6. redna seja

Državni zbor

25. 3. 2019
podatki objavljeni: 25. 3. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, gospe in gospodje, dobro jutro!  Začenjam z nadaljevanjem 6. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Luka Mesec, Jožef Horvat, Jani Ivanuša, Matjaž Nemec do 11.30, Matej Tonin, Ljudmila Novak od 16. ure dalje, Jurij Lep, Suzana Lep Šimenko, Aljaž Kovačič od 16.30 dalje, Lidija Divjak Mirnik od 16.30 dalje, Samo Bevk od 17. ure dalje in gospod Ferenc Horváth do 14.30.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POSLOVNI SKRIVNOSTI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.  Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Besedo dajem predstavnici Vlade državni sekretarki gospe Evi Štravs Podlogar.  Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani predsednik Vlade, ministrice in ministri, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!  Začenjam z nadaljevanjem 6. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Luka Mesec, gospod Jožef Horvat, gospod Igor Peček do 12. ure, gospod Tomaž Lisec od 14. ure dalje, gospa Ljudmila Novak od 18.30 dalje, gospod Marko Bandelli do 11.30 in gospod Jože Tanko od 15. ure dalje. Prehajamo, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, na 9.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LISTE KANDIDATOV ZA MINISTRA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE. Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec je 20. marca 2019 Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 229. ter 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal, da se za ministra za zdravje imenuje gospod Aleš Šabeder ter za ministra za okolje in prostor gospod Simon Zajc.  Predsednik Vlade je Državnemu zboru predlagal, da v skladu z 232. členom poslovnika Državnega zbora glasuje o listi kandidatov za ministra kot v celoti. S tem dajem besedo predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu. Izvolite.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 6. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Jožef Horvat, Franc Trček, Matjaž Nemec, Željko Cigler do 15. ure in Jože Tanko od 16. ure dalje. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O GASILSTVU PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade mag. Milošu Bizjaku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo. Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovane ministrice in ministri, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!  Začenjam 6. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Luka Mesec, Igor Zorčič od 15. ure dalje, Eva Irgl, Jožef Horvat, Anja Bah Žibert, Suzana Lep Šimenko, Dušan Šiško od 17. ure dalje in Mateja Udovč od 17. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade k predvideni širitvi dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Prehajamo na določitev dnevnega reda 6. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 18. marca 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu širitve dnevnega reda seje. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 6. seje razširi z 9.a točko, z Listo kandidatov za ministra Vlade Republike Slovenije. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 20. marca 2019.  Želite besedo predsednik Vlade gospod Marjan Šarec kot predlagatelj liste? (Ne.) Hvala. Želi besedo kdo od predstavnikov poslanskih skupin? (Ne.) Želi besedo kdo od poslancev? (Ne.) Hvala.  S tem prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.  Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev in vseh 79 je glasovalo za.  (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.   V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval v sredo, 27. marca 2019.  Sedaj, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev in vseh 78 je glasovalo za.  (Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 6. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije, na vprašanja poslanca poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se danes upravičili: gospod Marjan Šarec, predsednik Vlade v funkciji ministra za zdravje, od 13. ure dalje oziroma od zaključka obravnave prvih petih ustnih poslanskih vprašanj, naslovljenih na predsednika Vlade, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, do 15. ure, gospod Jure Leben, minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, ter gospod Peter Jožef Česnik, minister, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Prehajamo na predstavitev poslanski vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Poslansko vprašanje mu bo najprej postavila gospa Ljudmila Novak. Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro! Zahvaljujem se vam za besedo.  S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Sprejetje direktive je vodila želja, da se poenoti pomen poslovnih skrivnosti na notranjem trgu Evropske unije ter zagotovi zadostna in skladna raven sodne zaščite v primeru protipravne pridobitve, uporabe in razkritja poslovnih skrivnosti. Predlog zakona je usmerjen predvsem v uskladitev slovenskega pravnega reda z omenjeno direktivo, celostno ureditev področja poslovnih skrivnosti v enem predpisu ter povečanje ravni zaščite poslovnih skrivnosti.  Naj naštejem nekaj predlaganih rešitev, ki jih prinaša zakon. Določamo prenovljen pojem poslovne skrivnosti, ki zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane in lahko dosegljive, imajo določeno tržno vrednost in za katere je imetnik poslovne skrivnosti zadostno ukrepal, da jo je ohranil kot poslovno skrivnost. Smiselno ohranjamo določbo ZGD-1, pri čemer določitev poslovne skrivnosti s pisnim sklepom družbe predstavlja zgolj izpolnitev enega od treh meril pojma poslovna skrivnost. Smiselno ohranjamo določbo ZGD-1, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Zaradi jasnejšega razlikovanja določamo zakonito in protipravno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovnih skrivnosti. Z namenom zaščite poslovne skrivnosti del predloga zakona namenjamo ureditvi sodnega varstva s tem, da določamo tožbene zahtevke, ki jih lahko imetnik poslovnih skrivnosti vloži zoper kršilca, določamo pravico do povrnitve škode, začasne odredbe za takojšnjo prenehanje kršitev, določamo pravila, s katerimi bo zagotovljeno varstvo zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom in po njem, ter določamo primere, ko se zaradi zaščite drugega upravičenega interesa pravno varstvo imetniku poslovnih skrivnosti odreka.  Spoštovani, pred nami je nov zakon, ki na celosten in evropsko primerljiv način ureja poslovne skrivnosti tako z vidika vsebine kot tudi z vidika ukrepov za njihovo zaščito. S predlogom zakona se ne posega v temeljne sistemske rešitve na drugih področjih. Namen zakona je, da se z izboljšanjem učinkovitosti pravnega varstva poslovnih skrivnosti zaščiti znanje, izkušnje in poslovne informacije podjetij ter s tem poveča njihova učinkovitost in konkurenčnost. Hvala.
Hvala za besedo. Spoštovane matere in babice, najprej iskrene čestitke za naš praznik. Glede na to, da si predsednik Vlade v najboljšem primeru lahko samo nekaj let, matere pa smo, ko postanemo, celo življenje, je danes to zame prednost, tako da iskrene čestitke. Bodimo vesele, da imamo to poslanstvo, in hvaležne tudi našim možem, moškim, da so nas naredili za matere.  Sedaj pa moje poslansko vprašanje, ki je povsem enostavno.  Zakaj ste se, gospod predsednik Vlade, odločili in odklonili govor v Evropskem parlamentu?  Moj namen danes tukaj ni, da bi vas ponovno karala, ker sem vas že okarala. Okarali so vas tudi drugi evropski poslanci in tudi slovenska javnost, ampak enostavno bi želela vedeti zakaj. Menim, da je takšen govor v Evropskem parlamentu v tem času, ko smo na prelomnici Evropske unije, izredno pomemben. Vemo, da je Evropska komisija pred dvema letoma objavila belo knjigo s petimi variantami o prihodnosti Evropske unije. Sedaj je potekala javna razprava o tem, kakšno Evropsko unijo si želimo. Razni pogovori in tudi nastopi predsednikov v Evropskem parlamentu pomenijo del te evropske razprave. Zato se mi zdi enostavno škoda in zamujena priložnosti, da vi kot predsednik Vlade niste te možnosti uporabili in predstavili vizijo, kakšno vizijo ima Slovenija, kakšne želje.  Tukaj ni pomembno, koliko ima glasov Slovenija v Evropskem parlamentu, ker se o tem ne odloča, ampak ali imamo kakšne predloge, vizijo, kaj si želimo, ali smo naklonjeni skupni evropski prihodnosti ali ne. Dovolj tem bi lahko odprli. Glede na to, da bo čez dva meseca v Sibiu vrh Evropske unije, kar vi dobro veste, in se boste predsedniki pogovarjali o zaključkih te dvoletne javne razprave, potem me zanima, kaj boste tam predstavljali, ker nimam občutka, da v Sloveniji poteka javna razprava o tem, kaj si pravzaprav mi želimo.  Zatorej bi z veseljem prisluhnila in bom prisluhnila vašim razlogom in še enkrat poudarjam, zdi se mi škoda, da te dobre priložnosti niste uporabili.
Miloš Bizjak
Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci!  Vlada Republike Slovenije se je ob podpisu stavkovnega sporazuma 5. januarja 2018 v 3. točki zavezala, da bo Ministrstvo za obrambo v začetku januarja 2018 vložilo v postopek predlog zakona o spremembah Zakona o gasilstvu, ki bo uredil vprašanje dodatka za stalnost, in sicer tako, da bo položaj poklicnih gasilcev primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici. Predlog zakona je v postopek Državnemu zboru marca 2018 vložila že vlada v prejšnjem sestavu, vendar do njegove obravnave do konca mandata državnega zbora v prejšnjem sklicu ni prišlo, zato sedanja vlada predlog zakona ponovno vlaga v Državni zbor. Pri tem bodo poklicni gasilci upravičeni do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018 naprej. S predlagano dopolnitvijo Zakona o gasilstvu se dodatek za stalnost ureja primerljivo z drugimi uniformiranimi poklici in hkrati izpolnjuje zavezo Vlade Republike Slovenije iz stavkovnega sporazuma.  Predlog zakona določa, da poklicnim gasilcem, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost. Hkrati določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pogojih, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen tudi tam do tega dodatka za stalnost. S predlaganimi dopolnitvami Zakona o gasilstvu bo položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost postal primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici, kot so policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. S tem se na ustrezen način uveljavlja tudi razlika med poklicnimi gasilci in ostalimi delavci na področju zaščite in reševanja, ki so do sedaj imeli dodatek za stalnost urejen enotno v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dejstvo je, da poklicni gasilci neposredno izvajajo operativne naloge reševanja ljudi in premoženja in so v tem smislu veliko bolj primerljivi z ostalimi uniformiranimi poklici. Sprejetje zakona bo imelo finančne posledice za lokalne skupnosti, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva. Na podlagi pridobljenih podatkov od vseh štirinajstih zavodov na področju gasilsko-reševalne dejavnosti o številu operativnih gasilcev so finančne posledice ocenjene na 145 tisoč evrov na letni ravni.  Naj vas na koncu še obvestim, da je v javni obravnavi tudi že Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu, ki prinaša, tako kot smo že večkrat najavili, obširnejše spremembe na področju gasilstva, ki so bile predlagane s strani Gasilske zveze Slovenije in drugih pomembnih deležnikov na področju gasilstva. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci! Na vas se obračam s predlogom za imenovanje ministra za zdravje in ministra za okolje in prostor.  Najprej nekaj besed o zdravstvenem resorju. Zdravnik je slaba izbira, ker je kljub strokovni podkovanosti menda preozek, najmanj v poznavanju upravljanja. Ekonomist ni primeren, ker naj bi, četudi hitro učeč, videl samo poslovanje, ne pa tudi diagnoz. Prava izbira menda tudi ni politik, ker je kljub veščinam, četudi zelo širokim, samo politik. Pogum je moteč in prinaša oznako o pretirani, celo nezdravi samozavesti in aroganci. Znanje ni dovolj, ker da manjka moč. Skratka, če sodimo po vsakokratnih odzivih, ni niti ustreznega profila niti ustreznega imena, vsaj ne za ministra za zdravje. Osebe, ki je vse v enem, preprosto ni. Nihče nima vsega in nihče ne ve vsega. Se pa vsakogar vnaprej ožigosa z dvomi, s kritikami, z nejevero. Tudi Aleša Šabedra so. Denimo, kako si bo polomil zobe na 3 milijardah različnih interesov. Naj povem, da takšna lahkotna posploševanja zavračam. Nisem iskal in tudi nisem hotel nekoga, ki bi sebe videl ali dojemal kot odrešenika. Verjemite mi, nikakor ni šlo za nepremišljenost ali hitenje, prav nasprotno, moj predlog, naj vodenje Ministrstva za zdravje prevzame Aleš Šabeder je pretehtana odločitev in prepričan sem, da tudi tehtna. Drži, da je ljubljanski univerzitetni klinični center zgolj ena od institucij in ne celoten sistem, a po drugi strani je kot največja slovenska bolnišnica v marsičem pravzaprav zdravstvo v malem. Odslikava vse njegove značilnosti, posebnosti, odklone in seveda tudi odlike. Gospod Šabeder je videl drobovje čakalnih vrst in vzroke zanje. Zaveda se sistemskih hib in zakonskih pomanjkljivosti oziroma slabosti. Kot ekonomist pozna finance, kot menedžer delovanje, razume poslovanje, izvajal je sanacijo. Slišal je zaposlene, izkusil je sindikate različnih poklicev. Najmanj zaradi vsega naštetega ima moje zaupanje. Diagnozo torej pozna, zdravljenje začenja z današnjim imenovanjem. Ne bo mu lahko. Prvi in glavni razlog so seveda razmere, če rečem anamneza. Nikakršnega dvoma ni, da bo terapija naporna in trajajoča. Drugi razlog, ki ga še zdaleč ne gre spregledati, pa so nekateri akterji zdravstvenega sistema. Tisti najbolj glasni, ki pretežno kritizirajo, zahtevajo, včasih celo izsiljujejo. In vsi ti so prepričani izključno v svoj prav. Prva naloga novega ministra bo skrajševanje čakalnih vrst. To je, vsaj tako želim verjeti, prioriteta ne samo vlade, pač pa zdravstva kot celote. Prva pomaga finančno, vložek drugega je delo, trud in tudi, če hočete, humanost. Enako hitro, torej takoj, gospoda Šabedra čaka reševanje težav v primarnem zdravstvu, povezanih zlasti s številom zdravnikov družinske medicine in nezanimanjem za to delo. Pred njim so še najmanj izzivi glede upravljanja zdravstvenih zavodov, administrativnih razbremenitev zdravnikov, javnega naročanja, zagotavljanja kakovosti in varnosti pa tudi vzpostavitev zaupanja pri bolnikih. In seveda, Aleša Šabedra čaka večni izvir nezadovoljstva – plače. Prav je, da so zdravniki dobro plačani. Drži tudi, da niso vrtoglavi dohodki vseh, še zlasti ne mladih zdravnikov, a hkrati ne gre spregledati, da so po višini plač prav zdravniki rekorderji v javnem sektorju. Ne skrivam, da računam na dobronamernost zaposlenih v zdravstvu ter na delu v timu. Ključ je namreč v sodelovanju in ne v rivalstvu, še zlasti ne na plečih pacientov. Za ljudi gre, vendar. Spoštovani poslanke in poslanci, pred vami je tudi odločanje o novem ministru za okolje in prostor. Delo tega resorja, opravljeno v minulega pol leta, lahko brez najmanjšega pretiravanja označim za vzorčen primer dobrega dela. Upam, pravzaprav verjamem, da gredo zasluge za to ne zgolj nekdanjemu ministru, pač pa celotni ekipi, še zlasti njenemu ožjemu delu. In zato sem toliko bolj vesel predloga Stranke modernega centra, da je za naslednika Jureta Lebna predlagala njegovega državnega sekretarja, pristojnega za okolje, Simona Zajca. Po letih zapostavljanja skoraj vseh področij dela, pa naj bo zaradi neznanja ali neangažiranosti vodilnih, so na ministrstvu tokrat brez dvoma prepoznali težave, in to ne zgolj najbolj perečih. Prepoznali so izzive, vzpostavili dialog, iskali in našli rešitve ali vsaj začrtali njihovo smer. Ponavljam, po letih nojevske drže, stihije, celo zanikanja, so premiki vidni. In to veliki premiki. V Simonu Zajcu zato vidim nekakšno jamstvo, in sicer jamstvo za nadaljevanje in seveda dokončanje že začetega dela, za reševanje težav, ki bodo še vzniknile, ter za zagon začrtanih projektov, pa naj gre za ravnanje z odpadki, urejanje onesnaženih oziroma degradiranih območij, za pripravo podnebne strategije, skorajšnjo osvežitev gradbene zakonodaje ter za ureditev stanovanjske problematike, ki še zdaleč ni najmanj pomembna, pa čeprav jo omenjam na koncu. Nasprotno, zelo je pomembna, zlasti zaradi vsem znanih težav mladih. Način dela in njegovo hitrost, poleg seveda vsebine, Simon Zajc že pozna. Vse to je pomagal kreirati. Verjamem, da bo znal tudi v prihodnje. In verjamem, da zna tudi motivirati. Zato se ne bojim, da bi delo na Ministrstvu za okolje in prostor šepalo, niti da bi pešalo. Ima dobro ekipo, bil je njen del, zdaj jo bo vodil.  Dobro razpravo želim. Hvala lepa.-
Hvala predsedniku Vlade za dopolnilno obrazložitev. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, v skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora, sta se kandidata predstavila pristojnima delovnima telesoma ter odgovarjala na vprašanja članic in članov odborov, in sicer 25. in 26. marca 2019 na seji Odbora za zdravstvo ter 25. marca 2019 na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Poročili z mnenji odborov ste prejeli. Iz slednjih izhaja, da sta bili predstavitvi predlaganih kandidatov ustrezni. Poročilo Odbora za zdravstvo bo predstavil predsednik dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala, gospa državna sekretarka, za predstavitev. Pristojno matično telo je Odbor za gospodarstvo. Besedo predajam predsedniku gospodu Gregorju Periču. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za obrambo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Samu Bevku. Izvoli.
Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem! Odbor za gospodarstvo je na 3. seji 13. 3. 2019 kot matično delovno telo obravnaval pričujoči zakon. Na odboru smo dobili naslednje gradivo, poleg mnenja Zakonodajno-pravne službe še mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in pa pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora smo prejeli amandmaje, ki so jih vložile Poslanska skupina SDS in poslanske skupine koalicije, torej LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, poslanec Jani Möderndorfer in pa Poslanska skupina Levica. Na odboru smo obravnavali zakon in pričujoče amandmaje.  Uvodna dopolnilna obrazložitev je bila podana s strani ministra za gospodarstvo gospoda Počivalška in v nadaljevanju tudi Zakonodajno-pravne službe in pa Gospodarske zbornice Slovenije. Sledila je razprava in ob zaključku razprave smo glasovali o naslednjih zadevah. Najprej o amandmaju odbora k 7. členu in potem v nadaljevanju še o amandmajih poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. členu in jih sprejeli. Glasovali smo tudi o amandmaju poslanca Janija Möderndorferja k 4. členu in ga ravno tako sprejeli in glasovali smo o amandmajih k 4. in 5. členu, predloženih s strani Poslanske skupine Levica, ki pa ju nismo sprejeli. Torej amandma poslanske skupine k 4. členu je zaradi potrditve amandmaja Janija Möderndorferja ravno tako k 4. členu postal brezpredmeten in o njem ni potekalo glasovanje. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Odbor za obrambo je na 3. redni seji 13. marca 2019 obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 23. redni seji 18. januarja 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 7. marca 2019, v poslovniškem roku pa amandmaji niso bili vloženi.  Predstavnik predlagatelja mag. Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, je v dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da se je Vlada Republike Slovenije ob podpisu stavkovnega sporazuma 5. januarja 2018 v tretji točki zavezala, da bo Ministrstvo za obrambo v začetku januarja 2018 vložilo v postopek predlog dopolnitve Zakona o gasilstvu, ki bo uredil vprašanje dodatka za stalnost, in sicer tako, da bo položaj poklicnih gasilcev primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici. S predlagano dopolnitvijo Zakona o gasilstvu se dodatek za stalnost ureja primerljivo z drugimi uniformiranimi poklici in hkrati izpolnjuje zaveza Vlade Republike Slovenije iz stavkovnega sporazuma. Predlog zakona po besedah mag. Bizjaka določa, da poklicnim gasilcem, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad 5 let dodatek za stalnost. S predlaganimi dopolnitvami Zakona o gasilstvu bo položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost postal primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici, kot so policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Sprejetje zakona bo imelo finančne posledice za lokalne skupnosti, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva, v višini 144 tisoč 490 evrov na letni ravni.  Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije in pravnim sistemom ter z zakonodajnotehničnega vidika. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju izpostavila in argumentirala opozorila ustavne narave glede vseh treh členov predloga zakona. Pri 1. členu gre za vprašanje skladnosti s 14. členom Ustave, ki določa načelo enakosti. To načelo pomeni, da je treba enake položaje obravnavati enako, za različne položaje pa navesti stvarne in na naravi stvari utemeljene razloge za razlikovanje. V zvezi z 2. členom Zakonodajno-pravna služba opozarja, da gre za povratno veljavo zakona za kar 15 mesecev, kar je veliko. Ustava ne prepoveduje povratne veljave, vendar pa je treba navesti pogoje, ki jih mora zakon izpolnjevati, med temi posebej izstopa javna korist. V zvezi s 3. členom Zakonodajno-pravna služba opozarja, da mora predlagatelj navesti posebne razloge za skrajšanje uveljavitvenega roka. Ta pojasnila so bila dana, predlagatelj pa je navedel, zakaj se z uveljavitvijo zakona mudi. Sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Marjan Kardinar so predlog zakona podprli. V razpravi je večina članov odbora predlog zakona podprla. K predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev.  Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za obrambo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu, skrajšani postopek, sprejeme v predloženem besedilu. Odbor za obrambo je s 14 glasovi za in nobenim glasom proti sprejel tudi naslednji sklep: Odbor za obrambo Državnega zbora predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnost refundiranja finančnih sredstev občinam, ki so ustanoviteljice poklicnih gasilskih enot, za izvedbo zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu za leto 2018. Hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj, lep pozdrav gostujoči vladi v Državnem zboru!  Podal bom v bistvu skrčeno obnovo, ker podati poročilo sedemurne seje, ki je trajala na hokejski način v treh tretjinah, kjer nekako iz zapisanega poročila izhaja, da smo razpravljali, če sem pravilno štel, o 51. tematskih sklopih, pa še tukaj smo nekako skrčili v poročilu, je seveda v parih minutah nemogoče.  Uvodoma je kandidat v tričetrturni predstavitvi podal oris, njegov pogled stanja slovenskega javnega zdravstva, kjer je kot prioriteto izpostavil dostopen in varen zdravstveni sistem, zadovoljstvo državljank in državljanov, bolnikov v nekem stanju, sam bi si upal dodati tudi preventivo, na katero pozabljamo, ker imamo Ministrstvo za zdravje. Izpostavil je seveda, da tega ne moremo doseči brez dejstva, da bodo vsi deležniki, ki so vključeni v slovensko javno zdravstvo, zadovoljni. Kakovostno in varno zdravstvo lahko dosežemo le, če ga razumemo, tukaj se navezujem na predsednika Vlade, kakšna oseba bi bila potrebna za to. Zelo je izpostavil problematiko informatike, informatizacije, ker navsezadnje uradno mi danes skoraj ne vemo, kakšne so nabavne cene vhodnih surovin v našem zdravstvu. Seveda smo se dotaknili tudi financiranja, finančne vzdržnosti, če hočete, zdravstvene blagajne, tako v luči dejstva starajoče se družbe kot v luči tega, kar se v strokah, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi politikami, imenuje razvojna inflacija: medicina, metode, terapije, zdravila gredo naprej.  V sami razpravi, ki je bila zelo pestra, poglobljena, so se pojavljale kritike, da smo slišali to, kar že tako ali tako vemo, da kandidat za ministra ni podal dovolj zadovoljivih odgovorov. Tukaj mi na misel pride Sokrat, ki je nekako nekoč rekel takole, da se pameten človek uči kjerkoli, kadarkoli od kogarkoli, povprečen človek se uči zlasti na naših napakah, mi smo še tukaj slabi, le neumen človek pa ve odgovore na vsa vprašanja. Obstaja nek forum, kjer se ti odgovori skupaj iščejo z javno rabo uma, kot bi rekel dr. Dolar, ta forum je Državni zbor. V neki tematiki, ki smo jo obravnavali, smo se seveda dotaknili cele vrste upravičeno lokalno-regionalnih tem, ker vsak od nas od nekje pride in upa, da bo nekje ponovno izvoljen. Seveda nismo mogli iti mimo trenutno najbolj pereče problematike primarne ravni. Tudi nismo mogli iti mimo nekih razlik znotraj tega sistema, kjer običajno mladi potegnejo kratko. Dotaknili smo se seveda tudi nekega področja, ki je bilo predolgo zanemarjeno – paliativna, gerontološka problematika, tudi v zadnjem času prisotne teme evtanazije in še cele vrste tem.  Na koncu je odbor z 12 glasovi za in 2 proti sprejel mnenje, da je predstavitev Aleša Šabedra kot kandidata za ministra za zdravje bila ustrezna.  Ugotovili smo tudi, da se v bistvu pogovarjamo o politiki, ki jo pogosto skrivamo za strokovnost. Obstajajo neki trije pogledi. Eden pogled je krepiti javno zdravstvo z močnimi institucijami javnega zdravstva. Drugi pogled je iti v večji meri v koncesijski model. Tretji pogled delno zakritje, dajmo skoraj vse privatizirati pa se iti neke vrste tenderje. To so seveda zadeve, ki jih bomo morali debatirati. Ali si bo minister polomil zobe ali ne, je pa v glavnem odvisno od nas tukaj v zakonodajni in izvršilni veji oblasti. Hvala za besedo.
Hvala, gospa Novak, za to vaše vprašanje. Seveda vam verjamem, da je dobronamerno ravno toliko, kot verjamem, da je zemlja ploščata, ampak pustiva to. Res je, cel teden sem spremljal te razprave. Pravite, da me je okarala javnost. Ni me okarala javnost, karali so me najbolj obstoječi evropski poslanci iz Slovenije in pa kandidati, kamor sodite tudi vi. Me pa zanima najprej, kako naj resno jemljem evropske poslance, ki me karajo iz Slovenije, ob dejstvu, da imamo eno poslanko, ki je pred petimi leti na soočenju na FDV izjavila, da je zdravo imeti samo dva mandata, danes kandidira za tretjega. Imamo poslanca, ki je pred petimi leti verjel, danes ne verjame več in se je na hitro včlanil v drugo stranko samo zato, da bo izvoljen. Imamo nekaj evropskih poslancev, ki niso zamudili priložnosti biti tiho, ampak so Slovenijo tožili pred svetovno in evropsko javnostjo, kadar je bila le priložnost za to. Imamo evropskega poslanca, ki se tudi v želji po tretjem mandatu s pismi obrača na javnost in pere perilo lastne stranke. Skratka, imamo kar nekaj evropskih poslancev, ki jim jaz ta hip ne morem ravno zaupati v njihovi dobronamernosti, zato težko sprejmem takšno kritiko.  Kar se tiče nastopa, je bilo to ponujeno še gospodu Cerarju pred menoj. Potem smo oktobra izrazili pripravljenost, da nastopim, nakar … / oglašanje iz dvorane/ Ja, gospod Mahnič, počakajte, no, malce. Bilo je ponujeno gospodu Cerarju in ko gospod Cerar ni bil več predsednik Vlade, smo mi rekli, da se bomo tega udeležili, nakar do zdaj ni bilo odgovora iz kabineta gospoda Tajanija. Me pa veseli, da ste se vsi slovenski evropski poslanci in kandidati za evropske poslance lepo povezali v branjenju gospoda Tajanija, češ, če je pa on poslal vabilo, bi pa gospod Šarec moral iti. Mislim, da sem gospodu Tajaniju v četrtek na Evropskem svetu zelo dobro povedal, da je bila ta njegova izjava nož v srce. In kaj je še izjavil? Da je bil Mussolini dober državnik, dokler pač ni šel v vojno. Ampak že davno pred vojno je zatiral primorske Slovence, že davno pred vojno je šel v Etiopijo in tam izvajal pokole. Če izjavi to gospod Tajani, potem me ni nič sram, če sem tako vabilo zavrnil, oprostite. In to, da je zdaj zamujena priložnost, se samo vprašam, kaj ste potem delali pet let tam, če se Slovenije doslej ni slišalo in ste čakali samo mene. Za vas sem bil še nekaj mesecev nazaj klovn. Veste, tega nikakor ne jemljem dobronamerno, ampak zgolj kot začetek neke predvolilne kampanje, ki je že v polnem teku. Verjemite pa mi, da se na Evropskih svetih zelo dobro pogovarjamo o prihodnosti, da vemo, kaj so težave, predvsem pa jih ne bomo rešili, če se bomo že dve leti in še več pogovarjali samo o brexitu. Evropska unija ima mnogo težav, začeti jih bo treba reševati, ampak dvomim, da jih bomo rešili z nagovorom evropskim poslancem dva meseca pred evropskimi volitvami. »The last but not the least«, gospa Ljudmila, je pa to, da je 12. marca govoril moj slovaški kolega – parlament je bil prazen! In tudi, ko je govoril malteški kolega, je bilo notri, ne vem, 30 poslancev ali koliko. Če bi v tem cenjenem zboru sedelo samo 30 poslancev, bi se to precej poznalo. Koliko je pa poslancev v Evropskem parlamentu, pa je bil prazen. Toliko o tem, koliko evropske poslance zanima nagovor katerega izmed mojih kolegov ali pa mene navsezadnje. Zato to ni drugega kot navadno sprenevedanje, nabiranje političnih točk na moj račun.  Lepo, da ste se vsi združili proti meni, ste se vsaj enkrat združili. Upam, da boste tisti, ki boste izvoljeni v naslednjem mandatu v Evropski parlament, znali biti tako združeni, tudi ko bo šlo za Slovenijo. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Žan Mahnič. Izvoli.
