Dober dan vsem skupaj, vsi lepo pozdravljeni!

Ker v poslovniškem, s sklicem seje ste prejeli dnevni red, pa ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev.

Sejo odbora sem sklicala v skladu z dogovorom, sprejetim na 61. seji Kolegija predsednice Državnega zbora dne 10. in 11. 2023 ter časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna za leto 2024. Predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada.

K tej točki so vabljeni dodatno Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Sodni svet, ki se je, predstavniki so se opravičili in Državni svet.

Kot dodatna gradiva, smo prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles, dopis Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, stališče Sodnega sveta, pripombe Državne volilne komisije, oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, mnenje, dopis zagovornika načela enakosti, mnenje Državnega sveta, dopis poslankam in poslancem s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna ter pregled amandmajev z dne 18. 11. 2023. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje.

Predlagam, da predstavnik Vlade poda uvodno obrazložitev k Predlogu sprememb proračuna za leto 2024.

Gospod minister, izvolite.

Hvala lepa.

Najprej lep pozdrav vsem! Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani Odbora za finance, spoštovani kolegi, kolegice, predstavniki posameznih združenj oziroma vsi prisotni!

Pred vami je Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024, v zvezi s katerim je razprava na posameznih odborih že potekala, zato bom danes izpostavil samo ključne informacije in novosti. Razlogi za pripravo predloga sprememb proračuna 2024 so predvsem institucionalne spremembe, katastrofalne poplave ki so 4. avgusta prizadele velik del Slovenije, nove obveznosti Republike Slovenije, ki so nastale po sprejetju proračuna za leto 2024, zaradi česar je treba spremeniti strukturo proračunskih odhodkov, spremenjene napovedi makroekonomskih kazalnikov in s tem spremenjene ocene javno finančnih prihodkov, gospodarskih okoliščin in drugih predpostavk, ki so bile uporabljene v sprejetem proračunu za leto 2024. Pripravo predloga sprememb proračuna za leto2024 so zaznamovale negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz globalne situacije in povišane inflacije, predvsem pa največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, ki je zahtevala preusmeritev znatnega dela sredstev znotraj državnega proračuna za odpravo njenih posledic. V ospredju so zato ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah, podprti s sredstvi državnega proračuna, z EU viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027.

