Lep dober dan, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 14. redno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. novembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 14. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA — VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda smo v poslovniškem roku prejeli pisne prijave 29 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika.

V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri. Na prva štiri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v četrtek, 23. novembra, ob 9. uri.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu, pri čemer vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Robert Golob, predsednik Vlade, dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, od 16. ure dalje, Klemen Boštjančič, minister za finance in v funkciji ministra za javno upravo, in Marjan Šarec, minister za obrambo in v funkciji ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od 16. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom.

Imate postopkovno, kolegica Jelka Godec.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Moj postopkovni predlog se nanaša na 240. člen Poslovnika in na 248. člen Poslovnika Državnega zbora, gre za pisna vprašanja in pobude poslancev. Po 248. členu pisno vprašanje ali pobudo poslanec predloži predsedniku Državnega zbora in le-ta potem poslansko vprašanje oziroma pobudo pošlje vladi oziroma ministru. Glede na to, da je kar nekaj poslanskih vprašanj opozicije zavrnjenih tudi s strani predsednice Državnega zbora, je pa seveda tudi nekaj vprašanj oziroma zelo veliko poslanskih vprašanj in pobud opozicije, ki so bila poslana naprej vladi in ki ne izpolnjujejo oziroma se vlada ne drži 249. člena Poslovnika, v katerem piše, da je rok za odgovor 30 dni. Trenutno imamo v našem pregledu, mislim da, 21, tako je, 21 pisnih poslanskih vprašanj opozicije, ki niso odgovorjena v roku. Najstarejše, če lahko tako rečem, je poslansko vprašanje vladi, in sicer poslansko vprašanje Alenke Helbl v zvezi z demografsko problematiko. Rok za odgovor je bil 15. maj 2023. Naslednje pisno poslansko [vprašanje] je postavil Zvone Černač v zvezi z zaposlitvami in reorganizacijo Vlade Republike Slovenije ter stroški državne uprave. Rok za odgovor 14. 7. 2023. Mi smo že večkrat oziroma sama sem že večkrat v proceduralnem oziroma postopkovnem predlogu predlagala predsednici Državnega zbora, da opozori vlado, in je to zadnjič storila tudi pisno, da se držijo 30-dnevnega roka. Namreč, poslanska vprašanja, ki jih naslavljamo na vlado, so namenjena tudi temu, da odpiramo določene teme, ki so pomembne za državljane, in pomembno je, da dobimo najprej odgovor z vlade, da dobimo relevantne podatke, na katerih potem lahko tudi sklicujemo, če želimo, seje ali dodatno postavljamo poslanska vprašanja. Potem imamo tudi štiri poslanske pobude, na katere ni bilo odgovorjeno, najstarejša je imela rok za oddajo 26. 4. 2023. Potem imamo tudi zahteve za dopolnitve pisnih odgovorov, tukaj so roki sicer krajši oziroma bi moralo biti odgovorjeno 2. oktobra.

Še enkrat poudarjam, da so med vsemi temi vprašanji, pobudami v veliki večini vprašanja in pobude opozicije, na katere ni odgovorov. Zato, predsednica Državnega zbora, ponovno opozarjamo oziroma predlagamo, da vlado opozorite in tokrat v bistvu zahtevate od nje, da se držijo rokov, ki so po Poslovniku. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

15. maj in 26. april sta že davno, davno mimo. Državni zbor je najvišja institucija v državi in tokrat zahtevam, da vlada spoštuje poslovniško določbo o 30-dnevnem roku. Vsi se moramo držati nekih pravil, to zahtevamo od naših državljank in državljanov in mi smo prvi, ki se moramo tega držati. Zato pričakujem, da bo na ta poslanska vprašanja, ki že toliko zamujajo, nemudoma odgovorjeno. S tem se kaže odnos med državnimi institucijami, posebej odnos Vlade do Državnega zbora. In kot predsednica Državnega zbora pričakujem, da bo to odnos spoštovanja, predvsem tudi spoštovanja rokov. Verjamem, da lahko pride do zamika rokov, da se ne da odgovoriti, ko je morda potrebno zbirati kakšne podatke, ampak tudi v tem primeru se Državni zbor o tem lahko obvesti. Jaz upam, da mi na naslednji seji ne bo več treba tega ponavljati. Hvala lepa.

