Spoštovani kolegice in kolegi, lep dober dan! Spoštovani vabljeni gostje tudi vam lep dober dan!

Pričenjam s 14. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih poslankah in poslancih, s pooblastili na seji pa sodelujejo: poslanka mag. Bojana Muršič, ki nadomešča Janija Prednika in dr. Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča poslanca Janeza Ciglerja Kralja.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

Dne 8. 11. ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda seje z 2. točko dnevnega reda in sicer Predlog sklepa o izbiri revizijske družbe za revidiranje računovodskih izkazov Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2022.

Generalna sekretarka Državnega zbora je komisiji po sklicu te seje dne 2. 11. posredovala dopis, s katerim je v nadaljnji postopek poslala dve ponudbi, ki sta prispeli na povabilo k oddaji ponudbe za oddajo javnega naročila za revidiranje računovodskih izkazov Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2022. Širitev je utemeljena z dejstvom, da mora komisija pravočasno sprejeti predlog sklepa o izbiri in ga posredovati Državnemu zboru, ki ga bo dokončno sprejel na svoji decembrski seji. Torej, prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev seje z navedeno 2. točko dnevnega reda.

Torej, poslanke in poslanci, začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 6 poslank in poslancev, za je glasovalo 6, proti nihče.

(Za je glasovalo 6.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.

Torej, ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem seje in s sprejeto razširitvijo.

Torej, sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO MINISTRSTVA ZA FINANCE O OPRAVLJENIH POSTOPKIH INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD PORABO SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 30. 6. 2023.

Gre za obravnavo poročila, ki ga Vlada na podlagi 106. člena Zakona o javnih financah polletno posreduje Državnemu zboru. Poročilo smo prejeli 19. 10. in je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki sem vabil gospoda Klemna Boštjančiča, ministra za finance, ki se je opravičil, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Ministrstvo za finance.

Besedo torej za uvodno predstavitev poročila za prvo polletje letošnjega leta dajem predstavnici Ministrstva za finance.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci!

Pred vami je poročilo Ministrstva za finance o opravljenih v postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2023. To je poročilo o inšpekcijskem nadzoru, ki ga izvaja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna kot organ v sestavi Ministrstva za finance.

V skladu s 6 členom Zakona o javnih financah ministrstvo o opravljenih nadzorih polletno obvešča Vlado Republike Slovenije in Računsko sodišče Republike Slovenije, Vlada pa polletno Državni zbor Republike Slovenije. Vlada je poročilo sprejela na 76. redni seji dne 19. 10. 2023 in ga posredovala v Državni zbor. Proračunska inšpekcija izvaja naloge inšpekcijskega nadzora po Zakonu o javnih financah na podlagi letnega načrta dela, ki ga za posamezno poslovno leto na podlagi predloga vodje sektorja proračunske inšpekcije sprejme predstojnik urada in je sestavni del Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.

Letni načrt dela proračunske inšpekcije je sestavljen iz dveh delov: iz programa rednih inšpekcijskih nadzorov in okvirnega programa inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog. Prvi del načrta je poimenski. Drugi del, ki se nanaša na inšpekcijske nadzore, uvedene na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog pa je določen le v okvirnem številčnem obsegu glede na izkušnje preteklih let. Cilj proračunske inšpekcije pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov je zagotavljanje nadzora nad čim večjim številom neposrednih proračunskih uporabnikov ter z njimi povezanimi drugimi prejemniki sredstev, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo sredstva državnega proračuna, nad čim večjim številom posrednih proračunskih uporabnikov, nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev in nad čim več različnimi področji porabe proračunskih sredstev ter odkrivanje nezakonitosti in nepravilnosti ter sprejemanje oziroma predlaganje ukrepov za njihovo odpravo.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora proračunski inšpektor ugotovi, da je bil kršen zakon, predpis ali posamičen akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost postopati oziroma ukrepati v okviru možnosti, ki jih določa Zakon o javnih financah. V kolikor Zakon o javnih financah postopkovnih določil ne določa, proračunski inšpektor postopa po določilih specialnega predpisa v povezavi z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Proračunski inšpektor glede na vrsto ugotovljene kršitve in glede na njene posledice za javni interes, izda odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja, v zapisniku predlaga pristojnemu organu sprejem ustreznih ukrepov, uvede postopek o prekršku iz svoje pristojnosti, predlaga drugemu pristojnemu organu uvedbo postopka o prekršku ali poda ovadbo pristojnemu organu za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Če pa pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, pa mu v inšpekcijskem zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za sprejem potrebnih ukrepov.