V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijardi evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2024 predvidenih 1,1 milijarde evrov, od tega je planirano 780 milijonov evrov rezerv pri Ministrstvu za finance, 335 milijonov evrov pri Službi Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih in pri drugih ministrstvih, največ pri Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za naravne vire in prostor ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav se proračunski primanjkljaj povečuje na 2,2 milijardi evrov, v sprejetem proračunu za leto 2024 samo toliko, da to spomnim, je bil ta ocenjen na 1,7 milijarde evrov oziroma ti 2,2 milijardi evra pomeni 3,3 % BDP, v sprejetem proračunu za leto 24 je bil ocenjen takrat na 2,6 % BDP. Do vključno 12. novembra, je bilo iz državnega proračuna že izplačanih 412 milijonov evrov za namen odprave posledic škode te naravne nesreče. Podrobnejšo razdelitev lahko spremljate tudi na spletni strani gov.si, kjer so tudi seznami prejemnikov pomoči in se na dnevnem nivoju ažurirajo. Glavnina sredstev je bila izplačana za predplačila občinam 213 milijonov, intervencijski stroški občinam 67 milijonov, Rdeči križ in Karitas 10 milijonov, intervencijske stroške sil za zaščito in reševanje 5 milijonov, predplačila povezana z odpravo posledic škode v gospodarstvu 32 milijonov, intervencije na državnih cestah 7 milijonov, intervencije na vodotokih 12 milijonov, izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja vode 23 milijonov, ter izredna denarna socialna pomoč 36 milijonov. Ob tem naj poudarim, da so bili prilivi za namen odprave naravne nesreče do sedaj prejeti samo v višini 2,3 milijone evrov, in sicer gre za donacije. Slovenija si prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev za sanacijo škode po poplavah. Programsko obdobje 20142020, se letos zaključuje, zato ima Slovenija iz tega naslova omejena sredstva, ki jih lahko nameni za odpravo posledic avgustovskih poplav. Kljub temu so bili znotraj spremembe operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v tem obdobju 2014-2020, v obstoječe projekte na področju protipoplavne zaščite vključeni interventni ukrepi za čiščenje vodotokov oz. za pretočnost teh strug v višini 15 milijonov evrov. Poleg tega je bil spremenjen tudi projekt Urada RS za zaščito in reševanje, s katerim je bilo zagotovljenih dodatnih 5 milijonov za nakup opreme. Za intervencijske preventivne ukrepe je bilo znotraj tega programa namenjenih 20 milijonov evrov. V okviru programskega obdobja 2021-2027, pa bo MKRR do konca leta pripravilo predlog sprememb programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za drugo podnebno pogojene nesreče so predvidena evropska sredstva tudi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Za ta namen je na voljo 265 milijonov evrov evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil. Od navedenega zneska je za zmanjševanje protipoplavne ogroženosti na voljo 240 milijonov, od tega 20 milijonov nepovratnih sredstev 220 milijonov posojil. Naj poudarim, da je bil 7. novembra sklenjen dogovor Vlade in Združenj občin o višini povprečnine, to je 725 evrov za leti 2024 in 2025, kar bo občinam za izvajanje zakonsko določenih nalog zagotovilo cirka 50 milijonov evrov več sredstev, zaradi višje povprečnine, bodo pa prejele tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, cirka 3 milijone evrov več in nekaj več sredstev za narodnostne skupnosti in občine z romskimi naselji. Vlada se zaveda, da osnovna enačba za izračun sredstev primerne porabe ne vključuje povišanih stroškov plač, pač pa, kot sem že včeraj povedal, samo površino občine, dolžino občinskih sredstev in prebivalcev po različnih kategorijah, zato je tudi, zaradi teh spremenjenih okoliščin in povišanja stroškov dela pri posrednih uporabnikih občinskih proračunov z Združenjem občin dosegla dogovor, da se občinam v letih 2024 in 2025 zagotovi dodatna sredstva za ta namen v višini 20 milijonov evrov - za leto 2024 in 34 milijonov za leto 2025, na podlagi posebne enačbe, ki določa, da tista občina, ki namenja več sredstev v stroške dela pri posrednih uporabnikih občine v odvisnosti od sprejetih sredstev primerne porabe prejme iz državnega proračuna višji delež teh sredstev. Višja povprečnina in dodatna sredstva bodo predlagani v postopku tega, torej sprejema teh proračunskih dokumentov za naslednji dve leti. Vlada je na seji 16. 11. torej pred dvema dnevoma soglašala s predlogi amandmajev k Predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. Ti med drugim zvišujejo, kot že omenjeno povprečnino za občine in spreminjajo, spreminjajo določbo glede usklajevanja socialnih transferjev. Glede transferjev, ki se usklajujejo po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji se načrtuje, da se v letu 2024 uskladijo v višini 70 % rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo ugotovi Statistični urad v obdobju december 2022, december 2023. Z nekoliko omejenim usklajevanjem do določene mere tako ohranjamo življenjski standard prejemnikov socialne pomoči, hkrati pa omejujemo pritiske na rast inflacije. Avtomatična indeksacija socialnih transferjev z inflacijo je namreč eden od dejavnikov, ki lahko v okolju z relativno visoko inflacijo povzroča dodatne inflatorne pritiske in s tem prispeva k vztrajanju inflacije. Ob tem naj posebej poudarim, da so se socialni transferji v začetku letošnjega leta že uskladili in to za, 10,3 % in da Vlada sprejema tudi druge ukrepe za omejitev draginje. S predlaganimi amandmaji se črta tudi člen, ki je določal, da se vrednost plačnih razredov za javne uslužbence v letu 2024 ne uskladi. Predlagani amandmaji bolj jasno opredeljujejo tudi uskladitev pokojnin. Uskladitev se delno opravi že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za januar 2024, in sicer v višini, 8,2 odstotka. To je odstotek, ki je bil po zadnjih izračunih ocenjen koliko se bo pokojnine povišane, torej v resnici za celoten znesek se bodo uskladile že v januarju. Končna uskladitev pa se bo seveda v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar, pri čemer pa se delna uskladitev, ki je bila izplačana v januarju 2024 poračuna, ampak kot rečeno iz tega naslova, potem pričakujemo v letu februarju bistveno manjši poračun kot je bilo v preteklih letih. Navedena sredstva se bodo zagotovila predvsem s prerazporeditvami skladno z določbami zakona o izvrševanju proračunov. Predlog sprememb proračuna za leto 2024 je kljub prilagoditvi izrednim razmeram razvojno naravnan in državljanom zagotavlja ohranjanje blaginje. Zato predlagam, da predlog sprememb proračuna za leto 2024 sprejmete. Toliko za enkrat z moje strani.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Mitja Gorenšček? Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci, ministra, ostali predstavniki Vlade in drugi vabljeni!