Zdaj pa gremo naprej na ustna poslanska vprašanja. V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja postavljena na 12. in 13. seji Državnega zbora. Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, bo odgovorila na vprašanje poslanca Andreja Hoivika v zvezi s financiranjem podpornih projektov nevladnih organizacij s področja kulture za leti 2024 in 2025.

Izvolite ministrica, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa.

Glede javnega razpisa, to je bilo vprašanje že dve seji nazaj, se opravičujem, ker nisem takrat mogla biti prisotna. Kot veste, sem bila častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer sem tudi bila prisotna, in zaradi tega nisem bila tukaj.

Javni razpis za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi namreč vzpostavlja pogoje, ki nevladnim organizacijam kot tudi drugim delavcem in delavkam v kulturi omogoča, da svoje poslanstvo in aktivnosti uresničujemo čim bolj učinkovito in kakovostno. Preko teh podpor različnim aktivnostim, in te so, jih naštevam, izobraževanje, arhiviranje, usposabljanje, informiranje in mednarodna povezovanja, si prizadevamo za to, da bi bil nevladni sektor odporen, vzdržen in profesionaliziran in tako omogoča tudi pridobivanje več evropskih sredstev in zaposlovanja.

Cilj razpisa vključuje tudi spodbujanje decentralizacije oziroma enakomernega regionalnega in kulturnega razvoja, zagotavljanje enakopravnosti spolov v kulturi in izboljševanje pogojev dela in delavskih pravic, gre tudi za sistematično vpetost v mednarodni prostor, spodbujanje okoljskih pravičnosti in zelenega prehoda v kulturi.

Na ta naš razpis so se lahko prijavile nevladne organizacije, ki že izvajajo podporne aktivnosti, vsebinske mreže in pa stanovska kulturna društva. K razvoju in financiranju podpornega okolja nas med drugim zavezuje Zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2018, ki nam nalaga, da pripravljamo in izvajamo politike, ki vplivajo na razvoj in delovanje nevladnih organizacij in programe vsebinskih mrež in nevladnih organizacij z namenom spodbujanja razvoja podpornega okolja in drugih nevladnih organizacij.

Prav tako nas k temu zavezuje Zakon o javnem interesu v kulturi, ki preko mehanizma javnih razpisov predvideva financiranje nagrad, štipendij, izobraževanj, udeležb na strokovnih srečanj, strokovnih predavanj in raziskav in drugih aktivnosti na področju kulture v javnem interesu. Veljavna strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva navaja, da se lahko le dobro razvite nevladne organizacije ter organizirano in kakovostno prostovoljstvo učinkovito, hitro in uspešno odziva na potrebe okolja in v državi tako pomembno prispeva k vzpostavljanju in ohranjanju družbene povezanosti, solidarnosti in blaginje.

Tudi v času prejšnje vlade je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028, ki predvideva vzpostavitev podpornega okolja za kulturni sektor, in to na vseh področjih kulture in umetnosti. Treba je poudariti, da je že iz sprejetih vlog na prvi podporni razpis, ki smo ga izvedli letos, jasno, da obstajajo taki subjekti in vodijo izjemoma, izjemno kakovostne programe in ga je potrebno in vredno sofinancirati in tako okrepimo njihovo učinkovitost in doseg.

