijonov v letu 2025 na podlagi posebne enačbe, ki določa, da tista občina, ki namenja več sredstev v stroške dela pri posrednih, pri posrednih uporabnikih občine v odvisnosti od prejetih sredstev primerne porabe prejme iz državnega proračuna višji delež teh sredstev. Višina povprečnine in dodatna sredstva bodo predlagani v postopku sprejema proračunskih dokumentov za torej te prihodnji dve leti. Toliko za uvod, smo na razpolago za dodatna vprašanja.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta? Izvolite, gospod Mitja Gorenšček.

Dobro jutro, spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci, spoštovani minister za finance, predstavniki Vlade in ostali prisotni na seji!

Državni svet je dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2025 obravnaval na 11. seji 15. novembra letos. Ker smo bili seznanjeni, da je v okviru dopolnjene različice predloga proračuna za leto 2025 prišlo zgolj do ene spremembe na strani odhodkov ugotavljamo, da so še vedno aktualna vsa stališča, ki so jih pred sejo plenarne seje Državnega sveta do osnovne različice predloga proračuna za leto 2025 zavzele pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in tudi zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, interesna in interesna skupina lokalnih interesov. Državni svet posledično ugotavlja, da tako kot osnovna tudi dopolnjena različica predloga proračuna za leto 2025 ne zagotavljata primernega financiranja lokalne samouprave in s tem izvajanja ključnih nalog občin, pa tudi ne generira potrošnje in razvoja ter ustreznega nivoja blaginje prebivalk in prebivalcev.

Za naslavljanje aktualnih družbenih izzivov med drugimi migracij, izobraževanja, demografskih izzivov in drugo se namreč predvideva manj sredstev. Ocenjujemo tudi, da ni primerno, da se namesto usmerjanja sredstev na področja, ki generirajo dodatno dodano vrednost v večini proračunskih uporabnikov brez posebne utemeljitve proračunska sredstva avtomatično znižujejo, in to celo kar linearno, brez upoštevanja specifičnih potreb posameznega proračunskega uporabnika. Na podlagi opozoril predstavnikov lokalnih interesov Državnega sveta v našem mnenju opozarjamo tudi na to, da je višina povprečnine v višini 700 evrov za leti 2024 in 2025 kot predvideva osnovni predlog ZIPRS 2024/2025 prenizka. Pri njenem izračunu namreč nista bili upoštevana vpliv inflacije in rast plač javnih uslužbencev. Prenizka povprečnina lahko vpliva ne samo na okrnjeno izvajanje nalog občin, ampak tudi na zmanjšanje razvojnih sredstev. Največjo škodo bodo utrpele predvsem manjše občine in tiste, ki so bolj oddaljene od centra države. Kot je že znano je 7. novembra 2023 torej po vložitvi predloga ZIPRS 2024/2025 v zakonodajno proceduro bil sklenjen dogovor med Vlado in reprezentativnimi združenji občin in drugih občin o dvigu višine povprečnine v letu 2024 in 2025 naj bi tako slednja po novem znašala 725 evrov. Prav tako pa tudi dogovor o zagotavljanju dodatnih sredstev občinam za kritje višine stroškov dela zaradi dviga plač v višini 20 milijonov za leto 2024 in 34 milijonov za leto 2025. Vsebino dogovora naj bi se realizirala na podlagi amandmajev, sprejetih na seji matičnega odbora državnega zbora za finance v soboto 18. novembra, a dokler amandmaji ne bodo tudi zares sprejeti, zagotovili, da je ta tematika urejena, ni. Prav tako so predstavniki lokalnih interesov v razpravi na seji Državnega sveta opozorili da je dogovorjena nova višina povprečnine za resničen razvojno usmerjeno delovanje občin še vedno prenizka. Posledično obstajajo aktualna vsa opozorila in predlogi glede povprečnin ter razvojnih sredstev občin. V mnenju opozarjamo tudi na to, da se bodo na podlagi preusmerjanja sredstev za odpravo posledic zaradi poplav in plazov številna lokalna okolja srečala s težavami zaradi zaustavljanja že začeti infrastrukturnih projektov za katere so že porabili določena sredstva.