Proračunski uporabnik, ki mu inšpektor na podlagi drugega odstavka 140. člena Zakona o javnih financah v zapisniku predlaga sprejem ustreznih ukrepov v poslovanju, je dolžan v roku, ki ga določi inšpektor, poročati o izvedbi predlaganih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Rok za poročanje določi inšpektor po svoji presoji, pri čemer upošteva objektivne okoliščine posameznega primera, predvsem pa čas, ki je potreben za izvedbo predlaganih ukrepov. Rok praviloma ni krajši od 30 in ne daljši od 90 dni. Če proračunski uporabnik vloži pisno vlogo za podaljšanje roka, ki jo ustrezno utemelji, lahko inšpektor ta rok tudi podaljša. Proračunski inšpektor spremlja izvedbo ukrepov, dokler jih nadzirani proračunski uporabnik v celoti ne izvede. V primeru, da jih ne izvede v danem roku, niti ne zaprosi za podaljšanje roka, ga inšpektor pisno pozove k poročanju. Proračunska inšpekcija v prvi polovici leta 2023, na katerega se poročilo nanaša, to je v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2023 izvajala 55 inšpekcijskih nadzorov, 50 rednih in pet na podlagi prijave. Od 55 izvajanih nadzorov jih je bilo zaključenih 32. Preostalih 23 nadzorov je bilo na dan 30. 6. 2023 še v teku. V izvajanih nadzorih je proračunska inšpekcija zajela za skupno 243 milijonov finančnih sredstev, od tega 235 milijonov 698 tisoč 268 evrov v rednih inšpekcijskih nadzorih in 7 milijonov 400 tisoč 788 evrov v inšpekcijskih nadzorih na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog. V izvajanih inšpekcijskih nadzorih tako pri neposrednih kot pri posrednih proračunskih uporabnikih, oz. drugih prejemnikih sredstev so bile zastopane različne vrste proračunskih uporabnikov in s tem tudi različna področja porabe proračunskih sredstev. Proračunska inšpekcija je v 32 zaključenih inšpekcijskih nadzorih ugotovila 44 nepravilnosti in pomanjkljivosti, pri 24 proračunskih uporabnikih in drugih prejemnikih sredstev državnega proračuna. Za odpravo teh nepravilnosti in zagotovitev pravilnega izvajanja predpisov je na podlagi 104. člena Zakona o javnih financah izdala štiri odločbe in en predlog za vračilo sredstev v proračun Republike Slovenije v skupnem znesku 32 tisoč 453,64 evrov in podala 40 predlogov za sprejem ukrepov. Nepravilnosti, oz. pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene so bile povezane z nenamensko in negospodarno porabo sredstev za nakup Haag testov za samo testiranje zaposlenih v času izvajanja ukrepov v času epidemije covid 19, pomanjkljiv, oz. neustrezen nadzor financerja nad porabo sredstev pri prejemniku sredstev, pomanjkljive notranje kontrole in nedoslednost pri izvajanju notranjih aktov proračunskih uporabnikov in druge nepravilnosti. Učinki ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti se ugotavljajo glede na izvedbo sprejetih ukrepov. Od štirih izdanih odločb za vračilo sredstev in enega priporočila za vračilo sredstev je bilo v državni proračun vrnjenih 32 tisoč 453,64 evrov. V povezavi s 40 predlaganimi priporočili o izvedbi katerih so morali zavezanci poročati proračunski inšpekciji, je bilo 26 izrečenih priporočil realiziranih na ustrezen način, dve priporočili sta delno realizirani, v zvezi z 11 priporočili pa rok za realizacijo še ni potekel. V zvezi z enim predlogom je rok za realizacijo potekel in je bil na prošnjo zavezanca podaljšan. Učinki izvedenih ukrepov in priporočil so prepoznani v povečanju proračunskih sredstev, drugih finančno ovrednotenih nepravilnostih, vzpostavitvi zakonitega ravnanja s proračunskimi sredstvi, izboljšanju nadzora financerje nad porabo sredstev in večji preglednosti pri njihovi porabi. Najlepša hvala.

