Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 58. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 21. novembra 2023 ste prejeli obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako da, se dnevni red seje razširi z naslednjo točko 1A: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo in Republiko Čile. Dne 23. 11. 2023 ste nato prejeli še obvestilo o umiku 8. točke z dnevnega reda: Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v zvezi s kohezijo, ki bi naj bilo v Bruslju, 30. novembra 2023. Razširitev in umik točke z dnevnega reda določa 154. člen Poslovnika Državnega zbora, določen je torej takšen dnevni red seje današnje seje odbora kot ste ga prejeli s sklicem, z obvestili o razširitvi in o umiku točke z dnevnega reda.

Prehajamo sedaj na 1A. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE ZAČASNEGA SPORAZUMA O TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO ČILE.

Gradivo k 1A. točki smo prejeli od Vlade 16. novembra 2023. Od prve do pete točke dnevnega reda pa 9. novembra 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo vseh predlogov stališč v Državnem zboru imamo danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 24. nujni seji 21. novembra 2023 in sprejel mnenje, ki ste ga in ki smo ga prav tako prejeli. Sedaj bom prosil državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, mag. Dejana Židana, da nam predstavi Predlog Sklepa sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Državni sekretar, izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (državni sekretar MGTŠ): Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Čile poznate, je ena bolj naprednih držav v Latinski Ameriki z 20 milijoni ljudi. Evropska unija ima od leta 2005 - z njimi sklenjen trgovinski sporazum, ki se je v resnici uporablja že od leta 2003, 2005 je bil dokončno podpisan - od takrat do sedaj se je blagovna in storitvena menjava med Republiko Čili in Evropsko unijo bistveno povečala celo za 150 % skoraj trenutno - ko rečem trenutno, mislim leto 2022 - znaša blagovna menjava okrog 17 milijard in storitve na okoli 7 milijard evrov. Da bi se še odnosi poglobili sta Evropska komisija in Republika Čile se začeli pogajati leta 2017 in izpogajali dva dokumenta. Širši dokument se imenuje napredni okvirni sporazum, ki ni predmet današnje razprave. To je širši sporazum, ki ga bo tudi predstavljalo Ministrstvo za evropske in zunanje zadeve. Kot neka vmesna točka, je pa izpogajan za časni trgovinski sporazum, ki ga podpiše Evropska komisija in Republika Čile. Želja je, da se podpiše do konca letošnjega leta. Bistvo tega sporazuma trgovinskega je liberalizacija 99 % vseh tarifnih postavk, lažji postopki na meji, hkrati pa sam sporazum kot posebno področje še vedno definira kmetijske proizvodnje, kjer so določene tarife in tudi mehanizmi kdaj preneha delovati, če se kateri od kmetijskih sektorjev v bistvu pride v položaj, kakršen pač ne sme priti. Pomembno je, da ta sporazum upošteva tudi določila Pariškega dogovora in tudi Konvencije o pravicah delavcev. Vse evropske države ga podpiramo. Predlagam da, da podporo tudi vam, spoštovani odbor. Razprava o tem sporazumu bo na Svetu za zunanje zadeve črtica trgovina v ponedeljek, 27. - sprejemal se bo en svet kasneje ali dva - torej, cilj pa je, da se podpiše do konca leta. Na ravni komisije in Republike Čile ni v tem trenutku odprtih zadev pri tem sporazumu. Hvala.

Najlepša hvala, Dejan Židan, za predstavitev tega izhodišča. Tako, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati o tej točki? Vidim, da ne želite. Tako da bom to točko - vidim, da je vse jasno - zaključil. Na glasovanje bom dal predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: Republika Slovenija podpira podpis in sklenitev začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo in Republiko Čile.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem Državni zbor v rokih, ki jih zahteva delo, torej v okviru institucij, končujem točko 1.A dnevnega reda.

Zdaj bi se strinjali, prešli na obravnavo 7. točke, nato pa se vrnili k točkam po predlaganem dnevnem redu, ker so me prosili, zato, da ne rabite čakati, ker še kar nekaj točk. Tako, da bom prišel sedaj na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 27. NOVEMBRA 2023.