Prav tako se je izkazalo na podlagi prejetih vlog, da ti razpisi neposredno naslavljajo potrebe, ki jih izpostavljajo deležniki iz različnih kulturnih področij kulture in umetnosti. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da velik del nevladnih organizacij pravzaprav predstavlja ljubiteljska kultura. Ta zajema več kot 100 tisoč ljudi v Sloveniji in na ta način je pravzaprav v vsakem slovenskem kraju, mestu, okolju, društvu, kakršnokoli že, folklorno, likovno, glasbeno, gledališko, v katerem je vsakdo izmed nas, ki ga poznamo, tudi udeležen in tudi za te so ti razpisi. Otroci hodijo na plesne ali pevske vaje, starejšim je to ena izmed ključnih načinov socializacije. Te nevladne organizacije so prisotne v domovih za starejše, v bolnicah, v vaseh. Kulturna društva in ljubiteljska kulturna društva so med poplavami tudi utrpele največjo škodo, marsikje so bili poplavljeni tako njihovi prostori kot njihova oprema. Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, so pomemben steber, brez katerega si slovenske kulture in njenih dosežkov doma in v mednarodnem prostoru v 21. stoletju nikakor ne moremo zamišljati. Tako kot sistemsko podpiramo mrežo javnih zavodov preko razpisov, podpiramo tudi nevladne organizacije, katerih vlogo so prepoznale vse evropske države, ki zaposlujejo 5 % aktivnega prebivalstva in jim na ta način namenjajo tudi okoli 2 % BDP. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Poslanec Andrej Hoivik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana ministrica, za prebran odgovor.

Jaz sem vprašal direktno, zakaj se za te nevladne organizacije, ki pravzaprav ustvarjajo podporno okolje, ni res, kar ste zatrjevali, da gre za ljubiteljsko kulturo, ampak gre za nevladne organizacije, ki nekako izobražujejo in delajo analize, načrte za ljubiteljsko kulturo.

Za ljubiteljsko kulturo v tem proračunu 2024–2025 znižujete sredstva iz 5,5 milijona na 5 milijonov. Mi smo predlagali amandma, ki je bil s strani koalicije zavrnjen, čeprav se je državni sekretar na tisti seji Odbora za finance z mano strinjal, da bi JSKD potreboval več denarja. Zdaj teh 600 tisoč evrov v dveh letih namenjate podpornemu okolju, in to celo početverjate, torej štirikrat več bo teh sredstev. Res je, tudi prejšnja vlada je sprejela nacionalni načrt 2021–2028. Ampak, veste, kaj je bila glavna razlika? Ta sredstva so šla iz evropskih skladov, kjer je potrebno pisati poročila, transparentna in tako naprej. Zdaj, za kaj gre teh 600 tisoč evrov? En mesec po poplavah je bil razpis objavljen. Iz integrale. Ali boste umaknili ta sredstva? Ker ste tudi v razpisu zapisali: »Če pride do drugih okoliščin, tega denarja ne bo.« Glede na vaš odgovor danes ta denar bo. In spoštovani, žal, to niso nevladne organizacije, to so provladne organizacije, ki vam hodijo na roko, čeprav so zdaj tudi že same malo kritične, izgleda, da 600 tisoč evrov za njih ni dovolj.

In zato še enkrat sprašujem, kot sem tudi najavil vprašanje:

Zakaj je potrebno te razpise, ki jih je prej financirala Evropska unija, sedaj razpisovati iz integrale?

Ali je v času govora o težkih milijardah in prisilnih solidarnostnih dodatkih – oziroma to ste zdaj umaknili – potrebno biti tako solidaren tudi do tako imenovanih mrež slovenskih nevladnih organizacij?

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ministrica Asta Vrečko, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Hvala lepa.

Tudi tokrat smo slišali prvovrstno demagogijo in nepravilno branje proračuna. Vsekakor mi govorimo o različnih razpisih. Razpis za podporno okolje je veliko manjši. Bil je letos 150 tisoč evrov in takšen tudi ostaja v proračunu za prihodnje leto. Razpis za podporno okolje pomeni, da je ta vlada, to je bil pilotni projekt, prvič prisluhnila nevladnim organizacijam na področju kulture in dala za tiste projekte, ki se izvajajo, ampak se ne dajo financirati. Gre pa večino za, kot sem že povedala, usposabljanja. Seveda so pri tem usposabljanj deležne tudi ljubiteljske organizacije. Kajti, tudi tiste, ki delajo v prostem času, delajo te stvari strokovno in na zelo visokem nivoju.