Hvala, gospod predsednik, za vaše stališče. S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitve stališč poslanskih skupin.  Kot prvi imate besedo gospod Soniboj Knežak v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod Edvard Paulič kot predsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa bo predstavil to poročilo.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod predsednik Vlade, za vaš odgovor. Gospa poslanka, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice, kolegi! Predlog zakona o poslovni skrivnosti predstavlja poskus prenosa evropske direktive, katere namen je poenotiti pravilo in prakso na področju ravnanja s poslovnimi skrivnostmi. Rok za prenos direktive je sicer potekel že v letu 2016, zato gre zopet za enega od predlogov zakonov, ki jih je potrebno sprejeti čim prej v izogib postopkom in kaznim Evropske komisije, ki bi lahko zaradi poznega sprejetja doletele Slovenijo. Predlog zakona se omejuje le na prenos direktive in tako cilja na vsaj minimalno skladnost z evropsko ureditvijo, ki se šele oblikuje. Njen cilj je zagotoviti, da bo polje poslovne skrivnosti v Evropski uniji primerljivo urejeno, s tem pa zagotovljena pravna varnost imetnikov poslovnih skrivnosti ter tudi pravice in dolžnosti tistih, ki so poslovne skrivnosti dolžni varovati. Ob tem se varujejo pravice žvižgačev oziroma vseh tistih, ki v javnem interesu pridobijo in razkrivajo podatke, ki se skrivajo za oznako poslovne skrivnosti. Pod krinko poslovnih skrivnosti se je v slovenski zgodovini skrilo že mnogo podatkov, o katerih bi morala biti obveščena javnost. Celo parlamentarne komisije so naletele na to oviro, predvsem pri preiskavi razlogov za nastanek tako imenovane bančne luknje. Sledeč tem izkušnjam, je bilo v predlogu zakona vključeno tudi določilo, ki parlamentarni preiskovalni komisiji za namene njene preiskave omogoča dostop do tovrstnih podatkov. Seveda ne gre za popolno ureditev in do sprejetja ustreznih sprememb Zakona o parlamentarni preiskavi bo dostop preiskovalnih komisij do poslovnih skrivnosti še vedno otežen, je pa to določilo pomemben signal vsem, da poslovna skrivnost, ki je izjemnega pomena za sodobno poslovanje, ne more in ne sme prevladati nad javnim interesom. V razpravi so se pojavili tudi novi predlogi za dodatno ureditev področja, predvsem na področju razkritja in uporabe informacij, ki so označene kot poslovna skrivnost. Menimo, da je bistveno predvsem, da se predlog zakona sprejme čim prej in tako poskrbi za osnovno skladnost zakona z evropskim pravnim redom.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zato podprli predlog zakona. Hvala lepa.
Glejte, gospod predsednik, to, kar ste zdaj vi povedali, je enostavno sramotno. Moram pa zdaj biti pa malo ostra. Ker tam ne govorite samo evropskim poslancem, ki ste jih tukaj vse povprek dali v nič, ampak govorite evropski javnosti. Tudi v našem parlamentu večkrat sedi nekaj poslancev, ampak je televizijski prenos, mediji poročajo, o tem se govori. Zakaj je to zamujena priložnost? Vi bi te stvari, kar ste zdaj tukaj povedali, tam lahko javno povedali. Znate lepo ošvrkniti, znate se pošaliti, znate kaj dodati, to bi lahko tam naredili, tudi gospodu Tajaniju bi lahko med vrstnicami kaj povedali ali pa še marsikomu, ki ne pozna evropske zgodovine. Tam je bila za to priložnost. Ne gre za to, kaj mislijo evropski poslanci, tudi ne gre za to, da se končuje mandat, gre za dveletno razpravo, kakšna je vizija Evropske unije in kako si mi to predstavljamo. In tam bi vi lahko marsikaj dodali, pa ste to priložnost zamudili.  Zato se mi zdi neprimerno, da se zdaj tukaj tako izražate o slovenskih evropskih poslancih. Jaz, preden sem dala izjave, nisem z nikomur komunicirala, ampak sem se enostavno vprašala, zakaj je naš predsednik Vlade to naredil in da to ni dobro. Mi si želimo pridobiti v Evropi prijatelje, pa se tako nonšalantno ali pa ne vem kako bi rekla obnašamo do evropskih inštitucij. Evropske inštitucije so nek skupni imenovalec vseh držav članic. Tam sedijo naši poslanci, tam sedi naša komisarka, tam sedijo naši uradniki in zdaj mi po tem pljuvamo, namesto da bi povedali, kaj želimo mi izboljšati.
Spoštovani predsedujoči, predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi!  Kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc se je Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor predstavil 25. marca 2019. Na začetku je poudaril, da so bili pod vodstvom ministra v odhajanju prepoznani ključni problemi na področju okoljske politike, zastavljeni so prioritetni projekti in časovnica za njihovo realizacijo. Posledično si bo v času svojega ministrovanja prizadeval za uresničitev teh ciljev in aktivnosti. Na področju urejanja prostora, gradbene in stanovanjske zakonodaje se bo najprej lotil sprememb gradbenega zakona. Sprememba bo upoštevala odločbo Ustavnega sodišča glede posega v pravico do spoštovanja doma. Prav tako se bo bolj jasno omejilo ničnost poslov le v primerih, ko je izrečen inšpekcijski ukrep in je prepoved vpisana v zemljiško knjigo. Sprememba bo vsebovala tudi optimizacijo postopka prijave del in pridobitve uporabnega dovoljenja. Na področju stanovanjske zakonodaje je najavil spremembe, po katerih bo stanovanjski sklad gradil stanovanja samo še za namen oddaje. Predvideva se zamenjava neprofitne najemnine s stroškovno, s čimer bo možno povečati fond najemniških stanovanj. Prav tako naj bi bila država garant pri odobritvi kreditov mladim družinam za nakup stanovanja. Na področju okolja in okoljske zakonodaje je kandidat izpostavil začetek javne obravnave novele Zakona o vodah. Bistvena sprememba se nanaša na Sklad za vode, ki bo med drugim prevzel nalogo sofinanciranja vodovodov in vodooskrbe v primerih, ko za to ne bo mogoče dobiti evropskih sredstev. V skladu za vode bodo zagotovljena tudi sredstva za intervencijske ukrepe v primeru ekstremnih vremenskih pojavov. Najavil je spremembe Zakona o varovanju okolja, Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in Zakona o urejanju prostora. V zvezi z odpadno embalažo je omenil spremembo zakonodaje do konca leta. Predvideva se znižanje meje razširjenja odgovornosti poročanja proizvajalcev odpadne embalaže iz 15 ton na nič. Frekvenca poročanja se bo povečala na 4-krat letno. Družbam za ravnanje z odpadno embalažo bodo postavljeni strožji pogoji, vse z namenom odprave anomalij, katerim smo bili priča v obstoječem sistemu. S Trgovinsko zbornico Slovenije se pričakuje podpis sporazuma za ukinitev plastičnih vreč, pripraviti pa bo treba tudi vse potrebno za ukinitev nekaterih ostalih izdelkov za enkratno uporabo iz plastike. Kot izjemno pomembno nalogo je izpostavil pripravo dolgoročne podnebne strategije. Poudaril je, da moramo biti pri tem vprašanju zelo ambiciozni in si zastaviti cilj, da Slovenija do sredine stoletja postane ogljično nevtralna država. Opozoril je, da tako ambiciozen cilj s seboj prinese številne posledice in izzive, s katerimi se bo potrebno soočiti. Pri tem je izpostavil področja prometa, kmetijstva in električne energije, še posebej pa potrebo po socialno pravičnem prehodu v ogljično nevtralno družbo. Na koncu predstavitve je kandidat na kratko omenil še nekatere projekte v teku. Napovedal je dokončno rešitve problematiki Jernejevega kanala v Občini Piran, nadaljevanje sanacij celjskih vrtcev in sanacije Mežiške doline ter uresničevanje zaveze s koalicijske pogodbe glede ustavitve aktivnosti gradnje hidroelektrarn na reki Muri.  Po uvodni predstavitvi so članice in člani odbora kandidatu za ministra zastavili številna vprašanja, na katere je kandidat podal dodatna pojasnila ter jih seznanil s svojimi pogledi, mnenji in stališči. Po končani predstavitvi je odbor z 10 glasovi za in 5 proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev Simona Zajca kot kandidat za ministra za okolje in prostor ustrezna.
Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi! V Slovenski demokratski stranki bomo predlog spremembe zakona podprli, kajti podpiramo vse rešitve, ki so v korist gasilcem, predvsem pa tiste, ki so z njimi usklajene. Vendar žal ugotavljamo, da Vlada ni izkoristila priložnosti, ko odpira zdaj ta zakon za poklicne gasilce, in ni sledila sklepom Odbora za obrambo iz prejšnjega mandata, ki so bili z izjemo SMC takrat soglasno sprejeti, in sicer da naj Vlada prisluhne vsem zahtevam poklicnih gasilcev in tudi ustrezno spremeni zakonodajo, da se bo te njihove zahteve udejanjilo v praksi. Prav tako je bilo slišati pripombe s strani Združenja občin Slovenije in nekaterih drugih posameznikov, da se finančna sredstva za to zopet prelagajo na občine, tako da me veseli, da smo sprejeli vsaj sklep na Odboru za obrambo, ki nekako nalaga Vladi, da naj se ta finančna sredstva najdejo in seveda tudi dajo občinam. Drugo, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je odnos te vlade do prostovoljnih gasilcev. Glede na to, da je predsednik Vlade sam prostovoljni gasilec, zdaj ima verjetno malo manj časa, pa vendarle, bi računali ravno zaradi tega, da bo Vlada pripravila, da bo Ministrstvo za obrambo, kljub temu da ga ne vodi LMŠ, pripravilo nekatere ukrepe, da vendarle po vseh letih govorjenja uredimo status prostovoljnega gasilca. Tudi o tem je nekaj povedal mag. Miloš Bizjak na odboru, vendar iz vsega tega, kar je bilo povedano, nekako napovedano, kar je tudi že bilo objavljeno na spletnih straneh Vlade, to kar se pripravlja, spremembe zakona, kar se tiče prostovoljnih gasilcev, je videti, da bo daleč od tega, da bi končno že enkrat uredili status prostovoljnega gasilstva. Prav tako niste podprli amandmaja, ki smo ga predlagali v SDS, za 3 milijone evrov, da bi se dalo več za gasilsko opremo za prostovoljna gasilska društva. Prošenj in finančnih vlog je veliko, žal se ne more vsem zadostiti. Strinjamo se verjetno, da nam tudi v Evropski uniji in drugje lahko marsikatera država zavida, na kako visokem nivoju imamo mi organizirano gasilstvo, vendar ne smemo spati na lovorikah. Res je, da gasilci večinoma opravljajo svoje delo prostovoljno in da finančna sredstva zbirajo od vrat do vrat – bodisi s koledarji, bodisi z akcijami, bodisi z veselicami, z odvozom železja in tako naprej, vendar bi morala imeti država tukaj večji posluh.  Prav tako bi se bilo potrebno enkrat končno pogovoriti o 6. členu Zakona o gasilstvu, skratka o vseh nalogah, ki jih morajo občine zagotavljati. In ko se bo zdaj odpiral ta zakon ponovno, že drugič v tem mandatu, bi veljalo razmisliti tudi o tem, ker vemo, da si lokalne skupnosti različno razlagajo ta člen, kdo je za kaj pristojen. Tako nekateri vlagajo samo v opremo, ne pa recimo v zidove, kar je nekako tudi linija, ki ji sledi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vendar me veseli, da kot slišim, potekajo pogajanja, da bi se iz skladov Evropske unije lahko črpala finančna sredstva tudi za tako imenovane zidove oziroma za gradnjo in pa obnove gasilskih domov. Prostovoljstvo je tisti temelj gasilstva, ne smemo ga uničiti, vendar pa tudi prostovoljstvo nekako bazira na financah, tako kot vsaka stvar. Denar, ki se ga nalaga v zaščito in reševanje, ni stran vržen denar, zato upam, da bo letos prišlo tudi do tiste realizacije, ki bo temu delu, kar se tiče gasilstva, znatno pripomogla, in sicer da pride do nakupov helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, kot je bilo v začetku leta oziroma ob pogovorih o rebalansu tudi predstavljeno. Glede na to, da smo v Slovenski demokratski stranki v tem mandatu že enkrat vložili predloge za spremembo Zakona o gasilstvu, kar se tiče prostovoljnih gasilcev, bomo počakali, da vidimo, kakšen bo zakon, ki ga bo prinesla Vlada. Upamo pa, da bo predsednik Vlade Marjan Šarec končno izpolnil tisto, kar je obljubil pred volitvami, in sicer da se uniformirane poklice izvzame iz sistema plač v javnem sektorju. Samo tako bomo naredili vojsko, policijo, gasilce učinkovite.  Kot rečeno, mi bomo ta zakon podprli.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Igor Peček.  Izvoli.
Hvala, gospod predsednik, za vašo predstavitev.  S tem, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi imate besedo dr. Matej Tašner Vatovec, poslanska skupina Levica.  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Gregor Perič v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.
Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!  Uničevanje okolja je inherenten del kapitalizma. Tega se moramo zavedati. Sistem, katerega cilj je izključno maksimizacija profita in zahteva neprestano eksponentno gospodarsko rast ter vsako stvar na zemlji spreminja v blago, ne more biti okoljsko vzdržen. Naravo razume le kot vir za izkoriščanje in napajanje gospodarske rasti in se ne ozira na obnovitvene sposobnosti okolja in socialne posledice. Podnebne spremembe, kemično in biološko onesnaževanje ter upadanja biotske raznovrstnosti povzročajo nepopravljivo škodo življenjskemu okolju ter zaostrujejo družbene probleme, kot so revščina, epidemije in vojne. Kapitalizem kljub domnevni sposobnosti trga, da optimalno razporeja dobrine glede na potrebe, očitno v svojo enačbo ne vključuje dejstva omejenih nosilnosti okoljskih sistemov. To tudi ni mogoče, saj je kapitalizem dinamičen sistem eksponentne rasti in kapitalist lahko v njem preživi le tako, da z vsakim ciklom širi obseg svojega kapitala. To širjenje pa zahteva stalne materialne investicije in povečanje proizvodnje. Kapitalizem zaradi potrebe, notranje potrebe po širitvi kapitala ne more sprejeti dejstva, da živimo na omejenem planetu z omejenimi nosilnimi sposobnostmi. Sprejetje tega dejstva bi za kapitalizem seveda pomenilo njegov konec, zato ga ta, jasno, ne sprejema. Tega dejstva pa kot član stranke ekstremnega centra in kot predstavnik vladajočega razreda upravljavcev kapitalističnega gospodarstva ne sprejema niti kandidat za ministra za okolje in prostor gospod Simon Zajc. Kljub temu, da se zaveda problema podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti, se ne bo vmešaval v prizadevanja britanske korporacije, da na Petišovskem polju s frackingom začne pridobivati zemeljski plin. Kljub temu, da je notranji nadzor na Agenciji za okolje razkril vrsto nedovoljenih vplivov na postopek izdaje dovoljenj, da je zaradi tega moral odstopiti sam direktor agencije in da je ta ista korporacija že ob sami odreditvi notranjega nadzora izvedla javni linč bivšega ministra na družabnih omrežjih, postopki nemoteno tečejo dalje in nemoteno bodo tekli tudi pod novim ministrom. To, da se vplivno območje izvajanja frackinga na Petišovskem polju prekriva z nedavno razglašenim biosfernim območjem Mura, po mnenju Zajca ni razlog za to, da se tuji korporaciji onemogoči kovanje dobičkov na račun izkoriščanja fosilnih goriv in uničevanja okolja, katerega Unesco prepoznava kot izjemno naravno bogastvo. Simon Zajc podnebne spremembe sicer res priznava kot problem, s katerim se moramo nemudoma soočiti, a se pri opredelitvi konkretnih ciljev in konkretnih ukrepov izmika in jih pušča nedorečene. Dorekli naj bi jih z dialogom, v sodelovanju in tako naprej. Onkraj vsakega dvoma je dokazano, da se planet segreva in da je to posledica kurjenja fosilnih goriv za zadovoljevanje nenasitne sle kapitala po poceni energiji, ki poganja njegovo rast, ki je že davno presegla nosilnost planeta, na katerem živimo. Že včeraj bi morali začeti zapirati termoelektrarne na fosilna goriva, ukiniti okolju škodljive subvencije, uvesti visok davek na ogljik, zlasti pa spremeniti način produkcije in distribucije blaga, ki ne more biti več prepuščen stihiji trga, ampak centralno določen, skladno z nosilnostmi planeta. Kandidat Zajc bi raje še naprej vodil dialog in se pogajal s tistimi, ki so to krizo ustvarili in jo ohranjajo.  Enako pripravljenost na popuščanje kapitalu je kandidat Zajc pokazal tudi na področju prostorske in gradbene zakonodaje, kjer je že na zaslišanju napovedal odpravljanje administrativnih ovir za tako imenovane investitorje, nasvete o tem, kako to storiti, pa bo že takoj po imenovanju iskal pri SDS. Stranki, ki je v preteklosti s šok terapijo uvajala najbolj uničujoče neoliberalne reforme.  Na področju stanovanjske politike, ki v Sloveniji de facto ne obstaja in kjer smo s podpisom sporazuma s koalicijo v Levici sami prevzeli odgovornost za izboljšave na tem področju, pa kandidat Zajc kot glavni ukrep vidi uvajanje stroškovne najemnine. V sporazumu v sodelovanju med Levico in koalicijo za leto 2019 smo sicer predvideli pet konkretnih politik. Prvič, vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Drugič, prenos nepremičnin iz DUTB na stanovanjske sklade. Tretjič, ureditev najemniškega trga stanovanj. Četrtič, regulacija platform, kot je Airbnb, na primer, in petič, ureditev področja nepremičninskega posredovanja. Na vprašanje, kaj meni, da bi bilo treba urediti najprej, pa je kandidat Zajc odgovoril s tem, da bi dvignil najemnino najemnikom javnih najemnih stanovanj in iz njihovih povišanih najemnin financiral gradnjo novih. Tudi tu se vidi, da kandidat ne premore misliti politike izven ozko zamejenega neoliberalnega diapazona in da misli stanovanjsko problematiko reševati s spreminjanjem javnih stanovanjskih skladov v rentniške organizacije. Država tako ne bo gradnja novih stanovanj financirala iz, denimo, progresivne obdavčitve lastnikov več nepremičnin, obdavčitve luksuznih nepremičnin ali pa iz proračuna, kjer se trenutno namenjajo milijoni za kupovanje orožja po diktatu Nato pakta. Ne. Gradnjo stanovanj bodo financirali tisti, ki si lastnih stanovanj tako in tako ne morejo privoščiti in prebivajo v neprofitnih stanovanjih. Na vprašanje o tem, za koliko jim bo zvišal najemnino in kako jih bo prisilil v podpis novih pogodb, se je kandidat Zajc izmikal do konca zaslišanja, obljubljal pa je miloščino v obliki stanovanjskega dodatka za tiste, ki so resnično na socialnem dnu.  Ne glede na vse povedano, je kandidat Zajc obljubil nekaj, dasiravno zelo malo konkretnih okoljskih ukrepov. Plastične nosilne vrečke bo prepovedal do 1. septembra letos, ostale plastične izdelke za enkratno uporabo do konca prihodnjega leta. Še za letošnje leto je obljubil tudi spremembe Zakona o varovanju okolja, s katerimi se bo ponovno uvedla časovna omejitev okoljevarstvenih dovoljenj. Ne glede na to, da je tudi on v prejšnjem mandatu glasoval za odpravo časovne omejitve, seveda. Obljubil je, da se bo tu držal koalicijskega sporazuma. Poleg tega pa je dal tudi zagotovilo, da se hidroelektrarne na Muri ne bodo gradile, glede na pritiske po nadaljevanju postopkov umeščanja elektrarn v prostor in nasprotovanja odvzemu koncesije za izkoriščanje Mure, ki prihaja iz vrha Ministrstva za infrastrukturo, je takšna drža, seveda, hvalevredna.  Žalostno in resnično je, da je teh nekaj malih obljub, ki jih je dal kandidat Zajc, več kot jih je dal katerikoli bivši minister za okolje in prostor z izjemno njegovega predhodnika. Na podlagi tega in v upanju, da gospod Zajc na funkciji ministra za okolje in prostor vendarle ne bo tako poslušen kapitalu, kot so bili bivši ministri, njegovemu imenovanju v Levici ne bomo nasprotovali. Bomo pa dosledni pri uresničevanju danih obljub in pri tem, da se vsi nedorečeni ukrepi pod njegovim mandatom uresničijo kot optimalni za ohranjanje planeta za prihodnje generacije in zagotavljanju čistega in zdravega življenjskega okolja za ljudi danes.  Kaj je optimalno za ljudi in njihovo zdravje, pa se je potrebno vprašati tudi, ko govorimo o kandidatu za bodočega ministra za zdravje gospodu Šabedru. Ne zato, ker bi menili, da bo še slabši od prejšnjih ministrov, temveč zato, ker je zdravstveni sistem tako zavožen, tako prepleten z lobističnimi interesi in nesposobnostjo, da bi se morali pred izbiro ministra za zdravje vodilni vprašati v prvi vrsti, kakšen zdravstveni sistem sploh želimo. Marx je v Osemnajstem brumairju Ludvika Bonaparta dopolnil Heglovo izjavo, da se vsa velika svetovna zgodovinska dejstva in osebe pojavljajo takorekoč dvakrat. Dodal je, da se to prvič zgodi kot tragedija in drugič kot farsa. In naše zdravstvo je nedvomno slednje – farsa. Farsa zato, ker se obnašamo, kot da vprašanje planiranja in trga na področju zdravstva ne obstaja. Ker je restavracija kapitalizma v Sloveniji to vprašanje odpravila na področju gospodarstva, se pretvarjamo, da ga je odpravila tudi drugod, in tako se sprenevedamo, kot da tega vprašanja sploh ni. Sem in tja, da kdo ne bi podvomil, se oglasi Ustavno sodišče, ki potrdi, da to vprašanje ne obstaja in da javni interes na področju zdravstva lahko zagotavlja zgolj svobodna gospodarska pobuda. A kot je v prej omenjenem tekstu še dodal Marx, obdobje, v katerem živimo, obsega najpestrejšo mešanico kričečih protislovij. In največje protislovje najdemo prav v slovenskem zdravstvenem sistemu. Odsotnost planiranja, podeljevanje koncesij, pritiski lobijev in mednarodna konkurenca pustošijo naše zdravstvo. Milijone zmečemo za izobraževanja kadra, ki nam nato preprosto zbeži v tujino. Milijoni gredo za koncesionarje, ki naj bi obstajali zato, da krpajo luknje v zdravstvenem sistemu. V resnici pa imamo luknje v zdravstvenem sistemu prav zato, ker obstajajo koncesionarji. Zdravstvene potrebe prebivalstva so v drugem planu. V prvem je finančna vzdržnost bolnišnic in dobro poslovanje, kajti bolj kot življenje in zdravje je pomemben plus na računu teh zavodov. Seveda bi se vsemu temu lahko izognili. Lahko bi obvezali zdravnike, da po končanem študiju, ki ga plačujemo vsi, oddelajo svoje v javnih zavodih. Lahko bi postopno ukinili koncesije ali vsaj uvedli koncesijsko dajatev in s tem sredstva iz skupnega dela vrnili v dejavnost, za katero jih državljani namenjajo. Lahko bi storili marsikaj, pa se to verjetno ne bo zgodilo. Nadaljevali boste z mantro menedžerske revolucije na področju zdravstva. Izboljšali boste vodenje in bolnišnice ne bodo več v minusu. Outsourcali boste osebje, da boste imeli manjše stroške dela, zaračunavali boste nenujne zdravstvene storitve in iskali vsako možnost za prihranek, ne glede na dejanske potrebe. Klinične potrebe boste podredili plačilni sposobnosti. Ta menedžerska revolucija ni novost. V Veliki Britaniji jo je uvedla Margaret Thatcher z namenom, da bi skrčila stroške NHS – nacionalne zdravstvene storitve in oslabila sindikate. Idejo, da lahko samo menedžerji zasebnega sektorja s pravimi podjetniškimi vrednotami vodijo javno zdravstvo, so od nje prevzeli tudi laburisti tako imenovanega New Labour. Zdaj pa jih tudi nam predstavljate kot rešitev za propadajoč sistem. V Veliki Britaniji je to vodilo v razkroj javnega zdravstva, a do tam pogled očitno ne seže.  Kaj torej pričakovati od kandidata za ministra, ki na predstavitvi pove, da je konkurenca vedno nekaj dobrega, od kandidata, ki postreže s pregovorom, da brezplačnega kosila ni? V Levici pričakujemo bolj malo. Zahtevamo pa, da se upoštevajo obveze koalicijskega sporazuma, da se sprejme naša novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo vsaj omenila outsourcing zdravstvenih storitev iz javnih zdravstvenih zavodov, in da se končno ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje na tak način, da bodo sredstva šla dejansko za delovanje zdravstvenega sistema ne pa za profitne zasebnih zavarovalnic.  V Osemnajstem brumairju je Marx zapisal še, da je zgodovinska tradicija v francoskih kmetih rodila vero v čudež. Pri slovenskih ministrih za zdravje se ta vera vsakič znova rojeva iz parlamentarnega kretenizma, ki je izgubil stik z realnostjo in se ne more odločiti, ali bi zdravstveno politiko planirali ali jo preprosto prepustili trgu. S tem, ko se niste sposobni odločiti, pa ste se v resnici že odločili. In odločili ste se za trg, za čakalne vrste, nedostopnost, korupcijo in profite zasebnikov. Kakorkoli, oba kandidata sta danes pred tem, da razmere same kličejo, kot je že enkrat dejal Marx, po tem, da je potrebno nekaj storiti, ali spet Hic Rhodus, hic salta! Srečno obema.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Cenjene kolegice in kolegi, državni sekretar!  V stranki Lista Marjana Šarca dopolnitev Zakona o gasilstvu razumemo kot poenotenje pravice za izplačilo dodatka za stalnost z vsemi uniformiranimi poklici ter tudi za izpolnjevanje koalicijske zaveze, ki se nanaša na pravično nagrajevanje javnih uslužbencev. Ne glede na to, da zakonodaja v marsikateri državi dodatka na stalnost v takšni obliki, kot je določena v slovenski zakonodaji, ne pozna, pa poznajo drugačne oblike dodatkov, ki jih poklicni gasilci dobijo poleg rednega dohodka, s čimer se jim priznava poseben status. Poklicni operativni gasilci v primeru naravnih in ostalih nesreč izpostavljajo svoje življenje različnim nevarnostim. To dejstvo jih ločuje od poklicnih gasilcev, ki teh nalog ne opravljajo in niso v stalni pripravljenosti. Zakon o gasilstvu natančno definira, katere določbe veljajo za poklicne operativne gasilce in katere veljajo za poklicne gasilce. Po zagotovilih Vlade in pristojnega ministrstva so sredstva zagotovljena v rebalansu proračuna za leto 2019, upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da je v primerjavi s proračunom za leto 2018 v rebalansu proračuna namenjenih tudi 900 tisoč evrov več za povprečnine. Gasilci se pri opravljanju svojega dela srečujejo z zahtevnimi nalogami, ki poleg psihofizičnih sposobnosti zahtevajo tudi posebno tehnično znanje, sem spadajo delo z gradbeno mehanizacijo, uporaba različnega tehničnega orodja in tudi različna znanja s področja fizike in splošnega strojništva. Veliko poklicnih gasilcev poleg svojega rednega dela izvaja tudi aktivnosti na ostalih področjih, reševanje v gorah, tukaj so potapljači, jamarji, vodniki reševalnih psov, s čimer še dodatno prispevajo k urejenosti in tudi varnosti celotne družbe. Glede na navedeno in tudi z upoštevanjem dejstva, da biti gasilec ni zgolj služba, ampak zaveza, da se pomoč drugemu in tveganje lastnega življenja dostikrat postavi tudi pred osebni strah, bomo v stranki Lista Marjana Šarca dopolnitev Zakona o gasilstvu soglasno podprli. Hvala.
Spoštovana poslanka! Kamen bi zajokal ob tem, kar ste pravkar povedali, kako je to nacionalna sramota, kako sem zamudil ne vem kakšno priložnost. Vi ste zamudili priložnost biti v vladi – pa kaj potem. Če je to taka zamujena priložnost, bo pokazal čas.  Kar se pa tiče govorjenja v predvolilnem času in zdajle vse, kar je izrečeno, me pa ne bo nobeden prepričal, kako ste dobronamerni in kako si želite samo dobro. Ne nazadnje je bilo izraženo tudi nespoštovanje evropskih institucij do Slovenije. Ali je Evropska komisija v sedanjem mandatu rekla pri arbitraži za Hrvaško, da je to nespoštovanje vladavine prava? Ni rekla. Pa še kaj je bilo v tem mandatu. Zato bom z veseljem v prihodnje izkoristil vsako priložnost, vendar v novem sklicu Evropskega parlamenta. Nikakor pa ne bom hodil v prazen parlament razlagat tridesetim, pa po možnosti še kakšnega iz Slovenije ne bo notri, zato da se boste potem kolegi tukaj z desne norčevali, kako da me nobeden ne posluša in kako Slovenije nobeden ne upošteva v svetu in tako naprej. Skratka, obe stvari se da gledati obojestransko. Kar se pa tiče mojega ostrega nastopa do slovenskih evroposlancev – ja, pokazal sem, da tudi jaz znam opažati in da imam tudi sam svoje mnenje o slovenski politiki in da tudi sam znam kakšno pikro povedati, če to hočem. Se bom v bodoče tega čim bolj izogibal, ker to ni moj način, ampak sem pa pokazal, tako kot sem jaz začutil ob vsem, kar ste povedali, da je to nacionalna sramota, da je to konec sveta, da je to ne vem kaj vse, da naj bi bilo, ker nisem govoril o Evropskem parlamentu, sem vam samo povedal, kakšno je pa moje opažanje te slovenske politike in slovenskih evropskih poslancev. Seveda vsem želim najboljše na teh evropskih volitvah in želim, da bi se v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta resnično začelo kaj premikati in da bi te razprave ne ostale samo na nivoju razprav, kaj Evropska unija potrebuje, ampak, da bi se tudi resnično kaj premaknilo, sicer bo sledil še kakšen exit, kar pa zagotovo ni dobro, a ne, ker že odhod Velike Britanije bo povzročil veliko težav.  Tako da vem, da je vaša zadnja beseda in jo boste sedaj imeli, ampak karkoli boste povedali, jaz sem miren, vem, da je to predvolilna kampanja in tako tudi sprejemam. Hvala lepa.