Najlepša hvala. Sedaj dam besedo naprej, če želite še vi kaj dodati? Ne, potem pa odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Želi kdo besedo? Gospod Horvat.

Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi. Hvala gospe državni sekretarki, gospe Božič za koncizno predstavitev poročila in hvala za dobro strukturirano poročilo o izvedenih inšpekcijskih nadzorih, ki ga imamo pred seboj za prvo polletje letošnjega leta.

Zdaj prvo, kar se pojavlja vprašanje je naslednje vsaj meni se je to pojavilo Obseg sredstev ki ste jih vzeli pod inšpekcijski nadzor skupaj v tem prvem polletju je kot ste navedli dobrih 243 milijonov. Zelo majhen delež v primerjavi s proračunom zelo majhen delež. Večina tega seveda so bili redni inšpekcijski nadzori in tam dobrih 77,4 milijona evrov, pa tudi na podlagi prijav pritožb itn. Zdaj pa, če pogledamo učinek, če smem tako reči, izvajanja teh inšpekcijskih nadzorov. Laično sem ta, sem ta učinek izračunal tako, da sem pogledal znesek sredstev, ki so jih morali ti, ki so bili nadzorovani vrniti v proračun 32 tisoč evrov - če zdaj to postavim v razmerje dobrih 243 milijonov je to, 0,13 ‰, kar bi lahko rekel, da nam gre dobro, da imamo zelo malo, boste to vi komentirali, da imamo zelo malo kršitev. Na drugi strani pa en splošni občutek pa ni ravno takšen. In zdaj tukaj moje konkretno vprašanje, jaz v tem poročilu nisem zasledil, morda sem spregledal in se za to tudi opravičujem, naslednje transakcije. Ministrstvo za kulturo je v prvi polovici letošnjega leta, se pravi v obdobju, ko ga obravnava to poročilo, je nakazalo gospe Svetlani Makarovič Prešernovo nagrado iz leta 2000, se pravi, zadeva, ki je stara 23 let. Mi smo seveda, torej naša komisija je na podlagi te transakcije, tega izplačila, imela sejo 14. julija, kar pomeni, da pričakujemo, da bomo v poročilu za drugo polletje tega leta imeli nek zaznamek v poročilu, ampak transakcija je bila izvedena junija, to so poročali mediji in prav zahvaljujoč raziskovalnemu novinarstvu smo potem mi tudi 14. julija sklicali sejo. In zdaj mene konkretno zanima to nakazilo iz junija Ministrstva za kulturo ali je zdaj to šlo mimo inšpekcijskega nadzora, ni bilo opazno? Skratka, komentar bi želel, da si tudi sam in predvsem pa slovenska javnost, davkoplačevalci, da si ustvarimo neko sliko, kako ta inšpekcijski nadzor pravzaprav deluje. Se vam v naprej zahvaljujem.

Najlepša hvala. Čakajte, majčkeno še kakšno vprašanje? Ja, ta target, kaj, kako in na kakšen način vi vzamete v obseg je pač zanima zagotovo tudi davkoplačevalce? Dobivamo bomo številne pripombe tudi na Komisijo za nadzor javnih financ, gospod Horvat je omenil samo ta primer Ministrstva za kulturo, takih primerov je še mnogo, se pravi, kako vi vzamete za svoj delokrog obseg dela, katere kejse, katere primere? To je zagotovo eno izmed vprašanj. Želi še kdo? Ob tem pa še eno obvestilo, in sicer, da poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Moniko Pekošak na današnji seji komisije. Izvolite.