Državni svet je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2024 obravnaval na 11. seji 15. novembra letos. Državni svet v svojem mnenju povzema stališče, ki so jih do novele proračuna(Nadaljevanje za leto 24 zavzele pristojna komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, pa tudi zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesna skupina lokalnih interesov.

Državni svet tudi v zvezi z novelo predloga proračuna za leto 2024 izpostavlja vse tiste kritične točke na katere sem vas opozoril že včeraj ob predstavitvi našega mnenja k dopolnitvi proračuna, predloga proračunov za leto 2025. Kot kritična področja izpostavljamo umanjkanje primernega financiranja lokalne samouprave in s tem izvajanja ključnih nalog občin, zaviranje razvoja ter ustreznega nivoja blaginje prebivalk in prebivalcev, premalo namenjenih sredstev za naslavljanje aktualnih družbenih izzivov, med drugimi migracij, izobraževanja, demografskih izzivov in drugih na ne sprejemljivo vsesplošno znižanje proračunskih sredstev v večini proračunskih uporabnikov, in to celo kar linearno, brez upoštevanja specifičnih potreb posameznega proračunskega uporabnika.

Pri tem naj omenim še včerajšnje negativno presenečenje, ko smo ugotovili, da se z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin Državnemu svetu kot neodvisnemu ustavnemu organu skuša zmanjšati proračun za kar 550 tisoč evrov, kar predstavlja skoraj 15 % našega predlaganega proračuna za naslednje proračunsko leto. Žalosti nas, da ob obrazložitvi k amandmaju predlagatelji poslanske skupine koalicije že same jasno prepoznajo dejstvo, da je Državni svet neodvisen ustavni organ in mu mora biti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča iz decembra 2020 zagotovljena finančna avtonomija, nato pa slednje s predloženim amandmajem gladko zaobidejo. Lahko le upamo, da se bo v zvezi s tem amandmajem v nadaljevanju seje opravila še en poglobljen razmislek in ohranilo proračun Državnega sveta v višini, kot smo jo predlagali.

Če dovolite, bi v nadaljevanju predstavil in izpostavil še nekatere dodatne pomisleke, ki smo jih zapisali v naše mnenje. In sicer, nesprejemljivo višino povprečnine v višini 700 evrov za leti 2024 in 2025. Tudi dogovorjena nova višina povprečnine v višini 725 evrov, ki naj bi se jo na podlagi amandmajev ZIPRS potrdilo na današnji seji odbora, po mnenju občin še vedno ne bo omogočila njihovega razvojno usmerjenega delovanja, je pa lahko prvi korak v pravo smer.