Na podlagi vseh navedenih pomislekov Državnega sveta dopolnjenega Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 Državni svet ne podpira. K takšni odločitvi nas je med drugim vodila tudi ocena Fiskalnega sveta, iz katerega izhaja, da so proračunski dokumenti načrtovani nerealno, da niso celoviti, dovolj verodostojni, dovolj verodostojni. Predlagane spremembe ekonomskega upravljanja na ravni Evropske unije, pa po oceni Fiskalnega sveta za državo predstavljajo resen izziv. V upanju, da se bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka prisluhnilo našim pomislekom, se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala vam.

Hvala lepa, gospod Gorenšček. Se opravičujem za prej napačno povedan priimek. Preden nadaljujemo, bi želela prebrati samo še eno pooblastilo, in sicer Tineta Novaka nadomešča Jurij Lep. Ali želi besedo predsednik Fiskalnega sveta? Izvolite, dr. Davorin Kračun.

Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Tudi proračunsko načrtovanje za leto 2025 skupaj s spremenjenim predlogom proračuna odraža večino pomanjkljivosti, na katere Fiskalni svet opozarja že vsaj od pričetka epidemije. Kljub negotovostim, ki se tokrat nanašajo zlasti na oceno stroškov poplav in na način njihovega financiranja, bi morala Vlada pripraviti kredibilen scenarij nespremenjenih politik. Ta bi nedvoumno nakazal na razpoložljiv manevrski prostor fiskalne politike in posledično definiral obseg ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti za naslavljanje tako kratkoročnih kot dolgoročnih izzivov javnih financ. Kljub temu pa je v predloženih proračunskih dokumentih načrtovanje pomanjkljivo in ne omogoča ustreznega zaupanja zaradi sprejemanja dodatnih ukrepov in njihovega spreminjanja. V času obravnave proračunskih dokumentov se nezanesljivost še stopnjuje. Nekateri takšni ukrepi so sicer povezani s financiranjem odprave posledic poplav, a dokazujejo nezadosten premislek ob njihovem uvajanju, kot sta uvedba in naknadna odprava solidarnostnega prispevka. Takšno delovanje vnaša dodatno negotovost v že sicer negotovo ekonomsko okolje in lahko sproža nepredvidljivo reakcijo ekonomskih subjektov. Hkrati so bili po oddaji predloga proračuna sprejeti tudi ukrepi, ki s poplavami niso povezani. Takšen sistem priprave proračunskih dokumentov med drugim nakazuje neučinkovitost proračunskega načrtovanja. Terja tudi pojasnila ali in kako so dodatni ukrepi kot je sprememba solidarnostnega prispevka iz spremembe predloga proračuna, ki ga obravnavati izključeni oziroma ali so sploh vključeni, To velja za povprečnino, ki je drugačna, kot predvideva Predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2024 in 2025. Navedeni in morebitni dodatni ukrepi spreminjajo predlog proračuna. Nenazadnje lahko ob nespremenjenih skupnih prihodkih in odhodkih že zgolj spremenjena struktura proračuna spreminja makroekonomska gibanja in napovedi ki so podlaga za pripravo proračunov in ki vplivajo tudi na druge proračunske postavke. Tovrstnih vplivov ob pregledu spremenjenega predloga proračuna za leto 2025, ni zaznati, kar dodatno zmanjšuje njegovo kredibilnost. Včerajšnje odločitve Vlade glede usklajevanja socialnih transferov in plač, neplačevanja prispevka za obnovljive vire energije ter iskanje rešitev glede upoštevanja obveznega zdravstvenega prispevka v osnovi za dohodnino te trditve potrjujejo. Vlada bi morala pred današnjo razpravo o spremenjenem predlogu proračuna za 2025 in jutrišnjo razpravo o spremembi proračuna za 2024 prikazati pričakovane javno finančne učinke dodatno sprejetih ukrepov, vendar to ni mogoče tudi zaradi njihovega vpliva na makroekonomske podlage. Zato so proračunski dokumenti, ki jih je ocenjeval Fiskalni svet in o katerih odločate danes, brezpredmetni. Tako ravnanje Vlade pa je nedopustno in neprimerno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja.