Pozdravljeni, še z moje strani. Hvala za vprašanja. upam, da bom znala dovolj dobro pojasniti, moj namen je vsaj takšen, da vam to na vprašanje odgovorim jasno, da boste pač zadovoljivo.

Če dovolite, bi najprej odgovorila na vprašanje predsedujočega. To pa na vprašanje, katere, s katerimi primeri, oz. na kakšen način se določa. Letni načrt dela je predstavila podrobno že v uvodu državna sekretarka. Pri pripravi letnih načrtov zasledujemo določene cilje. In sicer je naš cilj pokriti z inšpekcijskimi nadzori čim več različnih proračunskih uporabnikov, čim več sredstev, vključiti vsa zaznana tveganja, tudi na podlagi medijskih objav. Poseben poudarek dajemo tudi nadzoru proračunskih uporabnikov, kjer smo v preteklosti že zaznavali nepravilnosti in želimo tudi pokriti z nadzori vsa področja, za katera smo pristojni. V zvezi s tem pač moram povedati tudi to, da je obseg inšpekcijskega nadzora odvisen pač od kapacitet resursov in tukaj smo omejeni predvsem na žulji in imamo težave s kadrovskimi resursi, inšpektorjev je namreč samo pet in, če to pogledamo, kajne, je pač tole poročilo, kajne, če je še ta vidik, bi rekla, da je, mislim se dela kar precej na tem, na tem področju.

Pa moram povedati tudi to, no, da ne glede na to kako dobro si želimo delati ali pa delamo, seveda so možnosti vedno tudi za izboljšave in naš namen in cilj je seveda, da vsako leto pripravimo boljši pač načrt, upoštevamo tudi predloge pač vse zainteresirane javnosti. To je kar se tiče prvega, tudi deloma sem o tem odgovorila tudi glede obsega sredstev, zakaj ni, zakaj ne moremo zajeti, zakaj ni večjega obsega. Ko bomo pač imeli več inšpektorjev, potem bomo lahko tudi več delali na tem področju, moram pa povedati, da je inšpekcija samo ena oblika nadzora in da se tudi pričakuje od proračunskih uporabnikov, da opravljajo pred tem pomembnejše oblike nadzora, to je, da izvajajo kontrole, pa tudi notranje revizije, in da že s tem zasledujejo cilje o zakoniti, gospodarni, uspešni, učinkoviti rabi sredstev. Inšpekcija pač pride na koncu in je, dela na nekih, ne vem, na podlagi analiz tveganj, vse ostalo je pač del, delo, ki ga mora opraviti proračunski uporabnik pri sebi.

Glede učinka izvajanja inšpekcijskih nadzorov moram povedati tudi to, da se učinek ne meri samo v odločbah z oziroma v vračilih sredstev v proračun. Mi merimo učinke oziroma bistveni del naših, našega dela je v naših priporočilih za ukrepe, ki naj jih sprejmejo proračunski uporabniki za bolj transparentno, učinkovito, zakonito porabo sredstev. Težišče, tako kot izhaja tudi iz poročila, je na tem delu. Vračil je dejansko zelo malo in izhajajo pač na podlagi nezakonitosti. Vsa ostala, vsa ostala, vse ostalo delo inšpektorjev pa se ne izraža skozi evre, skozi zneske, ampak na drugačen način, z našimi priporočili.