Hvala lepa še enkrat, predsednik. Predlog zakona o poslovni skrivnosti je nek pomemben korak naprej, ker ugotavljamo, da je v tem trenutku v okviru našega pravnega reda področje, ki ureja poslovno skrivnost, razdrobljeno. Ureja ga več predpisov. Če jih samo naštejem: Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, Obligacijski zakonik, Kazenski zakonik. Korak naprej, ki ga bomo naredili s sprejetjem tega zakona, če ga bomo potrdili, bo predvsem v tem, da je področje urejeno znotraj enega akta, znotraj enega predpisa, kar prispeva tudi k boljši preglednosti in boljšemu pravnemu redu. Če se dotaknemo same vsebine zakona, predvsem definira poslovno skrivnost, kar je tudi pomemben korak naprej z vidika pravne predvidljivosti in varnosti, opredeljuje zakonito in protipravno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, torej v tem trenutku s pomočjo tega zakona lahko ločujemo med zakonito in protipravno pridobitvijo oziroma protipravno ali pa zakonito uporabo oziroma razkritjem, opredeljuje pa tudi način sodnega varstva in vodenja vseh ostalih postopkov, ki so vezani na poslovno skrivnost.  Zakon sprejemamo tudi zaradi oziroma predvsem zaradi tako imenovane Direktive o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Namen same direktive je poenotenje notranjega trga Evropske unije, ker do sedaj, torej do uvedbe, do implementacije same direktive, veljajo oziroma so veljale po posameznih državah članicah različne prakse. Po implementaciji te direktive se bodo te različne prakse poenotile in vse to bo imelo številne učinke. Biti brez neke poenotenosti na tem področju pomeni, da je poslovno tveganje za neko čezmejno sodelovanje toliko večje, z implementacijo te direktive se pa to poslovno tveganje zmanjša. Zmanjšajo oziroma reducirajo se tudi visoki stroški varovanja poslovne skrivnosti tako v finančnem smislu, poslovnem, pravnem kot tudi časovno. Kajti ko morata dve podjetji iz dveh različnih držav članic medsebojno sodelovati, prihaja do težav, od uporabe različnih pravnih redov do usklajevanja, vse to generira en kup nekih težav. Z implementacijo te direktive se pa krepi konkurenčnost celotnega evropskega gospodarskega prostora in se sam trg kot tak tudi poenoti, kar omogoča povečanje števila inovacij. Ravno tako pa ta zakon naslavlja področje industrijske špijonaže oziroma kraje tehnologije, ki je danes še vedno velik problem. Omogoča pa tudi boljšo kakovost oziroma višji nivo varovanja informacij podjetij in posledično tudi več vlaganj v raziskave in razvoj. Če se dotaknem na hitro za konec še amandmajev. Na matičnem delovnem telesu, na Odboru za gospodarstvo, so bili potrjeni vsi amandmaji koalicije, amandma odbora in pa predlog Janija Möderndorferja, ki predvideva zakonito rabo poslovne skrivnosti v primeru, ko bo to zahtevala preiskovalna komisija Državnega zbora, ko v skladu z zakonom izvaja preiskavo. Zdi se nam, da je to pomemben korak naprej v tem, da se posamezni poslovni subjekti ne izogibajo nadzoru s posameznimi postopki in zavlačevanjem. Vložena sta bila pa že na odboru dva amandmaja Poslanske skupine Levica. Odbor ju je tedaj zavrnil in tudi Poslanska skupina SMC ju danes ne bo podprla. Razlog zato je pa zelo enostaven, ker ocenjujemo, da bi sprejetje privedlo do neskladnosti določb predloga zakona z direktivno.  V SMC soglasno podpiramo Predlog zakona o poslovni skrivnosti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Samo Bevk.  Izvoli.
Hvala, za vaše stališče, gospod predsednik Vlade.  Gospa poslanka, imate postopkovni predlog, izvolite.
Hvala za vaše stališče, gospod poslanec. Gospod Aleksander Rebršek v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Dr. Franc Trček v imenu Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Seveda bom predlagala razpravo v parlamentu o tej temi. Zakaj? Ker se mi zdi pomembno, da se tudi poslanci pogovarjamo o tem, kakšna je naša vizija o prihodnosti Evropske unije, ne glede na to, ali so volitve čez dva meseca ali čez pol leta ali ne vem kdaj. Leta 2021 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Ali mi sploh vemo, kaj hočemo, ali vemo, kakšne so naše prioritete in zakaj ne bi odprli javne razprave o tem? Tukaj v parlamentu je prostor za to, da se o tem pogovarjamo. Poglejte, tudi vi boste imeli evropske volitve, tudi vaša stranka bo kandidirala in prav v času evropskih volitev, ko se zamenja parlament, ko se zamenja Evropska komisija, so oči javnosti najbolj uprte v evropske institucije. Mi smo na prelomnici. Da ne bo več brexitov, bi lahko tudi vi pripomogli, ko bi povedali, kakšne rešitve pa imamo mi za prihodnost. Da ne bomo samo pljuvali po tem, ker smo člani Evropske unije, ker smo se sami tako odločili, po evropskih institucijah, namesto da bi pogledali, kje so prednosti, kaj smo dosegli, kaj je glavni cilj in namen tega sodelovanja. To nam manjka. Seveda vi govorite o volitvah. Seveda, jaz sem kandidatka, ampak iz vseh strank so kandidati, in to še nič ne pomeni. Sem pa bila evropska poslanka in točno vem, kakšni so tam pogovori, kaj si bodo mislili o nas. In govorite, da Evropska komisija ni podprla. Večkrat je dala izjave, da želi, da se spoštuje pravo. Ampak sem pa že povedala, da si pa mi sami pridobivamo na takšen način in s takšnim odnosom sovražnike ali pa neprijatelje, če se obnašamo ignorantsko. In to ni prav.  Zato predlagam, ne glede na to, da vi niste tam govorili, ker prej ste povedali, da vas je bilo malo strah, da ste se bali, kaj bodo drugi rekli. Verjamem, ker Slovenci smo zelo kritični najprej do svojih, ampak vi bi se tam lahko izkazali, pa ste tudi to priložnost zamudili. Kritike so pa vedno. Če se odločimo tako, bodo nekateri kritični, če se odločimo tako, bodo kritični. Vi bi pa lahko zablesteli, saj znate, cela Evropa bi se vam lahko nasmehnila. Zato predlagam, ko bomo glasovali o poslanskih vprašanjih, da odpremo razpravo v Državnem zboru o tej tematiki, kakšna je torej naša vizija o prihodnosti Evropske unije in katere so naše prioritete v času predsedovanja. To bo samo Vladi v pomoč.
Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci! Danes bo Državni zbor predvidoma imenoval dva nova ministra, in sicer za okolje in prostor ter zdravstvo. Težka resorja, ki sta vedno znova deležna apetita lobijev. V Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da je kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc na pristojnem odboru opravil kvalitetno predstavitev. Kot bivši državni sekretar in desna roka nekdanjega ministra Jureta Lebna situacijo na terenu in pa na resorju dobro pozna. In to mu bo nedvomno v pomoč, saj je situacija na Ministrstvu za okolje in prostor vse prej kot rožnata, to vsak dan na svoji koži občutijo navadni prebivalci, ki želijo pridobiti gradbeno dovoljenje ali, bog ne daj, kakšno projektno soglasje s strani številnih agencij ali direkcij v okviru ministrstva. Nedopustno je, da povprečni postopki za pridobitev dovoljenj v naši državi trajajo bistveno dlje kot sama gradnja. Seveda pa imamo tudi neslavne izjeme Plečnikov stadion, ki že od leta 2010 čaka na okoljevarstveno dovoljenje ARSA in posledično gradbeno dovoljenje. Kako je možno, da presoja, odločanje o tem, ali ima nekdo pravico graditi ali ne, traja tako dolgo? Stadion bo zgrajen v dveh letih, na dovoljenje pa bo čakal najmanj šestkrat toliko časa.  Kandidat za ministra Simon Zajc je na parlamentarnem odboru odprl številna žgoča področja. Z nekaterimi njegovi stališči in pogledi se lahko strinjamo, z drugimi pač ne. Nova Slovenija je mnenja, da je za razvoj te države ključno, da se ljudem in podjetjem, ki ustvarjajo, mora omogočiti pogoje za njihovo rast in razvoj. Višanje produktivnosti je ključno za izplačilo višjih plač, boljših pokojnin in invalidskih pokojnin za kvalitetno zdravstvo. Zato smo do razmer na Ministrstvu za okolje in prostor zelo kritični, saj je to ministrstvo eno izmed največjih cokel razvoja te države in predstavlja pojem birokracije in neskončnih upravnih postopkov. Rezultat pa so številne izbuljene investicijske priložnosti in množica ljudi, ki čaka, da dobi dovoljenje za gradnjo svoje hiše, gospodarskega poslopja, širitev kmetije.  Vsekakor podpiramo usmeritev ministrstva po varovanju okolja in prehod države v ogljično nevtralno družbo in obljubljeno prepoved uporabe plastičnih vrečk do konca leta 2020. Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo. V Novi Sloveniji želimo, da ozelenimo tudi gospodarstvo in da spodbudimo gospodarske inovacije, ki so edini način, da preprečimo globalno segrevanje in ohranimo naš planet. Elon Musk je za ohranitev tega planeta s svojimi inovacijami naredil več kot vsi protestniki skupaj. V Novi Sloveniji zaupamo v zeleno prihodnost in v vrednost okoljskih inovacij, v vrednost čistega okolja za turistični razvoj in kvaliteto bivanja. Zato smo edini, ki smo ves čas nasprotovali investiciji v Teš 6. In tu smo potem na krutih dejstvih. Če gremo v ogljično nevtralno in zeleno družbo, kdaj bo država zaprla Teš 6? Bomo to storili še pred koncem ekonomske dobe obratovanja in koliko bo to dodatno stalo davkoplačevalce? Ali drugačno vprašanje: Bomo prej zaprli Teš 6 ali odgovorne za ta največji finančni fiasko v državi?  Podpiramo tudi usmeritve ministra za zagotovitev več sredstev za poplavno varnost. Preventiva je mnogo boljša in cenejša kot kurativa.  S tega mesta želim pohvaliti pripravljenost kandidata za ministra, da pride na teren, da ga zanima situacija na terenu in da čuti probleme malih ljudi.  Ostro pa nasprotujemo slišanemu na odboru, in sicer namere ministrstva, da se ustanovi novo javno agencijo ali službo, ki bo posredovala pri oddaji nepremičnin v najem. In razlog za takšno neumnost? Ljudje se ne odločajo, da bi svoje nepremičnine oddali v najem, ker se pojavi problem, če želijo iz stanovanja vreči ven najemnike, ki ne plačujejo najemnine. Namesto da bi država spremenila regulativo in ustrezno uredila sodišča, se umne filozofske glave iz nadkoalicijske Levice spomnijo, da potrebujejo kar novo agencijo, ki bo rešila ta problem. Ali na MOP nimamo že dovolj neučinkovitih agencij? Bomo vsem agencijam ob bok postavili še eno? Tu vidimo, zakaj je bilo treba v ZIPRS dvigniti najvišji dopustni procent povišanja zaposlitev v sektorju država na 1 %. Seveda ni šlo samo za Upravo za probacijo, gre za to, da še dodatno povečamo že tako glomazno in neučinkovito državno upravo. Poudarjamo, promet z nepremičninami mora ostati predmet proste gospodarske pobude trga, seveda pa mora država ustvariti ustrezen regulativni sistem in dopolniti zakonodajo.  Naloga vladne koalicije, v katero skladno s podpisanim sporazumom sodi tudi Levica, je, da zagotavlja glasove za izvolitev ministrov. Novemu ministru pri delu želimo veliko uspehov in predvsem veliko volje in trde kože, da se bo znal zoperstaviti različnim lobijem, ki so bili za bivšega ministra očitno usodni.  V Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da je kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder na pristojnem odboru podal konkretno analizo zdravstvenega sistema, vendar smo nekoliko razočarani, da je predstavil premalo rešitev. Od sedemnajstega ministra za zdravje predvsem pričakujemo konkretne rešitve vsaj za naslednje zatečeno in alarmantno stanje: kako razbremeniti družinske zdravnike in narediti ta poklic privlačen; kako administrativno razbremeniti zdravnike in medicinske sestre; kakšen model zavarovanja za dolgotrajno oskrbo podpira; kakšen je njegov odnos do konkurenčnosti v zdravstvu; kako zagotoviti enakomerno dostopnost do zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev za vse prebivalce Slovenije; kako spremeniti ustroj največje zdravstvene zavarovalnice pri nas. V Novi Sloveniji si ne delamo utvar, da bo novi minister lahko sam zagrizel v tako nujno potrebne spremembe, ampak pričakujemo podporo predsednika Vlade pri njegovem delu, saj je zdravstveni sistem treba očistiti pijavk, ki sesajo javni denar; včasih se lahko samo čudimo, da še deluje.  Sicer pa v Novi Sloveniji menimo, da je naloga koalicije, kamor sodi tudi Levica, da obema kandidatoma zagotovi glasove, zato ne morete računati na to, da bo to storila Nova Slovenija.  Novima ministroma v Novi Sloveniji želimo, če parafraziramo LMŠ, čim manj vešč, ki se bodo zbirale okoli svetilke, to je obeh ministrstev, ki ju bosta vodila.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj!  Stališče pred mano je dalo lepo otvoritev. Torej očitno boste z izjemo Levice drugi poklopčkali javni interes in interes, izhajajoč iz dela in delavstva. Sledi stališče. Predlog prekomerno ščiti ekonomske interese bank, podjetij in drugih imetnikov poslovne skrivnosti, na drugi strani pa ne podaja zadostne zaščite delavcev, aktivistov, novinarjev, državljank in državljanov, ki zavoljo uresničevanja javnega interesa, delavskih pravic ali pravic do obveščenosti in posvetovanja poslovno skrivnost razkrijejo. Zavedati se je treba, da korporacije instituta poslovne skrivnosti ne uporabljajo zgolj za zaščito osebnih podatkov zaposlenih, izsledkov tržnih raziskav, marketinških idej, tehničnih in tehnoloških rešitev in tako naprej, lahko ga uporabljajo za prikrivanje spornih ali nezakonitih dejavnosti onesnaževanja okolja, kršitev delavskih pravic, utajevanja davkov in podobnega. Številna razkritja žvižgačev so pokazala, da so tovrstne zlorabe instituta poslovne skrivnosti pri vodilnih mednarodnih korporacijah stalna, skorajda dnevna praksa.  V zakonu je na eni strani določitev zakonite pridobitve uporabe in razkritja poslovne skrivnosti preozko določena. Zakon sicer vsebuje varovalko, ki naj bi zaščitila žvižgače, ki pač pridobijo poslovno skrivnost na primer o onesnaževanju okolja, ali sindikaliste, ki pridobijo poslovno skrivnost o kršitvah delavskih pravic, vendar je varovalka neučinkovita. Zakonita je zgolj pridobitev poslovne skrivnosti, če se denimo pridobi z namenom uresničevanja javnega interesa ali z namenom uresničevanja pravic delavcev do obveščenosti in posvetovanja, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti za te namene pa sta protipravna. Človek s pridobivanjem hrane ne more potešiti svoje lastne lakote, če pridobljene hrane ne sme zaužiti, kar je dejansko vsebinsko tovrstno amandmiranje. Tudi delavec si s pridobitvijo poslovne skrivnosti o kršenju delavskih pravic ne more pomagati, če te informacije ne sme niti razkriti niti uporabiti za namen odpravljanja ugotovljenih kršitev. Zato naš amandma k 4. členu prav odpravlja to nespametno in tudi protiustavno stanje. Na drugi strani je določitev protipravne pridobitve uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti preširoka. Podjetje bo lahko tožilo zaposlenega, ki si je prilastil poslovno skrivnost, ne da bi sploh vedel, da gre za poslovno skrivnost, češ da bi to moral vedeti. S tem se bankam in podjetjem na široko odpirajo vrata za penalizacijo zaposlenih ali drugih, ki bi si drznili razkriti njihove izkoriščevalske ali škodljive prakse, skrivajoč se za oznako poslovne skrivnosti. Zato z amandmajem k 5. členu Levica oži definicijo protipravne pridobitve, uporabe oziroma razkritja takšne škodljive prakse.  Dodaten problem so tudi sodni ukrepi, ki jih lahko imetnik poslovne skrivnosti zahteva zoper obtoženo stranko. V zakonu so navedene posebne okoliščine, med njimi so na isto raven postavljene vrednost poslovne skrivnosti, javni interes ter varstvo temeljnih pravic. Sodišče se bo torej odločalo in bo tehtalo med finančnimi koristmi podjetja na eni strani ter javnim interesom in temeljnimi pravicami na drugi. Tako, kot je napisano, se poraja nevarnost, da se bo tehtnica prepogosto prevesila na stran finančnih interesov. Nazadnje je problematična tudi ureditev odškodnin in civilnih kazni za osebe, ki so ali bi kršile pravice imetnika poslovne skrivnosti. Višina je odvisna od vrednosti zakonite uporabe poslovne skrivnosti. V primeru visoke ocene vrednosti poslovne skrivnosti lahko vrednost odškodnine poskoči v nebo. Visoka odškodnina je morda upravičena v primeru, da pravice imetnika poslovne skrivnosti krši veliko podjetje, če gre pa za delavca, državljanko, državljana, ki ga na sodišču toži velika gospodarska družba, pa ga lahko pahne v revščino oziroma v molk oziroma v dejstvo, da sploh ne bo šel v tovrstna nujna upravičena dejanja.  