Gradivo k tej točki in 6. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 22. novembra 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Tudi pri tej točki bom sedaj prosil državnega sekretarja, mag. Dejana Židana, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, še enkrat, gospod državni sekretar.

Hvala, gospod predsednik. Pa dovolite tudi iskreno zahvalo, da ste ugodili naši prošnji.

V ponedeljek 27. poteka enodnevni Svet za zunanje zadeve črtica trgovina, ki ga pokriva ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Tokrat ob točki Čile, o kateri smo se danes že pogovarjali, bo verjetno 1. točka priprave na 13. konferenco ministrov Svetovne trgovinske organizacije. Tukaj je stališče Evropske unije vedno podobno. Mi smo tista skupina držav, hkrati pa tudi Slovenija, ki smo najbolj zainteresirani, da v mednarodni trgovini veljajo t. i. fair play pravila. Vi veste, da Evropska unija ni tista, ki bi kršila ta pravila. Tisti, ki pogosto skrenejo so drugi: velika je Amerika, Združene države Amerike, je Kitajska, pa še kdo. Mi pa smo vodilni na čelu te skupine držav, ki skušamo trditi enotna pravila, saj zagovarjamo, da transparentna pravila, ki jih vsi upoštevamo - pomeni večjo blaginjo za vse. To bo tudi izhodišče evropske delegacije, do tega bo tudi slovenska. Ambicija Evropske unije je, da se sprejme dokument, ki bo bolj jasno določal, kako spore, ki nastanejo zaradi kršitev, tudi na nek način po možnosti sporazumno razrešiti in tudi Evropska unija, kakor vedno, bo dala poudarek na to, da kadar se pa gre za kmetijstvo, se pa upoštevajo specifike, vključno s standardi, ki so med različnimi državami različni. To je 1. točka.

2. točka je Čile - o tem sem vam že govoril. Posebna razprava bo tudi o trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Tu se zdaj že kar nekaj let v resnici nič ne premakne, spori se skušajo reševati. Pogovarjali smo se tudi že na tem odboru o sporih, ki so povezani z njihovo v narekovajih, zeleno reformo vredno 400 milijard, ki je preferenčna do ameriških proizvajalcev, izključuje druge. Znani so spori na področju jekla, aluminija, pa tudi nekateri drugi. Evropska unija se trudi, da ta status, ki ga ima Amerika do Evropske unije - to je strateška partnerica, s katero želimo dobro sodelovati tudi v prihodnje - razrešimo sporazumno in s čim manj ukrepi, ki imajo naravo trgovinske vojne. Uspešni pa smo trenutno, kakor smo, in verjamem, da to vsi poznamo.

Potem, imeli bomo tudi splošno poročilo: kaj se dogaja z drugimi sporazumi ali sklenitvijo sporazumov. Poznano vam je, da Evropska unija nujno išče druge trge. Razlog je dosti preprost. Zaradi tudi v bistvu delno nastavkov trgovinskih vojn z drugimi velikimi silami. Evropska unija je srečna, če ne beleži gospodarskega upada. Naši konkurenti pa imajo veliko gospodarsko rast 2,5 ali pa 7 %, 5 %. Poudarek sem na tem odboru že povedal, ampak ga želim povedati še enkrat, da bomo razumeli težavo, v kateri smo, gospodarska moč Evropske unije leta 2008 je bila izjemna, pomembno večja tudi v Združenih državah Amerike, v tem trenutku smo samo še 65 % Združenih držav Amerike po bruto domačem proizvodu in ob tem imajo vsi višje stopnje gospodarske rasti. Ena od rešitev, ki jih, o katerih se pogovarjamo, je bolj intervencionistično evropska, lastna politika. Druga možnost dodatna, to se vse mora izpogajati, so pa novi napredni sporazumi z drugimi deli sveta. Uspelo nam je z Republiko Čile. V tem trenutku so manj uspešni z Avstralijo in tudi z nekaterimi drugimi deli sveta, ampak ti napori se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. To so osnovne zadeve.