Na koncu ponavljam še eno ključnih ugotovitev ocene proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Namreč, da Fiskalni svet ocene skladnosti s fiskalnimi pravili za leto 2025 ni mogel pripraviti tako kot zahteva Zakon o fiskalnem pravilu. Dokumentacija, ki jo je Vlada predložila Fiskalnemu svetu ni bila celovita, saj projekcije sektorja država niso vključevale leta 2025. V spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja Evropske unije naj bi imelo srednjeročno proračunsko načrtovanje ključno vlogo in naj bi vsebovalo vsaj 4 leta. Omejitev projekcij zgolj na dve leti vnaprej je poleg neskladnosti z domačo veljavno zakonodajo, zato zaskrbljujoča tudi iz tega vidika.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Vlade, da poda stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta? (Ne.)

Tako odpiram razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2025. Kdo želi besedo?

Gospa Suzana Lep Šimenko, izvolite.

Najlepša hvala za dano besedo.

Zdaj, jaz sem presenečena, da se Vlada ni odzvala na mnenje Fiskalnega sveta, ker namreč tudi meni se zdi ključno, kje se te spremembe vidijo v proračunu, ker namreč glede na spremenjen, dopolnjen predlog proračuna, imamo zgolj eno spremembo v višini 21 in nekaj milijonov, ki jemljete iz proračunske rezerve in dajete na postavko novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

Zdaj, ko smo govorili in razpravljali o proračunu za leto 2025, je tako imenovani solidarnostni prispevek bil v veljavi in takrat ste rekli, da vse, kar že velja, tudi mora biti vidno v proračunu. Sedaj v vmesnem času se je ta solidarnostni prispevek ukinil, kar je seveda prav, ker je bil totalni nesmisel, ampak ta sprememba v proračunu ni vidna, pa me zanima kje je zdaj, kje je ta manko prihodkov, ki ste jih načrtovali iz tega solidarnostnega prispevka?

Zdaj, v ZIPRSU nameravate tudi spremeniti postavko, vezano na usklajevanje plač v naslednjem in pa potem naprej, letu, pa tudi tega nekako tukaj ni videti. Tukaj, ko pogledamo postavko socialnih transferov vidimo, da se glede na trenutni znesek, glede na leto 2023 v bistvu transferji posameznikom znižujejo za 300 milijonov. In zdaj v kolikor bo do uskladitve prišlo, bo verjetno ta postavka seveda drugačna. Tako, da mene, ne vem, mi je zanimivo, da se ne želite na to odzvati in tako kot je gospod dr. Kračun tudi dejal, dejansko to seveda daje nek pomislek v verodostojnost tega dokumenta, proračuna. Jaz vidim, da teh dokumentov ne jemljete najbolj resno. ker itak napovedujete rebalans na rebalans, ampak vseeno to bi moral biti ključni dokument razvoja, ki mu bo sledila ta koalicija. Zdaj, v kolikor ste se z občinami dogovorili in jim je ta višina 725 evrov povprečnine sprejemljiva, plus tista dodatna sredstva zaradi dviga plač, potem v redu, sicer sama ocenjujem, da glede na rast vseh stroškov, ki jih imajo posledično seveda tudi občine, ta povišana povprečnina ne odraža. Seveda, če bi želeli, da se naše lokalne skupnosti bi še lahko nekako dodatno razvijale in s tem zagotovile boljše in bolj kvalitetno življenje za nenazadnje vse nas. Tako da, ampak dobro, mogoče kaj več o tem jutri pri obravnavi ZIPRS.