V mnenju Državnega sveta opozarjamo tudi na to, da se bodo na podlagi preusmerjanja sredstev za odpravo posledic zaradi poplav in plazov številna lokalna okolja srečala s težavami in zaradi zaustavljanja že začeti infrastrukturnih projektov, za katere so že porabila določena sredstva. Izpostavljamo tudi oceno Fiskalnega sveta, da so proračunski dokumenti nerealni, da niso celoviti in tudi ne verodostojni. Izpostavljamo tudi neprimerne odločitve glede nekaterih varčevalnih ukrepov v okviru proračuna za leto 2024, ki se dotikajo tako posameznikov kot gospodarstva, ker se nanašajo že na vsebine Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in 2025; vam jih bom zaradi racionalne izrabe časa predstavil pri naslednji točki.

Za konec samo še informacija, da Državni svet novele proračuna Republike Slovenije za leto 2024 ne podpira.

Hvala lepa. Želi besedo predsednik Fiskalnega sveta? Izvolite, dr. Davorin Kračun.

Spoštovana predsednica Kertova, minister Boštjančič, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor!

Obdobje izjemnih okoliščin, ki se je pričelo z izbruhom epidemije marca leta 2020, se s potekom leta 2023 končuje. V tem obdobju je tako v Sloveniji, kot po mnenju Evropskega fiskalnega odbora, tudi na ravni Evropske unije strukturni položaj javnih financ poslabša. Ker dogovor o spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja na ravni Evropske unije še ni sprejet, naj bi bila z letom 2024 formalno ponovno veljavna obstoječa pravila. Evropska komisija je sicer spomladi letos v usmeritvah fiskalne politike za leto 2024 uporabo trenutnih pravil odsvetovala, a je prvič po pričetku epidemije državam izdala kvantitativna priporočila. Sloveniji je zaradi visokih tveganj za vzdržnost javnih financ za leto 2024 priporočila začetek konsolidacije in strukturni napor v višini vsaj pol procenta bruto domačega proizvoda oziroma rast očiščene porabe v višini 5,5 %. Temeljna razlika v ocenah ustreznosti fiskalne politike med Fiskalnim svetom in Vlado izhaja iz načina upoštevanja izjemnih dogodkov. Vlada njihove učinke v izračunih uporablja selektivno kot enkratne dejavnike, ki se izločajo iz ocenjevanja, Fiskalni svet pa jih obravnava enakovredno. Predlog proračuna za leto 2024 tako po oceni Fiskalnega sveta ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije. Vsebinsko je to predvsem posledica velikega števila diskrecijskih ukrepov, ki so bili sprejeti v nekaj zadnjih letih in v vedno večji meri obremenjujejo javne finance. Zastavljeno fiskalno politiko ocenjujemo kot ekspanzivno oziroma spodbujevalno. To ne ustreza cikličnemu položaju gospodarstva niti ni usklajeno za vztrajno denarno politiko ter tako prispeva k daljšanju obdobja vztrajanja visoke inflacije. Znova moram jasno poudariti, da so te ugotovitve neodvisne od predvidenega ukrepanja za sanacijo po poplavah, ki bo v nadaljevanju razprave verjetno znova neustrezno izpostavljeno kot ključni dejavnik previsoko zastavljene porabe oziroma primanjkljaja. Ugotovitev o neustrezno spodbujevalno naravnani fiskalni politiki v letu 2024 je še bolj na mestu, če upoštevamo, da letos poraba brez interventnih ukrepov ne bo dosegla ocenjenih ravni, to je dva meseca pred koncem leta že povsem jasno. Rast porabe državnega proračuna je v prvih 10-ih mesecih letos znašala okoli 10 %, v zadnjih dveh mesecih leta pa bi se lahko med letno povečala še skoraj za polovico, primanjkljaj pa bi lahko v teh dveh mesecih znašal kar 2 milijardi evrov. Še v okviru trenutnih razprav o proračunskih načrtih so zaostajanje prekomerno zastavljene ravni predstavniki vlade ocenjevali kot pozitivno. Dovolite preprosto Aleševo ilustracijo. Otroka z 10 evri pošljemo v trgovino po kruh, ki stane 2 evra, ob tem si ta kupi še sladoled za 2 evra. Verjetno ga ne bomo pohvalili, ko nam bo vrnil le 6 evrov. Precenjeno načrtovanje veča tveganje za neracionalno in netransparentno rast porabe. Konkretni primer iz predloga proračuna, o katerem razpravljamo, je sledeč: na osnovi uradne ocene realizacije za letos in predloga za leto 2024 izhaja, da naj bi se poraba državnega proračuna brez interventnih ukrepov prihodnje leto povišala le za okoli 1 %. Če pa upoštevamo bolj realistično oziroma nižjo oceno ravni porabe za letos omogoča predlog proračuna, ki ga sprejemate prihodnje leto preko deset odstotno rast očiščene porabe. To ne bi bilo skladno z veljavno zakonodajo oziroma bi bilo znova več od dolgoletnega povprečja in približno dvakratnik trenutno ocenjene rasti gospodarskega potenciala. Ta stopnja rasti bi bila lahko zaradi ukrepov ki so bili sprejeti v času postopka sprejemanja proračuna in niso vključeni v predlog proračuna še višja. O nedopustnosti in neprimernosti takšne priprave proračuna z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja, sem govoril že včeraj. Ne celoviti in ne dovolj kredibilni proračunski dokumenti, iskanje različnih obvodov, selektivni prikazi, vse z namenom ustvariti videz računovodskega izpolnjevanja fiskalnih pravil, izkazujejo nerazumevanje temeljnega namena pravil. Odločevalci in nosilci ekonomske politike bi se morali zavedati, da je fiskalna vzdržnost v lastnem interesu Slovenije neodvisno od evropskih zavez. Doseči jo je mogoče le z ustrezno naslovitvijo dolgoročnih izzivov. Fiskalna vzdržnost je med drugim tudi pogoj za uporabo izrednega instrumenta Evropske centralne banke, namenjenega pomoči državam, ko se soočajo s težavami pri dostopu do trgov. Fiskalna vzdržnost bo hkrati imela temeljno vlogo v bodočem okviru ekonomskega upravljanja v Evropski uniji, in je ključni dejavnik, ki finančne trge prepriča v financiranje razvojnih politik države po sprejemljivih pogojih. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, če želi podati stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta. Izvolite, minister Klemen Boštjančič.