Moram povedati, da načeloma priporočila proračunski uporabniki tudi upoštevajo. Na vaše konkretno vprašanje, kot ste že sami povedali, kajne, iz medijev smo bili seznanjeni šele junija, to pomeni, da smo bili mi v zaključni fazi oziroma so bile že v, določeni inšpekcijski postopki v teku. V skladu z načrtom dela smo potem seveda tudi vključili in izdali nalog za inšpekcijski nadzor na Ministrstvu za kulturo, konkretno kdaj bo zaključen in v kakšni fazi pa glede na to, da postopek še teče, ne morem komentirati.

Najlepša hvala.

Želite dopolniti, gospa državna sekretarka? (Ne.) V redu, še kdo? (Da.)

Gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa za vsa vaša pojasnila.

Torej, pričakujemo poročilo za drugo polletje, ko bo najbrž tudi ta inšpekcijski nadzor, ki smo ga mi zahtevali s sklepom te komisije, zaključen, upam. Saj razumete, imamo samo en namen, izključno en namen, to je, da zaščitimo pravzaprav denar davkoplačevalcev.

Zakaj sem ocenjeval, da je delež nadzorovanih sredstev relativno majhen v primerjavi s proračunom? Zdaj, če postavimo v razmerje, zaokrožam, 243 milijonov v primerjavi s proračunom, smo nekje na 15 promilih. Na drugi strani, na drugi strani pa ravno zdaj ena, bi rekel, zgodba iz prakse, ki ste jo najbrž tudi sami doživeli in je prav, da je takšna, da se razumemo, ko pride davčni inšpektor zdaj k avtomehaniku, ki mi je menjaval gume recimo ali pa komurkoli drugemu, in pravi, da imajo nadzor in nič, espejevec nič ne jamra, da se razumemo. Pravi, ja, red je red, je pa normiranec, kar pomeni, da takoj vemo, kakšen je njegov plafon prihodkov. Je pa bil zapisnik, zaznamek, da je v blagajni bilo za 1,5 evra s številko in besedo 1,5 evra preveč gotovine, ker bo pač nekdo dal za kavo. To zdaj postavljam v razmerje. Pa da se razumemo, nima nič proti davčnim inšpekcijam, red mora biti. Na dve decimalki, na stotine, to je najmanjša denarna enota, če smem tako reči, ampak ste povedali, gospa, problem je v kadrih. Zdaj, kadrovski načrt sprejema vlada. Na nek način se zdi, da vlada ne želi okrepiti tega instituta, ki nadzira proračun, takšno je pač logično sklepanje. Ali ste vi dali kakšne predloge v kadrovski načrt za okrepitev vaše službe, če smem tako reči in ste bili pri tem zavrnjeni? Samo to me še zdaj zanima glede kadrovskega vprašanja.

Izvolite.

Najprej moram povedati, da imamo skupni interes, zaščita pač finančnih interesov pač naših slovenskih, pa na uradu tudi interesov, finančnih interesov Evropske unije - v tem delu pač smo na skupnem imenovalcu. Vprašanja glede davčnih inšpektorjev, to je najboljše, da naslovite na FURS.

Kar se tiče kadrovskega načrta, pa moram povedati naslednje. V tem trenutku se mi zdi, da se cel javni sektor ubada s kadrovsko problematiko. Ni problem, moram povedati, ni problem kvot v tem trenutku. Kvote so, problem je, da mi smo imeli letos že dva recimo razpisa in nismo dobili primernih kandidatov. Tako da to je tek na dolge proge, gre pa pri inšpekciji za pač storitve, ki se jih ne da outsourcati, če jih lahko, pač na drugih področjih, na kontrole in revizije, pa pri inšpektorjih ne. Več težav je, zakaj se predvsem mladi ne odločajo za ta poklic, pa ni samo finančni vidik v tem trenutku, so še drugi vidiki. Med drugim recimo nazadnje se zelo ukvarjamo, smo imeli prav pred kratkim razpis zakaj se niso odločili, potem tudi, ko se prijavijo, se potem za podpis pogodbe ne odločijo. En vidik je, mislim, recimo, opraviti je treba izpit inšpekcijski in je menda na tem področju tudi treba kaj prevetriti. Pokoj, ja.