Še vedno pa zdaj tudi, če pogledam ta spremenjen predlog dopolnjenega proračuna za leto 2025, spremembe so minimalne. Ocenjujem, da so prihodki, ki jih imate tukaj navedeni nerealno ocenjeni, so bistveno višje postavljeni, kot so recimo, kot je bilo za leto 2023, tako glede dohodnine, potem davek od dohodkov pravnih oseb, res je, da ga nameravate dvigniti, ampak vseeno, gospodarska situacija v državi ni ravno bleščeča, gospodarstveniki govorijo, da dejansko gredo v recesijo in potem se mi zdijo vseeno te številke malo prenapihnjene. Na drugi strani pa imamo seveda zelo obremenjene plače, kar lahko zdaj že preberemo celo iz časnika Delo, posledica teh vaših ukrepov pomeni, da bomo imeli v letu 2024 plače, delež davkov v strošku dela kar 44,6 %, medtem ko je bilo v letu 2022, 43,1 % v letu 2025 pa kar 46,2 % kar je seveda izjemno visoko. Glede od naše zadnje obravnave proračuna do danes, inflacija se ni kaj bistveno spremenila. Nekoliko nižja je bila konec oktobra letna inflacija in sicer, 6,9 % ampak če pogledamo v povprečju smo glede na povprečje držav Evropske unije je pri nas inflacija izjemno visoka zlasti na račun visoke, visokih cen hrane in pa električne energije. In kot posledica vsega tega seveda pomeni, da bodo določene uskladitve, ki ste zdaj jih vseeno napovedali nekako se verjetno tudi morale odražati v tem proračunu, saj poznamo nenazadnje kakšne so napovedi za naslednji dve leti in gospodarska slika države za naslednje leto in tudi leto 2025 napovedi niso najboljše. Padec industrijske proizvodnje, da smo država, ki v bistvu, ima drugi največji padec v Evropski uniji za 12,3 %, to niso spodbudni podatki za naprej in seveda vse to se mora odražati na nek način v našem proračunu, medtem ko s strani gospodarstvenikov slišimo, padajo naročila, gospodarsko gre v recesijo, ko pogledamo podatke, pada uvoz, pada izvoz in nenazadnje pada tudi potrošnja gospodinjstev, seveda, zaradi sanacije po poplavah država še vedno dosti investira in bo investirala tudi v prihodnje. Na nek način s tem ohranjamo oziroma blažimo ta padec gospodarske rasti, ampak situacija seveda ni dobra, tako da jaz ocenjujem te številke kot precej nerealne. Isto davek na dodano vrednost za 650 milijonov več v letu 2025 kot v letu 2023, kar se mi zdi zelo veliko. Ne vem, ali planirate, da bomo še v naslednjih dveh letih deležni tako visoke inflacije, ki seveda posledično prinaša tudi več davka v proračun? Ampak to seveda na drugi strani za državo in državljane ni dobro in posledično pomeni več odhodkov drugje, tako da mislim, da to niso ravno pravi ukrepi. Tako, da jaz bi vseeno prosila ministra, da se morda odzove in pojasni kje so te stvari, ki so se zdaj v vmesnem času zgodile, spremenile, vidne v tej spremembi proračuna. Zdaj več kot očitno do zmanjšanja števila ministrstev ne bo prišlo. Neke napovedi so bile iz 20 na 12 potem vmes je bilo celo govora o 7-ih, to bi se kar bistveno odrazilo v samem proračunu ampak več kot očitno po tistem koalicijskem sestanku o tem več ni govora, ampak vseeno nekatere stvari pa so dejstva in so se že zgodile, tako da bi prosila za obrazložitev. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo g. Rado Gladek?