Hvala lepa. O verodostojnosti oziroma neustreznosti fiskalnih projekci, se pogovarjamo ob vsaki oceni Fiskalnega sveta. Žal je bila tudi tokrat priprava proračunskih dokumentov pod vplivom izjemnega dogodka, tokrat naravnih nesreč. Te naravne nesreče so prizadele državo do takšne mere, da smo morali spremeniti zastavljene prioritete ter cilje Vlade in strategijo politike prilagoditi na način, da se v čim krajšem času sanirajo posledice poplav in plazov. Del sredstev za obnovo po poplavah in plazovi se, kot sem že v uvodnem nagovoru povedal, prikazuje oz. planira na rezervah Ministrstva za finance, saj zaradi preuranjenosti še ni mogoče določiti namena porabe. Pri tem velja ponovno poudariti, da je ukrepanje države začasno, ciljno usmerjeno in sorazmerno, veljavni zakoni pa že zdaj onemogočajo, da bi se sredstva namenjena odpravi naravne nesreče, porabljala za namene, ki z naravnimi nesrečami niso povezani. Ob tem je potrebno izpostaviti, da zagotavlja Vlada transparentno porabo tudi za javno objavo podatkov o realizaciji protipoplavnih ukrepov po posameznih področjih. Vlada v odzivu poudarja, da bo fiskalna politika v prihodnjem letu prilagojena odločnemu ukrepanju po naravnih nesrečah v letu 2023. To bo vplivalo na izračun fiskalnega napora, ki bo zaradi izločenih enkratnih ukrepov izboljšan. Vlada meni, da bo skladno z metodologijo EU izračunan fiskalni napor zadosten, posledično pa tudi, da se s tem sledi zahtevam nacionalnega fiskalnega pravila.