Zakonu o poslovni skrivnosti, ki ekonomske interese korporacij postavlja pred javni interes ter temeljne človekove in delavske pravice, kar so navsezadnje ustavne kategorije, bomo v Levici nasprotovali. Hvala.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu je za Socialne demokrate ena izmed pomembnejših točk dnevnega reda marčevske seje. Odločamo namreč o predlogu vladnega zakona, s katerim se končno uresničuje stavkovni sporazum, sklenjen s Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije januarja lani. Zakon predstavlja podlago za izboljšanje položaja poklicnih gasilcev, predvsem pa za to, da se družbena vloga in pomen gasilstva prepoznata v praksi in odražata v enaki obravnavi s primerljivimi poklici. Do sedaj so bili poklicni gasilci namreč po krivici dokazano obravnavni slabše kot predstavniki drugih uniformiranih poklicev, na primer policisti ali pripadniki stalne sestave Slovenske vojske, saj so bili do izplačila dodatka za stalnost upravičeni šele po desetih letih. Z dopolnitvijo Zakona o gasilstvu se jim bo omenjeni dodatek od presečnega datuma, 1. januarja 2018, začel izplačevati po petih letih.  Medtem ko bomo Socialni demokrati predlog zakona kot edino pravično rešitev seveda z veseljem podprli, pa obžalujemo, da od sklenitve stavkovnega sporazuma in do sprejetja zakona mineva več kot leto ni, še posebej zato, ker je predlog zakona pripravila že takratna ministrica za obrambo Andreja Katič, Vlada pa ga je potrdila in Državnemu zboru posredovala 2. marca 2018. Na tej točki ne želimo iskati krivcev za to, da se dogovor s poklicnimi gasilci še ne uresničuje, pa vendar je treba pošteno povedati, da poklicni gasilci niso dobili izplačanega dodatka za stalnost, ker je predlog spremembe Zakona o gasilstvu, ki ga je SDS vložila ob koncu prejšnjega in na začetku aktualnega mandata, blokiral obravnavo vladnega zakona. Za Poslansko skupino Socialnih demokratov je ob tem ključno, da bodo kljub zamudi pri uresničevanju stavkovnega dogovora poklicni gasilci prejeli poračun razlike izplačil za nazaj, tako da v tem pogledu ni nič izgubljenega. Prav tako nas veseli, da bo Ministrstvo za obrambo prisluhnilo opozorilom občin, da izračun povprečnine za leto 2018 še ne upošteva finančne obremenitve, ki jo pomeni nova ureditev v zvezi z izplačevanjem dodatka za stalnost za posamezne občine. V zvezi s tem imamo sklep Odbora za obrambo ter tudi že politično zavezo ministrstva, da bodo sredstva zadevnim občinam za preteklo leto ustrezno povrnjena.  Spoštovane in spoštovani, tudi v letu 2019 ostajajo gasilci tista poklicna skupina, ki ji ljudje v Sloveniji najbolj zaupajo, zato Socialni demokrati pozdravljamo decembrsko napoved Vlade, da pripravlja izhodišča in ukrepe za korenitejšo spremembo zakonodaje ter izboljšanje položaja gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev. Na ta način je predlog zakona, ki ga obravnavamo danes, znanilec večjih pozitivnih sprememb na področju gasilstva v Sloveniji, zato ga bomo Socialni demokrati, kot rečeno, enotno podprli. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev.  Mag. Andrej Rajh v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Janja Sluga. Izvoli.
Hvala, gospa poslanka. O vašem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Besedo ima gospod Dušan Šiško.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Aleksander Reberšek v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo.  Krško polje – območje intenzivnega kmetovanja, hkrati pa se pod njegovim površjem nahaja največji vodonosnik v občini Krško. Vodna vira na Krškem polju, Drnovo in Brege, sta zavarovana z odlokom iz leta 1985, vendar bi morala Vlada Republike Slovenije sprejeti nove uredbe o varovanju vodnih virov, ki bi inšpekcijskim službam dovoljevale več pooblastil. Odloki namreč ne ščitijo vodnih virov dovolj učinkovito, upravljavcev vodovodnega sistema pa ima večkrat zvezane roke in ne more ukrepati zopet kršitelje.  Kljub temu da je za pripravo državne uredbe o zaščiti vodnih virov prisotna država, je občina Krško pripravila strokovne podlage za pripravo uredbe in jih posredovala na pristojne institucije. Ker je bil v letih 2013–2015 tudi s pomočjo evropskih sredstev izveden projekt hidravlične izboljšave, ki je omogočil povezavo vodovodnega sistema z občino Kostanjevica na Krki, je rešitev tega problema toliko bolj nujna. Skladno z določili Zakona o vodah je država pristojna za pripravo in izdajo uredb o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika. Občina Krško je že v letu 2015 na Vlado Republike Slovenije posredovala strokovne podlage za vse aktivne vodne vire kot osnovo za pripravo državne uredbe.  Do sprejetja uredbe pa še do zdaj ni prišlo, zato me zanima:  Kdo je odgovoren za to zamudo?  V kakšni fazi so priprave oziroma kdaj bo uredba končno sprejeta?
Spoštovani poslanke in poslanci, ministrski zbor, spoštovana kandidata za ministra, gospod Aleš Šabeder in gospod Simon Zajc! Zdravstveno varstvo je zelo pomemben in obsežen družbeni sektor, katerega cilj je izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Zdravje je univerzalna vrednota, temeljna človekova pravica in najpomembnejši del blaginje vsakega posameznika. Zato so tudi viri za financiranje javnega zdravstva še tako pomembni. In ker posameznik z viri ne more razpolagati sam, namesto njega to počne država oziroma pristojno ministrstvo za zdravje. Državljani, ki vestno vplačujemo v zdravstveno blagajno, upravičeno pričakujejo, da se bodo razpoložljivi viri za zdravje razporedili na način, s katerimi bodo zagotovljeni kar največja kakovost, učinkovitost in odgovornost v zdravstvu. Delovanje organizacije zdravstvenega varstva mora biti takšno, da v največji meri dosega družbene interese, kot so enakopravnost dostopa do storitev, kakovost storitev, skrb za zdravje državljanov in vzdržno financiranje. Dolge čakalne vrste ter omejen in nepravočasen dostop do zdravstvenih storitev, potrjujejo neurejeno in problematično delovanje zdravstvenih zavodov. Razmere v zdravstvu so kritične že dlje časa. Najbolj pereče izzive pa lahko strnemo v kar nekaj ključnih točk: dolgovi bolnišnic, nepravilnosti pri naročanju materiala, pomanjkanje zdravstvenega osebja, neustrezno financiranje sistema, predolge čakalne vrste, korupcija in kadrovanje. Vsi se strinjamo, da so spremembe nujne, še posebej, če želimo ohraniti ne samo javno, ampak tudi kakovostno in dostopno zdravstvo, kar je tudi prioriteta SAB.  V preteklem letu smo bili priča odhodu vseh vrhunsko usposobljenih specialistov za ozko in zelo občutljivo področje otroške kardiologije in kardiokirurgije iz UKC Ljubljana, ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero smo po vzoru gašenja požara omogočili delo tujim zdravnikom iz tretjih držav, brez priznanja poklicne kvalifikacije. Bili smo tudi priča ukinitvi prej omenjenega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter naposled, nedolgo nazaj ob odstopu ministra za zdravje, od katerega smo ne samo javnost, ampak tudi mi člani koalicije pričakovali več. V stranki SAB smo že v času prejšnjega mandata pred volitvami in ob dogovarjanju o sestavi koalicije povedali, da bo zdravstvo moralo biti absolutna prioriteta te vlade, saj je prejšnja na tem področju odpovedala. Pripravljeni smo bili podpreti tudi večje izdatke proračuna, da bi uporabili vse kapacitete v zdravstvu in skrajšali čakanje. Dodatna sredstva bi bilo dobro zagotoviti tudi za krepitev števila zdravnikov na primarni ravni, nakup dodatne opreme ali ureditev prostorov zdravstvenih zavodov. V SAB bi dodatna sredstva dobili z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga poznamo danes. Tako kot je zdravstveno zavarovanje urejeno sedaj, bi moralo biti po našem mnenju obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje dejansko eno obvezno zavarovanje. Ko bi zbiranje in upravljanje s sredstvi prepustili Zavodu za zdravstveno zavarovanje, bi po nekaterih ocenah lahko prihranili več 10 milijonov evrov. Zdravstvene zavarovalnice bi ostale in bi ponujale nadstandard, ne pa storitve, ki bi dejansko morale biti del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Verjetno je nujno sprožiti temeljno javno razpravo o tem, koliko smo državljani pripravljeni plačati za zdravstvo in kako naj bo strukturirana košarica pravic. V SAB bi predlagali košarico, ki bi bila sestavljena iz pravic in standardov, saj lahko enako kakovost storitve dosežemo z materiali različnih standardov in torej različnih vrednosti. Novi minister tako ne bo imel lahke naloge in bo poleg vseh izzivov deležen tudi časovnega in političnega pritiska. Je edini, ki ima zares pregled nad dogajanjem v zdravstvu, saj stranke ne moremo predlagati ukrepov kar tako.  Minister, ki je odstopil je stanje v zdravstvu preučeval pol leta, pa ni sprejel nobene odločitve, čeprav je bil že pred tem vodja zdravstvene blagajne in torej dober poznavalec razmer in razmerij v zdravstvu. V Stranki Alenke Bratušek zato v kandidata za novega ministra polagamo velike upe. Upe po hitrih in učinkovitih rešitvah, ki bodo zdravnikom in zdravstvenim delavcem prinesle ustrezno organizacijsko, kadrovsko in plačno politiko, državljankam in državljanom pa učinkovito javno zdravstvo, dostopno pod enakimi pogoji in brez dolgih čakalnih dob.  Primerljivo velike upe polagamo tudi v drugega današnjega kandidata, ki bo ob zadostni podpori od zdaj naprej na čelu Ministrstva za okolje in prostor. Slednji je v marsičem v nezavidljivi situaciji, saj imata človekovo racionalno delovanje in težnja po optimalni izbiri sredstva za dosego cilja izreden vpliv na prostor. Dejstvo je, da so mnoge stvari na tem ministrstvu skozi leta preveč mirovale. Neurejene in nedopustne problematike pa so se kopičile in poglabljale. Zato je treba na eni strani počistiti te stare stvari, na drugi strani pa se spoprijeti z novimi in novimi izzivi, ki vznikajo vsak dan. Živimo v izjemno kritičnem času, ko je iz vidika okoljskih vprašanj nujno spremeniti način delovanja družbe, uvesti nove metode in vzpostaviti nove koncepte. Obenem gre za ministrstvo, kjer lahko zaradi različnih interesov pride do posebej izrazitih navzkrižje interesov. Bodoči minister bo moral tako dobro usklajevati različne interese, določati prioritetnost predlogov iz različnih naslovov ter prisluhniti tako nevladnim organizacijam in stroki kot predstavnikom gospodarstva, ki si pri okoljskih zadevah pogosto stojijo na nasprotnih bregovih. Javni posveti, vključevanje zainteresirane javnosti in stremenje k doseganju čim širšega konsenza, so prava pot. Pred njegovim naslednikom je nedvomno zelo zahtevna naloga. Ne le da ga čakajo vsebinsko večplastna in zapletena vprašanja, dodaten pritisk ustvarja tudi javnost. Pričakovanja so namreč izjemno visoka in jasno je, da si Ministrstvo za okolje in prostor ne bo smelo privoščiti, da bi tempo upočasnilo ali pri zastavljanju in doseganju ciljev postalo manj ambiciozno. Tako strokovna kot laična javnost pa tudi v SAB pričakujemo, da se bo nadaljevalo evalviranje in spreminjanje okoljske in prostorske zakonodaje, poleg tega pa tudi ustrezno sankcioniranje in izstavljanje računov vsem kršiteljem ter primerna aktivnost na terenu. In mimogrede, postopke v zvezi s hidroelektrarnami na Muri trenutno vodi Ministrstvo za okolje in prostor in ni res, da Ministrstvo za infrastrukturo nasprotuje njihovim predlogom, zahteva pa, da se postopki vodijo v skladu z zakonom, saj smo vendarle pravna država. Kandidata Zajca čaka obsežen kup nalog in vsekakor je njegova velika prednost to, da je z vsem seznanjen. Sodeloval je pri opredeljevanju ključnih problemov in prioritiziranju ter časovnemu umeščanju posameznih načrtov in ukrepov. Njegovo poznavanje aktualnega dogajanja je prišlo do izraza tudi na zaslišanju, kjer je med drugim izpostavil osvežitev gradbene in stanovanjske zakonodaje, spremembe Zakona o ohranjanju narave, Zakon o vodah in Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ter pripravi dolgoročne podnebne strategije. Pokazal je dobro razumevanje problematike in ključnih težav ter perečih problemov, ki jih ni malo. Med drugim bosta morala biti v osrčju ministrovih prizadevanj nedvoumno širša podnebna politika in priprava dolgoročne strategije. Če ne bomo česa kmalu spremenili, se bodo morale s posledicami soočiti že današnje generacije, da o črnih scenarijih, ki čakajo naše zanamce, ne govorimo. Na to, da nam zmanjkuje časa, so nedavno tega opomnili tudi mladi s podnebnim shodom. Dobrodošel korak v smeri zagotavljanja boljšega jutri za naš planet je nedvoumno ukinitev plastičnih vrečk in nekaterih ostalih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Prav posebno mesto bo moralo pripasti tudi energetskemu konceptu Slovenije. Nujno bo treba sprožiti javno debato, kako bomo proizvajali energijo. V naslednjih 30 letih se izteka življenjska doba Jedrske Elektrarne Krško, Termoelektrarne Šoštanj, ki proizvajata 60 % naših virov, hidroelektrarn in vetrnih pa nočemo. Na tem področju se ne smemo nepreudarno ali brez pravih podlag primerjati z drugimi državami. Nemška pot bi v Sloveniji povzročila zvišanje cen električne energije ter bi pahnila v energetsko revščino dodatno med 10 in 20 % naših državljanov. V naši Poslanski skupini si na mestu ministra želimo kompetentnega in podkovanega človeka tudi zato, ker je dobro sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo zaradi prepletanja področij in medsebojne odvisnosti obravnavanih tematik pogosto izjemnega pomena. S posebno pozornostjo in budnim očesom bomo spremljali tudi dogajanje v zvezi s pitno vodo, saj je bila pravica do slednje leta 2016 v ustavo zapisana na našo pobudo in nam zato veliko pomeni. V Stranki Alenke Bratušek zaupamo izboru koalicijskih partneric LMŠ in SMC in verjamemo, da sta stranki izbrali najboljša možna kandidata, ki bosta kos nalogam in se bosta znala spoprijeti z vsemi izzivi, ki so pred njima, zato jih bomo soglasno podprli. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Predlog zakona o poslovni skrivnosti ima namen uskladiti slovenski pravni red z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 ter v enem zakonu celovito urediti področje poslovne skrivnosti. Ureditev, ki bo poslovno skrivnost enotno urejala tako znotraj pravnega reda Republike Slovenije kot tudi znotraj kroga držav članic Evropske unije, v Novi Sloveniji pozdravljamo. Ocenjujemo, da poenotenje pravne ureditve poslovne skrivnosti povečuje predvidljivost uporabe zakonskih določb in s tem krepitev načela zaupanja v pravo. Na drugi strani pa uskladitev opredelitve poslovne skrivnosti med državami članicami EU poenostavlja poslovanje med subjekti v različnih državah EU ter tako predstavlja tudi pozitivno spremembo za stanje skupnega evropskega trga.  Pri obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu se je odvila predvsem razprava o vprašanju, ali moramo v zakonu urediti tudi pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti za namen izvajanja nalog preiskovalne komisije Državnega zbora. Glede na to, da so v naši državi preiskovalne komisije postale pomemben faktor preiskovanja protipravnih ali negospodarskih ravnanj, ocenjujemo, da je zaradi preprečitve kakršnihkoli različnih tolmačenj pri pridobivanju gradiva za parlamentarno preiskavo koristno, da se v tem zakonu uredi tudi to vprašanje. Prevečkrat smo že lahko opazovali velike težave različnih parlamentarnih preiskovalnih komisij, ko so se trudile pridobiti gradivo od različnih subjektov, ki so se temu zelo upirali. Ocenjujemo, da je matično delovno telo ravnalo odgovorno, ko je sprejelo amandma, ki določa, da je zakonita tudi pridobitev poslovne skrivnosti, če jo za namene preiskave zahteva preiskovalna komisija Državnega zbora, kadar v skladu z zakonom izvaja parlamentarno preiskavo.  Ker predlog zakona prinaša poenotenje instituta poslovne skrivnosti na evropski ravni in znotraj slovenske zakonodaje ter s tem olajšanje njegove uporabe ter povečanje predvidljivosti poslovanja med subjekti v različnih državah EU, bomo predlog zakona podprli.