Ja, dobro, spoštovana predsednica, spoštovani minister, državna sekretarka, ostali visoki gostje! Zdaj na začetku so malo v dilemi. Na začetku seje ste rekli, da naj bi na tej seji razpravljali samo o spremembah predlaganega proračuna za 2025 in ko nam minister predstavi te dve, tri spremembe potem niti ne vem zakaj smo danes pravzaprav tukaj. Če smo bili na prejšnji seji, kjer smo razpravljali o samem proračunu kritični do določenih, bi rekel, rešitev ali pa do samega proračuna in se te naše kritike niso upoštevale, jaz upam, da imam možnost še enkrat biti kritičen oziroma nadaljevati razpravo tako kot jo je predstavnik Državnega sveta, kot je gospod Kračun, kot predstavnik oziroma predsednik Fiskalnega sveta nakazal oziroma opozoril na nekatere, bom rekel, napake ali pa napačne odločitve, kar se tiče samega proračuna tik pred zdajci. Mi danes imamo tukaj pred sabo dokumente tega dopolnjenega oziroma spremenjenega proračuna, s tem pa da včeraj z zanimanjem spremljamo tiskovno konferenco ministra, kjer napove določene stvari, ki vplivajo na proračun in to je po mojem mnenju malo neodgovorno. Vse skupaj, da, bi rekel, nas postavlja v tako situacijo, na koncu pa naj ne bi, mislim, naj ne bi imeli možnost o tem sploh razpravljati. Zdaj, kot piše v vašem predlogu finančni, mislim proračun države je pač nek finančni dokument v katerem so neke številke, ki nakazujejo kje naj bi država denar pobrala pa zakaj naj bi ga zapravila. Imamo dokumente, se pravi znotraj tega proračuna kako naj bi posamezni porabniki ta denar zapravili, po domače rečeno. Ampak tako kot Fiskalni svet opozarja, pogrešamo pa jasen signal iz tega proračuna, kam dejansko Slovenija plove, kakšni so, ker 2025, sicer po eni strani lahko rečemo ni še, nismo še tam, bomo pa zelo kmalu, in pričakoval bi, da dobimo nek signal v katero smer gremo. Ampak, če se pa po drugi strani pa tik pred zdajci odločamo o nekih spremembah oziroma dajemo neke informacije, da bomo neke stvari, ki se tičejo proračuna, bi rekel izpeljali drugače je pa očitno, da mi niti za par dni naprej ne vemo kam gremo, ne pa za leto 2025. Ves čas poslušamo, dejstvo je prizadele so nas poplave, treba je tako, bi rekel, državljanom kot gospodarstvu pomagati, dejstvo pa je, ja, poplave so prizadele velik del Slovenije, ampak velik del Slovenije se je tudi relativno hitro je določene stvari saniral. In mi zdaj ne smemo zapostaviti, še enkrat ponavljam, absolutno je treba pomagati ljudem, da čim prej odpravijo posledice, da se gospodarstvo vrne v normalno stanje, ampak ne smemo pa zato zapostaviti bom rekel celotne države oziroma ne dati možnosti podjetjem, da se normalno razvijajo naprej oziroma da normalno peljejo svoje poslovanje. In zdaj iz vsega skupaj, no, kot je že kolegica rekla, vi ali pa če tako rečem, v tem trenutku niso na vidiku nobene reforme, govorim kar se davčne, davčnih reform ali pa nekih direktnih reform, ki bi vplivale na same prihodke ali pa v končni fazi tudi odhodke v proračunu. No, zato je tudi meni zanimivo da s takim optimizmom napovedujete da se naj bi davčni prihodki v letu 2025 zvišali za 570 milijonov. Zdaj res je trenutna, trenutna visoka inflacija pač poganja tudi, bom rekel, DDV kot taka, ampak to je pač neka trenutna situacija. Kaj se bo, kaj se bo dogajalo naprej, je vprašanje. Zdaj Slovenija kot taka ni uspešna pri, pri boju z inflacijo, a ne, če smo mi zdaj na slabih 7 %, ne, Evropa pa na dobrih 4, to očitno, očitno kaže, da, da Vlada ne sprejema pravih ukrepov, ki bi, ki bi to inflacijo brzdali. Zdaj stalno nas, bom rekel, slepite z to košarico, z to košarico cen, a ne, ki naj bi bila vsako leto cenejša, a ne, ko pa beremo poročilo o vzrokih za inflacijo, je pa prav hrana, cena hrane ena od večjih faktorjev, ki vpliva, ki vpliva, da ta, da ta inflacija še vedno ostaja na visokem nivoju. Zdaj iz proračuna je tudi razvidno, da v letu 2025 draginje po vaše naj ne bi bilo več, a ne. To je bilo do včeraj. Se pravi, vi ste v letu, v proračunu za 2025 zmanjšali sredstva za draginjo oz. jih pustili na višini 5 tisoč evrov, včeraj pa daste sporočilo, da boste pa za leto 2024, se pravi do konca leta 2024 gospodinjski odjemalci ne bodo plačali prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Se pravi, po vašem videnju draginja vsaj v letu 2024 bo še kako velik problem in, jaz verjamem, tudi v 2025 se je, se je ne bomo rešili in kot marsikdo pravi, najbrž se je tudi dolgoročno ne bomo oz. se bomo enostavno morali navaditi z, mislim, živeti z visokimi cenami, ne.

Zdaj zato imam eno vprašanje. Kateri ukrepi Vlade naj bi naj bi Slovenijo približali oz. zagotovili, da bi bila primerljiva z Evropo? Ker Evropska banka napoveduje, da bo v letu 2025 inflacija v Evropski uniji 2 %. Kateri ukrepi Vlade naj, naj bi nam to zagotovili, da se vsaj približamo temu? Pa kot sem že prej rekel, kateri ukrepi Vlade so vzrok za vaš optimizem glede davčnih prihodkov, višjih davčnih prihodkov v letu 2025?