V zvezi z neustrezno naravnanostjo fiskalne politike Vlada odgovarja, da se protikrizni ukrepi v času izjemnih okoliščin, torej covid, energetska kriza, niso obravnavali kot enkratni izdatek. Stroški sanacije naravne nesreče iz leta 2023 pa se v prihodnjih dveh letih bodo. Z upoštevanjem tega, bo skladno s pravili EU fiskalni napor ustrezen in presega 0,5 odstotnih točk BDP. Zgornja meja obsega izdatkov je nad izračunanim razponom ocen, ki jih opravi Fiskalni svet zaradi ukrepov za odpravljanje posledic poplav. Za leto 2025 Vlada trenutno ni predvidela sprememb, ker predlog državnega proračuna za leto 2025 ne presega meje iz veljavnega odloka in pa zaradi še neznanih natančnih rešitev glede novih fiskalnih pravil na ravni EU. Trenutno je predvideno, da bo država morala narediti fiskalni načrt za obdobje štirih let, ki ga bo lahko podaljšala za tri leta zaradi investicij in reform. Vlada bo prihodnje leto pripravila fiskalno strategijo oz. srednjeročni fiskalni načrt, ki bo vključeval ukrepe za postopno konsolidacijo in spodbujal nadaljnjo rast. Seveda se Vlada zaveda dolgoročnih izzivov in prihodnjih tveganj, zato je v osnutku proračunskega načrta 2024, v ocenjeni različni hipotetični scenariji, ki kažejo vpliv spremembe ekonomskih dejavnikov na javne finance, opredeljene pa so tudi ključne usmeritve sprememb na področju pokojninskega sistema.

Fiskalni svet ugotavlja, da je projekcija investicijskih izdatkov v bilanci sektorja država v letu, za leto 2023, še naprej optimistična, saj implicira izrazito pospešitev rasti v zadnjem delu leta. Vlada pojasnjuje, da bo ocenjena rast investicij sektorja država v letu 2023 posledica različnih dejavnikov. Z letom 2023 se zaključuje črpanje sredstev večletnega finančnega okvira EU 2014 - 2020, ob hkratni porabi sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Na rast investicijskih izdatkov v tekočem letu bodo vplivali višji izdatki tako na ravni državnega proračuna in občin kot tudi drugih enot sektorja država, predvsem s področja železniške infrastrukture. Prav tako pa tudi izdatki za investicije, ki bodo posledica odprave škode po poplavah iz avgusta. Ob predpostavki, da je povprečna rast investicij sektorja država v drugi polovici leta v povprečju precej višja kot v prvi polovici, pa potrjujejo tudi podatki realizacije SURS v obdobju 2020 - 2022.

V zvezi z očitki o neverodostojnosti Vlada pojasnjuje, da proračunski dokumenti nastajajo v času, ko se proračun za prihodnje leto šele načrtuje in ne gre za dokumente, ki izražajo izvršena dejstva. Načrtovanje proračuna države nastaja v negotovih razmerah in primerih izjemnih okoliščin, ki so državo prizadele do takšne mere, da mora spremeniti zastavljene prioritete ter cilje in strategije politike prilagoditi na način, da v čim krajšem času sanira posledice poplav in plazov.

Fiskalni svet naprej navaja tudi, da so ocene prihodkov iz naslova trošarin v letih 2024 in 2025 pripravljene konservativno, medtem ko rast prihodkov od dohodnine označi kot optimistično. Vlada pojasnjuje, da je bil ob pripravi proračunov za leti 2024 in 2025 na strani prihodkov, da bi bilo pomembno vključiti tudi ukrepe, ki so prispevali k višji oceni predvidenih prihodkov. Prihodki iz naslova trošarin zasledujejo različne politike in med njimi se sicer v zadnjih dveh letih skuša zasledovati predvsem znižanje maloprodajnih cen energentov ter tako omiliti posledice visokih cen, ki so prizadele gospodinjstva in gospodarstva.