Me veseli, da smo prišli do te točke. Žal nekateri še vedno ne razlikujejo med prostovoljnimi gasilci in poklicnimi gasilci, ampak v redu, gremo naprej. V Poslanski skupini SMC Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o gasilstvu podpiramo, saj bo pripeljal do izpolnitve stavkovne zaveze tretje točke stavkovnega sporazuma, ki je bil podpisan med vlado dr. Mira Cerarja in Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije. Ta je določil, da bo Ministrstvo za obrambo v začetku leta 2018 vložilo v postopek predlog dopolnitve Zakona o gasilstvu, ki bo uredil vprašanje dodatka za stalnost, in sicer tako, da bo položaj poklicnih gasilcev primerljiv z drugimi pooblaščenimi uradnimi osebami. Vlada dr. Cerarja je obljubo tudi držala. Predlog zakona, kot ga imamo danes na mizi, je takrat v postopek v Državnem zboru vložila na začetku leta 2018, vendar pa je Poslanska skupina SDS takrat vložila svoj predlog zakona o dopolnitvah Zakona o gasilstvu na isti dan, zgolj nekaj ur pred vladnim predlogom. S tem je seveda namenoma blokirala sprejetje vladnega zakona. Tako žal do obravnave takratnega vladnega predloga ni prišlo, saj se je mandat v prejšnjem mandatu državnega zbora zaključeval, zato je trenutna vlada enak predlog zakona januarja letos vložila ponovno.  S predlagano dopolnitvijo bi poklicnim gasilcem, ki v skladu s sistematizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge gasilstva, pripadal za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Pri tem bi bili poklicni gasilci upravičeni do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018 dalje. S tovrstno dopolnitvijo bi torej dosegli cilj, da se glede pravice do izplačila dodatka za stalnost izenačijo primerljive poklicne skupine, saj po trenutno veljavnih zakonskih določbah primerljivi uniformirani poklici, na primer policisti, cariniki, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe na področju izvrševanja kazenskih sankcij, pridobijo pravico do izplačila dodatka za stalnost že po petih letih opravljanja operativnih nalog. Poklicni gasilci so namreč po sedanji ureditvi do izplačila tega dodatka upravičeni šele po 10 letih.  Hkrati se z dopolnitvijo zakona določa, da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost, kar seveda podpiramo. Ob tem pa razumemo tudi zaskrbljenost predstavnikov občin, ki opozarjajo na vprašanje financiranja, saj bo to bremenilo prav proračune občin. Če povemo konkretno v številkah, za vseh štirinajst zavodov na področju gasilsko-reševalne dejavnosti so finančne obremenitve na letni ravni ocenjene na približno 144 tisoč 500 evrov. Sredstva za leto 2019 so zagotovljena, za leto 2018 pa naj bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva, zato smo v Poslanski skupini SMC na seji Odbora za obrambo podprli sklep, s katerim Vladi predlagamo, da prouči možnost refundacije finančnih sredstev občinam ustanoviteljicam poklicnih gasilskih enot za izvedbo te obveznosti.  Za zaključek naj ponovno izpostavim, da smo se in se bomo v Poslanski skupini SMC tudi v prihodnje ves čas zavzemali za izboljšanje stanja na področju gasilstva kot pomembne humanitarne dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu, vključno z izboljšanjem statusa in pravic tako poklicnih kot tudi prostovoljnih gasilcev. K temu bo ta dopolnitev zagotovo pripomogla, zato jo bomo seveda v naši poslanski skupini podprli.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupina Levica bo predstavil Miha Kordiš. Izvoli.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vaše stališče, gospod poslanec.  Gospod Marko Bandelli v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Gospod Franc Jurša v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani!  Predlagani zakon v slovenski pravni red prenaša direktivo Evropske unije o varstvu nerazkritega strokovnega znanja, izkušenj in poslovnih informacij, poslovnih skrivnosti, pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Do sprejetja direktive so države članice Evropske unije poslovne skrivnosti urejale zelo različno. To je med poslovne subjekte vnašalo negotovost in nezaupanje v pravno zaščito poslovne skrivnosti. Poglavitni namen omenjene direktive je enako pojmovanje poslovne skrivnosti na območju Evropske unije, harmonizacija notranjega trga, poenotena pravna zaščita na nacionalni ravni in večja raven zaščite poslovne skrivnosti kot take. In najpomembnejše, cilj evropske direktive je učinkovita zaščita konkurenčnosti evropskih podjetij.  V Poslanski skupini SAB predlog zakona podpiramo v pričakovanju, da bo slednji izboljšal učinkovito pravno varstvo poslovnih skrivnosti pred protipravnimi posegi, zaščitil znanje, izkušnje in poslovne informacije in da bo povečal učinkovitost enotnega evropskega trga, njegovo rast in konkurenčnost. Zadržani smo do sedanjega predloga 4. člena zakona, ki je rezultat sprejetja vsebinsko identičnega amandmaja poslanca Möderndorferja in stranke SDS na matičnem delovnem telesu. Matično delovno telo je namreč obravnavalo dva vsebinsko enaka amandmaja, ki bi parlamentarni preiskovalni komisiji neposredno omogočila pridobitev dokumentacije, ki vsebuje poslovne skrivnosti, brez da bi o upravičenosti tovrstnega zahtevka na predlog posameznika odločalo sodišče, kot to določa Zakon o parlamentarni preiskavi. V Poslanski skupini SAB se pridružujemo mnenju stroke, da bi tovrstno določilo ustvarjalo pravno podlago in doseglo učinek le, če bi bilo vneseno v matični Zakon o parlamentarni preiskavi. Namen predlagateljev, da se preiskovalni komisiji zagotovi pravica do izročitve vse dokumentacije, vključno tiste, ki vsebuje poslovne skrivnosti, brez možnosti stranke zahtevati, da o tem odloči sodišče, s predlaganim amandmajem ne bo dosežen. V Poslanski skupini SAB sicer pozdravljamo učinkovite, transparentne, jasne in zakonite ukrepe, ki bi parlamentarnim komisijam olajšali zelo pomembno delo, ugotavljanje politične odgovornosti, smo pa zadržani do nejasnih zakonskih rešitev, katerih edini namen je zavajanje strank v postopku.  V Poslanski skupini SAB predlogu zakonu sicer ne bomo nasprotovali, saj menimo, da uvaja na področju poslovne preiskave več jasnosti, predlagani drugi odstavek 4. člena zakona pa ob pravilni uporabi zakona ne bo dosegel želenih učinkov. Hvala.
Hvala za vprašanje. Kot ste že sami ugotovili, so strokovne podlage eden izmed pogojev za sprejetje te uredbe. Na območju Občine Krško so se že pripravljale strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov – pripravili sta jih podjetji Geosi inštitut za zemljeslovje, d.o.o., in Georaz – ki so bile naročene s strani Občine Krško. Leta 2015 jih je občina posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor z namenom, da se pripravi predlog uredbe o zavarovanju vodnih virov. Po pregledu strokovnih služb na ministrstvu je bilo ugotovljeno, da le-te niso popolne in da jih je treba dopolniti. Slovenska klasika. S pripombami so bili izdelovalci strokovnih podlag in občina seznanjeni v letu 2016, izdelovalci pa so se na le-te odzvali v februarju 2017. Po ponovni preveritvi izdelanih strokovnih podlag v letih 2017 in 2018 je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da strokovne podlage niso bile pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo in niso omogočale podlage za pripravo osnutka predpisa o zavarovanju vodnih virov. Za zajetji Brege in Drnovo je bilo tako potrebno pripraviti nove strokovne podlage, na kar je MOP občino pozval tudi z dopisom julija 2018 in ob tem tudi k opredelitvi do seznama vodnih dovoljenj, do katerega pa se občina še vedno ni opredelila. V mesecu decembru 2018 so predstavniki ministrstva in občine izvedli sestanek, katerega namen je bil doseči skupen dogovor o najustreznejši rešitvi za dopolnitev oziroma pripravo strokovnih podlag, zaradi vpliva Hidroelektrarne Brežice na ta dva vodna vira. Dogovorjeno je bilo, da mora občina preveriti tudi stanje na dodatnih vrtinah na območju zajetja Brege, in sicer z vidika pridobitve vodnega dovoljenja. Na Ministrstvu za okolje in prostor je bila v tem mandatu sprejeta odločitev, da se poveča poraba sredstev za izdelavo strokovnih podlag, saj je bilo ugotovljeno, da je na tem segmentu v preteklosti prihajalo do zastojev. Za omenjena vodna vira bo ministrstvo zato sámo naročilo nove strokovne podlage. Trenutno ima ministrstvo naročeno večje število strokovnih podlag pri izdelovalcu, kar pomeni, da se je posledično podaljšal čas izdelave le teh. O vseh aktivnostih je in bo tudi v bodoče ministrstvo ustrezno obveščalo tudi samo občino. Pričakujem, da bo seveda ministrstvo to uredilo v najkrajšem možnem času, skratka, zadeve tečejo in verjamem, da bomo na ta način tudi prišli do rešitve problema.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav ministrskem zboru kakor seveda tudi kolegicam in kolegom! Danes bomo odločali o imenovanju dveh kandidatov za ministra, ki ju ob potrditvi čaka obuvanje v velike čevlje. Od obeh pričakujem konkretne rešitve in zagotovitev kakovostnega in nemotenega dela njunih minister, četudi bo zato potrebno stopiti komu še na rep.  Kandidat za ministra za okolje in prostor gospod Simon Zajc je na svoji predstavitvi predstavil kar nekaj konkretnih načrtov za reševanje problematike na tem področju. Skupaj s prejšnjim ministrom se je dodobra spoznal s trenutno največjimi težavami, ki nas v Sloveniji pestijo na področju okoljske zakonodaje, odpadne embalaže, stanovanjske in gradbene zakonodaje, podnebne strategije in drugo. Za pripravo podlag za nadaljnje reševanje bo imel časa približno dve leti, k sreči se tega zaveda tudi sam. Poskrbeti bo moral, da bo v tem procesu sodelovanja z vsemi deležniki ohranjal medsebojno zaupanje, predvsem, da si bo upal o težavah spregovoriti jasno in glasno.  Njegova predstavitev na matičnem delovnem telesu je bila ocenjena kot ustrezna. Predlogu predsednika Vlade Republike Slovenije in oceni matičnega delovnega telesa Poslanska skupina Desus zaupa, zato bomo kandidata za ministra za okolje in prostor tudi podprli.  Če gospoda Zajca čaka težka naloga in preizkušnja med drugim tudi zato, ker bo nasledil ministra, ki se je v zelo kratkem času odgovorno lotil reševanja problemov, pa je pri kandidatu za ministra za zdravje Alešu Šabedru zgodba ravno obratna. Kandidat za zdravstvenega ministra bo namreč nasledil ministra, ki je pred nastopom mandata sicer veliko obljubljal, realizira pa bore malo, praktično nič, zato bo moral gospod Šabeder začeti praktično iz nule, saj mu predhodnik ni pustil nobenih temeljev, na katerih bi lahko nadaljeval z realizacijo izjemno težkih projektov. Kot se je pokazalo tudi po izjemno dolgem hearingu, če ne celo najdaljšem v zadnjih nekaj mandatih, ki je bolj spominjal na interpelacijo kot na hearing, bo moral presekati, kar nekaj gordijskih vozlov, kot so novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter s tem povezana ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; Zakon o dolgotrajni oskrbi, pri katerem bo potrebno najprej izboljšati besedilo, ki smo ga dobili v roke konec prejšnjega mandata in je v strokovni javnosti naletel na ogromno pripomb, poskrbeti pa bo treba še za finančne vire; krajšanje čakalnih vrst, kjer se ne glede na milijone evrov, ki so bili zadnjih nekaj let namenjeni temu, kakšne učinkovitosti ni videti; preoblikovanju vodenja javnih zavodov in iskanju učinkovitega nadgrajevanja zdravstvenih delavcev in tako naprej. Lahko bi še našteval, vendar ni potrebe po tem, saj sem prepričan, da nam je vsem jasno, kaj vse v našem zdravstvu ne štima.  Ker Aleš Šabeder prihaja iz največje in najbolj prepoznavne slovenske bolnišnice, smo v naši poslanski skupini prepričani, da ima odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na naše zdravstvo, in jih bo tudi izpeljal. Ne pričakujemo čudežev čez noč, pričakujemo pa manj besed in več konkretnih ukrepov, ki bodo na koncu rezultirali na način, da bodo naši državljani enakopravno dostopali do javnega zdravstva v najkrajšem možnem času, da bodo storitve kvalitetne, da jih bo čim več vključenih v košarico za obvezno zdravstveno zavarovanje in da bomo sčasoma vsi, torej pacienti in zdravstveni delavci, zadovoljni z delovanjem našega javnega zdravstvenega sistema.  Obema kandidatoma pa poslanci naše poslanske skupine želimo srečo in modrost pri opravljanju ministrske funkcije, saj ju bosta tudi potrebovala.