Bi pa rad povedal, da zadnje čase, kadarkoli poteka Svet za evropske zadeve s področja trgovine, delovno kosilo, ker seveda se govori bolj odprto, se ne snema, ni javnosti zraven, ker se tudi pogajalska izhodišča, ki v nekem trenutku še ne smejo biti razkrita širši javnosti, ker so pogajalska izhodišča do drugih, tretjih, četrtih zadnje čase je vedno namenjen sporazumom z drugimi državami. Evropska komisija se trudi in v našem skupnem interesu je, da tudi uspemo vsi skupaj. Hvala, gospod predsednik.

Najlepša hvala za dodatno obrazložitev, predstavitev, izhodišča. Sedaj bom pri tej 7. točki dnevnega reda odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi tu kdo razpravljati? Vidim, da ne, zato bom zaključil razpravo. Na glasovanje bom dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju 27. 11. 2. 23 in jih bo podprl.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 10. (Proti nihče).

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 7. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O BOJU PROTI ZAMUDAM, PROTI ZAMUDAM PRI PLAČILIH V TRGOVINSKIH POSLIH.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 31. nujni seji 17. novembra 2023 in sprejel mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli. Tako, pri tej točki bom sedaj prosil mag. Katjo Božič, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi navzoči na današnji seji!

Evropska komisija je na področju preprečevanja zamud pri plačilih aktivna od leta 1995, ko je sprejela Priporočilo o plačilnih rokih v trgovinskih poslih. Sledili sta zakonodajni ureditvi v obliki direktive, prva v letu 2000, ki jo je nadomestila druga v letu 2011. Slovenija zakonsko ureja zamude pri plačilih od leta 1998. Leta 2011 pa je s sprejetjem specialnega zakona, to je Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je bil večkrat spremenjen in dopolnjen. Evropska komisija je opravila revizijo Direktive o zamudah pri plačilih in predlagala ureditev zadevnega področja v obliki uredbe, zaradi zagotavljanja enotnega in zavezujočega pristopa v boju proti zamudam pri plačilih s ciljem povečati pravičnost v trgovinskih poslih, okrepiti odpornost MSP-jev in dobavnih verig, spodbuditi širšo uporabo digitalizacije ter izboljšati finančno pismenost podjetnikov. Predlog uredbe kombinira omejevanje plačilnih rokov na največ 30 koledarskih dni z odvračilnimi ukrepi, kot je uvedba samodejnega plačevanja zamudnih obresti in nadomestila za reševanje sporov bo imenovan izvršilni organ v vsaki državi članici. Predlog uredbe hkrati predlaga uporabo mehanizmov alternativnega reševanja sporov, kot je na primer mediacija. Za izvrševanje predloga uredbe se spodbuja uporabo digitalnih orodij za upravljanje kreditov kot tudi finančno izobraževalne vsebine podjetnikov za uporabo takšnih orodij. Predlog uredbe se ne bo uporabljal za plačila potrošnikov za plačila kot nadomestila za škodo, za plačila v zvezi z dolgovi iz postopkov insolventnosti in za plačilo v postopkih, zaradi prestrukturiranja dolga, Vlada Republike Slovenije podpira predlog uredbe, saj meni, da spodbuja izboljšanje plačilne discipline vseh vključenih akterjev - to je državnih organov in gospodarskih družb ne glede na njihovo velikost, kar je pomembno tako za konkurenčnost kot samo delovanje notranjega trga. Zaradi povezljivosti politik je za nadaljnje usklajevanje besedila predloga uredbe urejeno medresorsko sodelovanje na medministrski ravni.

Spoštovani, na podlagi navedenega predlagam, da predlog stališča do predloga uredbe podprete. Najlepša hvala.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki, mag, Katji Božič, za obrazložitev te uredbe in zlasti predlog stališča.

Na 24. seji 21. novembra 2023 je gradivo od 1. do 5. točke je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jo prav tako tudi prejeli. Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta pri tej točki člana komisije gospoda Gregorja Koreneta. Gospod Korene, izvolite.