In kot sem že, kot sem že na začetku rekel, ne, stalno nas prepričujete, da je ta Vlada reformo, reformno naravnana. Reform ni. Po drugi strani ste že na samem začetku mandata ukinili oz. ukinili, spremenili določene, določene rešitve, kar se tiče davčnih prihodkov, govorim iz naslova dohodnine ipd., z blago rečeno čudnimi zakoni nadaljujete še naprej. Naj spomnim zelo perečo temo te dni je evidentiran, evidentiranje delovnega časa, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, to so vse rešitve, ki negativno, negativno vplivajo na poslovno okolje naše države. Najbrž spremljate odzive v gospodarstvu, ki je na nogah, vsak dan beremo njihove, njihove razloge za skrb. In zdaj v tem vašem razvojno naravnanem proračunu, ki ni spremenjen od naše prejšnje razprave, zmanjšate sredstva za lokalno razvojno infrastrukturo. Tako kot je, mislim, da že gospod iz Gospodarske zbornice prej omenil, ja, vi ste se dogovorili z občinami za malenkost višjo povprečnino, a ne, ampak po drugi strani ukinjate oz. pardon, zmanjšujete sredstva. Se pravi, ocena realizacije za 2023 je bila 114 milijonov, za enako kot za 2024 tudi za 2025 ta sredstva znižujete na 85 milijonov, dobrih skoraj 86 milijonov. Zdaj stalno, stalno ponavljamo, da Slovenija, da eno od gibal razvoja Slovenije je lokalna skupnost, lokalna skupnost je tista, ki pač najbolj pozna problematiko svojega okolja in skuša najti rešitve za boljše življenje naših, naših občanov, a ne. In vi s tem razvojnim proračunom zmanjšujete sredstva na tej postavki.

Druga stvar je regionalni razvoj. Zelo bi rekel podobno. Veliko je govora, kako moramo decentralizirati državo, več vlagati pač v regije itn. in ista zgodba kot prej je realizacija dobrih 23 milijonov, za 25 predvidevate dobrih 10 milijonov. Zdaj, slišali smo, da ena od sprememb v tem proračunu je na področju infrastrukture, ampak kljub temu cestna infrastruktura oz. dogajanje v prometu je ena največjih problematik v tem trenutku v Sloveniji. Pač, kadarkoli se v avto usedeš, če ne bi bilo Googla, ki ti vsaj približno pove, kdaj boš na cilju, nikoli nisi prepričan, koliko časa bo tvoja pot trajala. In jaz bi pričakoval od države, da nam tukaj da nek jasen signal, v katero smer gremo, ampak signal je tudi proračun, v katerem prav tako zmanjšujete sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Podobna zgodba tudi na železniški infrastrukturi. Prepričujete nas oz. pač. agenda je, da moramo uporabljati javni prevoz, zaradi zmanjšanja onesnaževanja itn. Vsi, ki ste se ali pa ki smo se v zadnjem času kaj peljali z vlakom veste, da je podobna zgodba, kot če greš, če se usedeš v avto. Prvič ne veš kdaj bo vlak prišel, drugič pa ne veš kdaj boš ti prišel na cilj. In namesto, da bi bil to en fokus naše bližnje prihodnosti, iz teh številk očitno ni, ker tudi na tem delu zmanjšujete sredstva. No, pa če se dotaknem, potem še stanovanjske dejavnosti. Veliko je bilo govora, koliko stanovanj bomo zgradili. Vsi vemo, da obljube, ki jih daje Ministrstvo za solidarno prihodnost so popolnoma nerealne. Vsak, ki se je kdaj spravil kaj zidati ve, da v tako kratkem času kot so si oni to zastavili, je nerealno. Ampak v bližnji prihodnosti, če bodo danes fantje resno zagrabili, bi rekel za svoje delo v bližnji prihodnosti se pa najbrž, da kaj narediti na tem področju, da ne bomo poslušali samo kako tuji investitorji gradijo nebotičnike v Ljubljani, itn., ampak tudi na stanovanjski dejavnosti zmanjšujete, zmanjšujete sredstva glede na realizacijo.

Tako da, zaključim. Mene enostavno ta proračun ne zadane svojega bistva, to je pač nadaljnji razvoj Slovenije in jaz takega proračuna. Res je, da smo vložili nekaj amandmajev, ki naslavljajo ravno te, ravno te stvari, ki sem jih zdaj na koncu povedal, ampak bojim se, da ne bomo uslišani in posledično tudi ne bomo podprli predlagane spremembe proračuna za leto 2025. Hvala.