In tukaj, kar se tiče sredstev za poplave, to absolutno ni na nobeni točki povezano. Za poplave, naj še enkrat omenim, v interventnem zakonu avgusta je ta vlada namenila prvič, prvič resnično rekordne pomoči samozaposlenim, zaposlenim, nevladnikom in vsem, ki so utrpeli neposredno škodo, in ta se je tudi že izplačala, med njimi pa so bili tudi verski uslužbenci in novinarji, prvič v taki obliki. Hkrati, kot boste lahko videli, se tudi v zakonu o obnovi dotikamo področja kulture. Kultura je v poplavah doživela skoraj 100 milijonov škode. To je ogromna številka. In tudi takšni razpisi, tudi pomoč nevladnim organizacijam, ki so nevladne organizacije, absolutno zavračam, spet demagoško stališče največje opozicijske stranke, da gre tu za neke provladne ali protivladne. Nevladne organizacije v kulturi so tiste, ki so ocenjene in sprejete kot take. In ko pridejo na razpis, imajo za to odločbo in dobro delujejo. Imeti morajo reference in tega se pri nas v našem mandatu strogo držimo.

Prav tako vsak evro, ki je podeljen nevladnim organizacijam, je upravičen in na ta način se tudi potem pregleda poročila. Da bi se karkoli podeljevalo in potem ne bi bilo nad tem nadzora, tega na Ministrstvu za kulturo ni, kajti oddajajo se poročila, zahtevki in to skrbno pregledujejo uradniki na Ministrstvu za kulturo. Tako da to je absolutno spet izključno vprašanje, namenjeno diskreditaciji nevladnih organizacij. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Poslanec Andrej Hoivik, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

Spoštovana ministrica, prva stvar, zavračam, da je to demagogija.

Poglejte, samo za javnost, to podporno okolje, to je približno tako, kot tisto podjetje poslovne partnerice bivše, odstopljene ministrice Ajanović Hovnik, ki je pobiralo oziroma pričakovalo 7 % provizij, da je pomagalo drugim nevladnim organizacijam prijaviti se na tisti razpis za 11 milijonov. To so te podporne mreže, tako da bo malo bolj jasno. To pomeni, da pomagajo drugim organizacijam, drugim društvom, kako se prijaviti na razpise, da jim pomagajo, kako piarovsko kaj zaviti. Poglejte, jaz nimam nič proti tem organizacijam, nič, imam pa problem, ko gre 600 tisoč evrov, 6 krat 100 tisoč evrov, to je približno 6 novih stanovanj, za krepitev teh kompetenc za to, da lahko te organizacije preživijo. In prvič, kot ste sami dejali, omogočate do 100 % sofinanciranja in glede na tekoče leto to krat 4 povišujete v času poplav, ko nekateri še zdaj nimajo niti ene montažne hiše zgrajene, predsednik Vlade je pa obljubljal v nekaj tednih, zdaj pa sploh več ne štejemo, koliko tednov, mesecev je že minilo od poplav. To je demagogija, spoštovana ministrica.

Pa imava, sami ste bili v Škofji Loki po poplavah, podobne poglede na kulturno dediščino, ampak tukaj pa žal jaz vztrajam pri svojem in se mi zdi to neprimerno, da se namenja davkoplačevalski denar za te organizacije v času hude naravne krize, v času, ko se socialni transferji ne usklajujejo z inflacijo, v času, ko namenjate glede na inflacijo najmanjšo izredno uskladitev pokojnin, pa lahko Levica piarovsko zapiše karkoli na svojih profilih, glede na inflacijo najnižja izredna uskladitev pokojnin.

Predlagam, da se na naslednji seji pogovorimo o organiziranju in predvsem financiranju nevladnih organizacij, predvsem o teh podpornih mrežah, kajti zdi se mi, da čas ni pravi, to sami priznavate, zategujete pasove, zategujete gospodarstvo, višate davke in niste uspešni pri črpanju evropskih sredstev, ki pa spodbuja prav te nevladne organizacije in so tam milijoni. Spoštovana predsednica, predlagam v skladu s poslovnikom, da glasujemo o tej prepotrebni razpravi. Hvala lepa.