In za zaključek, v zvezi z oceno Fiskalnega sveta, da sta zlasti projekciji transferjev posameznikom in gospodinjstvom in transferjev v sklada socialnega zavarovanja podcenjeni, upoštevajoč uskladitve transferjev z inflacijo in pokojnin po zakonsko določeni formuli ter naraščajočega negativnega učinka ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Vlada pojasnjuje, da je v osnovnem predlogu zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 predlagano, da se transferji posameznikov in gospodinjstev ter plače javnih uslužbencev v letu 2024 ne usklajujejo, zdaj s temi zadnjimi spremembami, pa smo to seveda deloma spremenili.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica Umarja? (Da.)

Izvolite, mag. Marijana Bednaš, direktorica, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Torej, na kratko bom predstavila makroekonomski okvir za leto 2024, ki izhaja iz jesenske napovedi, ki smo jo pripravili septembra. Pričakujemo pospešitev gospodarske rasti v prihodnjem letu, ki bo izhajala iz okrevanja v mednarodnem okolju, torej višje rasti izvoza, namreč letos izvoz, zlasti izvoz blaga, upada, tudi zaradi poslabšanja konkurenčnosti. Torej na tem segmentu pričakujemo okrevanje in do neke mere stabilizacijo razmer. Pričakujemo višjo rast zasebne potrošnje podprto z višjo rastjo razpoložljivega dohodka in pa kar je pomembna sprememba od spomladi je ta, da pričakujemo bistveno višjo rast investicij v osnovna sredstva, ki bo izhajala iz sredstev, tudi iz sredstev, za obnovo in sanacijo po poplavah, hkrati pa tudi iz ponovne rasti investicij zasebnega sektorja v opremo in stroje, ki letos zaradi velike negotovosti prav tako upada. Bi pa nekaj več besed namenila inflaciji. Namreč, če pogledamo trenutne podatke, inflacija v Sloveniji znaša 6,9 % merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin 6,6 % in znatno presega povprečje evrskega območja. Sicer se inflacija znižuje, vendar bistveno počasneje. Kaj so razlogi? Če pogledamo po posamičnih skupinah, se cene hrane umirjajo podobno, so na podobni ravni, se pravi, rast cen hrane. Rast cen energentov je v Sloveniji višja, kar pa predvsem izhaja iz različnih časovnih obdobij, v katerih so države sprejemale in umikale ukrepe za blaženje energetske draginje. Tisto, kar pa je vztrajna razlika, ki se ne zmanjšuje, so pa razlike v rasti cen storitev in to pa izhaja iz ukrepov politik v, bi rekla, v zadnjih treh do štirih letih. Namreč, v tem obdobju so se močno povečali različni dohodki, dodatki, rast plač je bila višja kot v preteklem obdobju. Vse to je vplivalo na povečano povpraševanje. Na drugi strani imamo pa v storitvenem sektorju še en dejavnik, in sicer pomanjkanje delovne sile, ki vpliva na zahteve po višjih plačah, ki se potem prenašajo v cene, torej v tem segmentu ali pa širše v segmentu osnovne inflacije očiščene cene energentov in hrane se inflacija ohranja na visoki ravni in pravzaprav te razlike do evrskega območja se ne zmanjšujejo in v tem kontekstu bi se navezala še na to, kar je izpostavil predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. In sicer, da je pomembna usklajenost fiskalne in denarne politike. Torej vsaka ekspanzivna fiskalna politika prispeva k počasnejšemu zniževanju inflacije ali pa na nek način spodkopava prizadevanja denarne politike. Prav tako bi se navezala tudi na to, da indeksacija povečuje inflacijske pritiske, namreč vsak avtomatizem pri indeksaciji, tudi če govorimo o nekih pogodbenih obveznostih prispeva k vztrajnosti inflacije. Temu smo bili priča zlasti v obdobju pred letom 2008. Tako da ti elementi, če bi se ohranila ta ekspanzivnost, seveda ne bodo prispevali k hitrejšemu zniževanju inflacije. Naša napoved je, da se bo inflacija v prihodnjem letu postopoma znižala pod 4 odstotke, vendar ob teh tveganjih, ki sem jih pravkar izpostavila. Hvala lepa.