Hvala lepa predsednik za besedo. Vsi prisotni lepo pozdravljeni!

Kot rečeno, na 24. redni seji Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je bila tematika obravnavana. Tudi nam so predstavniki Ministrstva za finance predlog uredbe in predlog stališča Republike Slovenije predstavili. Komisija pozdravlja predlog uredbe in predlog stališča ter je naklonjena čimprejšnji uskladitvi nacionalne zakonodaje z vsebino predlagane uredbe. Prav tako je komisija izpostavila pomembnost oblikovanja poslovnega okolja, ki zagotavlja konkurenčnost in olajša poslovanje za mala in srednja podjetja, še posebej v luči dejstva, da je kar 50 % trenutno računov podjetij plačanih z zamudo. Kot rečeno, po razpravi je komisija soglasno podprla stališče, ki ga je predlagala Republika Slovenija. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Korene, za mnenje Komisije Državnega sveta. Pri tej točki bom sedaj odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ne želite. Tako končujem torej razpravo. Na glasovanje pa dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Namen predloga je odpraviti vzroke za zamude pri plačilih, povečati pravičnost v boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, okrepiti odpornost malih in srednje velikih podjetij, dobavnih verig, spodbuditi širšo uporabo digitalizacije ter izboljšati finančno pismenost podjetnikov. Republika Slovenija si bo v postopku sprejemanja zakonodajnega predloga prizadevala za sprejem rešitev, ki bodo zasledovale končni cilj, izboljšati plačilno disciplino vseh vključenih akterjev, od državnih organov do gospodarskih družb ne glede na njihovo velikost, saj je to pomembno za konkurenčnost in samo delovanje notranjega trga. Tako, to je predlog stališča. Sedaj bomo začeli s samim glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče).

Ugotavljam, da je tudi to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRIDELAVI IN TRŽENJU GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA SPREMEMBI UREDB ŠTEVILKA 2016/2031 IN 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE SVETA 1999/105 UREDBA O GOZDNEM REPRODUKCIJSKEM MATERIALU. Gradivo od 2. do 4. točke je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnem delovnem telesu, slednje je omenjena gradiva je obravnaval na 23. nujni seji 20. novembra 2023, in sprejel mnenje, ki smo jih prejeli. Ker so predlogi stališč vsebinsko povezani, bi pri tej točki opravili skupno predstavitev in razpravo, nato pa bi o njih ločeno glasovali.

Tako, sedaj bom prosil državnega sekretarja, dr. Blaža Germšeka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi vse tri predloge uredb in zlasti predloge stališč Republike Slovenije.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik odbora, spoštovani vsi prisotni.

Jaz bom potem predstavil 1. točko dva, sledila bo točka tri in pa štiri.

Se pravi, področje gozdnega reprodukcijskega materiala se tokrat ureja ločeno od področja rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, kar je skladno z zahtevo Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta, ki je izpostavljena v okviru obravnave zakonodajnega svežnja pametnejša pravila za bolj varno hrano, objavljena maja leta 2013.

Kar se tiče stališč, lahko opredelitve uvodoma prvo omenim, da je ta bila pripravljena v okviru posebne delovne skupine v kateri sodelujejo predstavniki več vladnih resorjev in strokovnih institucij, izvedeno je bilo tudi informiranje deležnikov. Slovenija pozdravlja posodobitev zakonodaje na zadevnem področju, še zlasti z vidika vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce, kot tudi z vidika ohranjanja in izboljšanja biotske raznovrstnosti in reševanja podnebnih izzivov.

Prav tako pozdravljamo prepoznano specifičnost zahtev za gozdni reprodukcijski material in s tem ureditev tega področja v ločenem aktu. To bi bilo na kratko pri točki dva.

Lahko, ker je združena točka, da kar nadaljujete s točko potem tri in pa seveda štiri, pa bomo potem opravili eno skupno razpravo, ker je med njimi lahko tudi neka rdeča nit. Izvolite, kar.