Hvala za besedo, predsedujoči. Po dolgih in mukotrpnih pogajanjih poklicnih gasilcev z Vlado in po protestu pred vladnim poslopjem je Odbor za obrambo v jeseni leta 2017 na predlog Levice sprejel dva sklepa. Prvi sklep je podprl zahteve Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije za odpravo anomalij plačnega sistema in se je jasno postavil na stran delavcev v tem konfliktu in proti Vladi, to je proti delodajalcu v tem slučaju. Drugi sklep je sindikatu predlagal nadaljevanje pogajanj, Vladi pa, naj v celoti sprejme predlog, ki so ga v sindikatu pripravili. Pritisk Sindikata poklicnih gasilcev in pritisk v Državnem zboru sta privedla do vladnega podpisa stavkovnega sporazuma. Z njim se je v 3. točki Vlada zavezala, da bo Ministrstvo za obrambo v začetku januarja 2018 prvič vložilo v postopek predlog dopolnitve Zakona o gasilstvu, ki bo uredil vprašanje dodatka za stalnost primerljivo z ostalimi uniformiranimi poklici. Pri tem bodo gasilci upravičeni do nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018 naprej.  Zakon sprejemamo danes, več kot 15 mesecev po podpisu stavkovnega sporazuma. Res je, da je bil zakon vložen že v preteklem mandatu, ni pa res, da ni bil obravnavan zaradi predčasnega končanja mandata preteklega sklica Državnega zbora. Koalicija iz prejšnjega mandata je z izrednimi in nujnimi sejami poskrbela za sprejetje cele palete zakonov, med njimi marsikaterega škodljivega zakona – no, ni pa ji bilo do dodatka za stalnost pri poklicnih gasilcih. Da ni dosti boljša niti sedanja vlada pod vodstvom Marjan Šarca, priča dejstvo, da se je zakon, kljub temu da je bil pripravljen že pred enim letom, še pol leta po nastopu nove vlade valjal po predalih. Potem ko smo končno dočakali obravnavo tega zakona, pa smo si lahko prebrali mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. V tem mnenju piše, da se sploh ne spreminja pravi zakon in da bi določbe o retroaktivnosti izplačil dodatka za nazaj zaradi svoje neobrazloženosti lahko padle na Ustavnem sodišču. Ministrstvo za obrambo si je pod pokroviteljstvom Vlade Republike Slovenije privoščilo v Državni zbor vložiti zmazek od zakona. In če bi na ministrstvu in na Vladi vsaj delček pozornosti, ki jo namenjajo klečeplazenju pred imperialističnimi administratorji in pozdravljanju modre cunje z busolo, namenili odpravi plačnih anomalij, do tega sigurno ne bi prišlo.  Vladne prioritete so jasne in plače gasilcev, vojakov in delavcev v sistemu zaščite in reševanja so na tej listi vladnih prioritet pač zelo nizko. In zato so potrebni protesti in meseci in leta mukotrpnih pogajanj, da se izbori nekaj, kar bi moralo biti samoumevno. Ne glede na vse pa se sedaj pred nas postavlja glasovanje o tem, ali naj poklicnim gasilcem omogočimo prejemanje dodatka za stalnost po petih letih zaposlitve, opravljanja nalog poklicnega sestava, kot to velja za druge primerljive poklice, ali pa naj gasilci še naprej prejemajo dodatek po desetih letih.  V Levici bomo zaradi tega seveda zakon podprli; ne, ker bi bil primeren, dobro napisan ali karkoli drugega, ampak zgolj in samo zato, da poklicnim gasilcem omogočimo višje plače. Srčno upamo, da zakon in dodatki za stalnost, zlasti dodatki, ki morajo biti izplačani za nazaj, za zadnjih 15 mesecev vladnega zavlačevanja, ne bodo padli na kakšni višji instanci. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Robert Polnar v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, želite dopolnitev?  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Aleksander Reberšek. Izvoli.
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Kogarkoli vprašate, kdo so tisti, ki so vedno prvi pri nudenju pomoči pri vseh vrstah naravnih in drugih nesreč, je odgovor na dlani – gasilci, bodisi prostovoljni bodisi poklicni. Pogosto tvegajo svoja življenja, zato da rešujejo življenja drugih. In če vprašate, kateri izmed uniformiranih poklicev, policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske, gasilci, bi morali biti za opravljeno delo najbolje nagrajeni, je odgovor enak.  V Novi Sloveniji smo že v mandatih Alenke Bratušek in Mira Cerarja opozarjali na nepravične in nesprejemljive poteze, ki so gasilsko službo in gasilce potiskale na rob. Leta 2013 smo v postopku sprejemanja Zakona o davku na nepremičnine predlagali, da se iz obvezne obdavčitve izvzamejo vsi objekti za zaščito in reševanje, gasilski domovi. Leta 2016 smo predlagali novelo Zakona o davčnem potrjevanju računov, po katerem bodo prostovoljna gasilska društva, ki so kot humanitarna društva in se večinoma financirajo s prostovoljnimi prispevki ter donacijami pravnih in fizičnih oseb, izvzeti kot zavezanci po tem zakonu. Decembra 2017 smo Krščanski demokrati ob sprejemanju novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju opozorili tudi na nujno potrebno korekcijo celotnega plačnega sistema v javnem sektorju, in sicer z vidika primerljivosti posameznih nazivov, poklicev in poklicnih skupin, upoštevajoč njihovo zahtevnost, odgovornost, pa tudi delovne obremenitve. Prepričani smo, da bi jih morali izvzeti iz enotnega plačnega sistema. Opozarjali smo na skupino poklicnih gasilcev, ko je Vlada videla največji problem pri plačah 122 od skupno 665 poklicnih gasilcev, kar je na letni ravni predstavljalo 150 tisoč evrov.  Današnjemu predlogu dopolnitve Zakona o gasilstvu z vidika izboljšanja njihovega položaja ni mogoče nasprotovati, saj je vsaka še tako majhna rešitev dobrodošla. Ni odveč opozoriti, da ta izpolnitev stavkovne zaveze iz stavkovnega sporazuma med Vlado in Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije iz leta 2018 prinaša dodatek za stalnost po petih letih opravljanja operativnih nalog le za poklicne gasilce v poklicnih enotah. Poleg tega Vlada to obveznost nalaga občinam, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva. Kar 14 takšnih javnih zavodov imamo v Sloveniji. Gre torej za ponovno dodatno obremenjevanje občinskih proračunov. Seveda, najlažje je stavkovne zaveze iz stavkovnega sporazuma reševati na plečih občine. Večja povprečnina, ki jo bodo letos dobile občine, je tako izničena z novimi finančnimi obremenitvami za pokrivanje cen v vrtcih, v domovih za ostarele in z izplačilom dodatka za stalnost poklicnim gasilcem, in to za nazaj, od 1. januarja 2018. V Novi Sloveniji upamo na trezen razmislek Vlade, da občinam, ki so soustanoviteljice poklicnih gasilskih enot, vsaj za preteklo leto ta sredstva povrne.  Predlog dopolnitve Zakona o gasilstvu bomo podprli v upanju, da bo Vlada našla rešitve tudi za ostale poklicne gasilce in za prostovoljne gasilce. Ravno ti gasilci največkrat prvi pridejo na kraj nesreče ali naravne katastrofe ter pomagajo ponesrečenim. Tvegajo svoja življenja, država pa jim nalaga plačilo usposabljanja in osebno odgovornost v primeru napak pri nujni medicinski pomoči.
Hvala za odgovor. Nisem najbolj navdušen nad tem, kar ste povedali, ampak vseeno upam, da se bo nekaj uredilo. Najbolj pereč problem je namreč gnojenje z naravnimi dušičnimi gnojili, to je gnojevko, ki jo kmetje polivajo po kmetijskih površinah na vodovarstvenih območjih okoli vodnih virov. Ta gnojevka se pretvarja v nitrat, ki ga posledično najdemo v podzemni vodi in lahko ogroža določeno populacijo ljudi. Leta 2016 smo v Ustavo Republike Slovenije vpisali pravico državljanov do pitne vode. Kot v mnogih drugih primerih pa tudi na tem področju prihaja do razhajanja med teorijo in prakso. Eno govorimo in zapišemo, drugo pa delamo oziroma, bolje rečeno, ne delamo. Mislim, da je velika škoda, ker takih naravnih virov ne izkoristimo zaradi počasne birokracije. Pri tem bi pa še dodal, ministre in državne sekretarje menjamo zaradi malomarnosti ostalih zaposlenih, ki pa sedijo za mizami že več kot 20 let, pa se jim nič ne zgodi.  Po mnenju Slovenske nacionalne stranke bi morali to čim prej spremeniti, tako da bi odgovarjali tudi tisti zaposleni na nižjih nivojih. Verjamem, da niso vedno krivi samo ministri in državni sekretarji, da jih je potem treba menjati.  Kaj pravite o tem?  Hvala.
Lep pozdrav!  Dva ministra bomo danes potrjevali.  Najprej nekaj besed o gospodu Alešu Šabedru in o problematiki Ministrstva za zdravje. Cela vrsta problemov se mu bo usula na glavo. Dosedanji minister je nekaj naredil, začel je nekaj, pravzaprav ne toliko on kot državna sekretarka gospa Pia Vračko, ki je pripravila kar nekaj izhodišč za zadeve, ki bi se začele vrteti, ampak prihaja do zamenjave. Ena od teh zadev je, da je treba spraviti zdravstvene domove pod Ministrstvo za zdravje. V zdravstvenih domovih kraljujejo župani, ki po svojih razmislekih delajo, delijo, postavljajo, odstavljajo in tako naprej. Ta zadeva ne more biti tako stihijska, kot je zdaj, in je treba to nujno narediti.  Ravno tako je treba naprej razmišljati o združevanju bolnišnic. Imamo bolnišnice, vsaka bolnišnica hoče imeti specialistične oddelke za vse, s tem, da je ponekod razdalja med dvema bolnišnicama 22 kilometrov. Jaz nisem navdušenec nad Evropo, ampak nekaj zadev pa imajo dobro urejenih. Ena od teh zadev je tudi združevanje bolnišnic pa naj bo v eni bolnišnici specialistična ambulanta za določene zadeve, v drugi pa za druge zadeve, ne pa, da se to podvaja samo zato, da bi se, tako kot sem že prej rekel, tudi določeni župani s tem kitili.  Potrebno bo uvesti točno kontrolo porab v bolnišnicah in pa seveda tudi naročil v bolnišnicah. Tukaj je tista hudičeva bolečina slovenskega zdravstvenega sistema, ko stotine milijonov evrov izginjajo neznano kam. Pravzaprav ni res, da neznano kam, ve se, kam izginjajo, ampak ker so nekateri ljudje nedotakljivi, jim pač nič ne moremo oziroma nič ne smemo. To bo težko, ampak upam, da bo speljal.  Kar se tiče mladih zdravnikov in študija medicine. Študij medicine stane državo kar precej. Recimo, ko nek študent zaključi študij, mislim, da bi bilo smiselno, da bi moral nekaj let delati v javnih ustanovah, v tistih, ki jih določi ministrstvo. Če že kdo govori o najbolj demokratični državi na svetu, to je v Združenih državah Amerike, tam imajo ta princip, razen če si kdo plačuje študij sam, potem se pa lahko odloča. Pri nas tega nimamo in zato bi bilo smiselno razmisliti o takem modelu. Ne pa, da nekdo konča študij pa gre takoj v privatno prakso ali pa gre takoj v tujino. Če bi šel kdo v privatno prakso takoj po koncu študija, naj plača tisti študij pa še malo več. Če gre v tujino, naj plača dvojno ceno, kajti država ga je šolala, potem bodo izkoriščali njegovo znanje drugi ljudje z nikakršnim vložkom, ampak z velikim profitom.  Mislim, da bi morali tudi uvesti več koncesionarjev ne manj koncesionarjev. Kdor pozna delo koncesionarjev, ve, da ne gre za izkoriščanje zdravstvenega sistema, ampak gre za nadgradnjo zdravstvenega sistema. Konec koncev, na ta način bi lahko zelo skrajšali čakalne vrste. Recimo na CT deluje mašina, kaj jaz vem, 6 ur na dan, ostalo pa stoji. Pri koncesionarju dela 24 ur na dan. Zakaj ne bi tega uredili v dogovoru z zdravstveno zavarovalnico, kje je tako ali tako pol stvari zmedenih, zmešanih, prikritih, skritih in podobno.  Še ena zadeva je tukaj, ki je pomembna in se jo bo treba lotiti. Na slovenskih medicinskih fakultetah nimamo predmeta tropska medicina. Prihaja k nam cela vrsta migrantov iz afriških predelov, kjer so doma bolezni, ki jih mi ne poznamo. Te bolezni poznajo v Nemčiji, poznajo v Angliji, poznajo v državah, ki so imele kolonije. V Sloveniji je to nepoznano in zato je treba tudi na tem področju nekaj poseči. Konec koncev bo treba tudi na medicinski fakulteti, vsaj v Ljubljani, enkrat narediti močan prepih, da se bo videlo, kdo kaj dela, kam se troši denar in kakšen je izkupiček.  Drugi minister za infrastrukturo, okolje in prostor bo gospod Simon Zajc, za katerega sem v prvi vrste zelo vesel, da je rekel, da je proti frackingu. Pri Petišovcih Angleži uničujejo naravni habitat, uničujejo in zastrupljajo podzemlje in izsiljuje Slovenijo, da bi na vsak način morala pristati, kakor bi rekli v Levici, na kapitalistične težnje nekaterih izsiljevalcev in dobičkarjev. S tem se strinjam. In dobro je, da kaj takega ne bi dovoljeval.  Kar se tiče hidrocentral, novih, upam, da jih ne bodo gradili na Soči. Kajti o tem so že razprave bile in nekateri so se že prerivali okoli ministrstva, da bi na Soči in na Idrijci gradili hidrocentrale in s tem uničili dve najlepši slovenski reki. To bi bila velika svinjarija in jaz mislim in upam, da minister ne bo dovolil tega. Kar se tiče pa hidrocentral na Savi, bi bilo pa smiselno, da v okviru svojega ministrovanja določi oziroma zahteva, da se ob gradnji novih hidrocentral naredijo pretočni kanali za manjše ladje, kajti vsa Evropa ima to narejeno tako, cena se poviša za moda 5 %, pridobi se pa plovna pot, ki je izredno cenena in najmanj od vseh transportnih sredstev onesnažuje okolje.  Kar se tiče termocentrale, vemo, kakšna svinjarija je v Šoštanju. Grozljivo je. Termocentrala svinja okolje, poleg tega pa še ali dela ali pa ne dela. Deluje dobro edino tisto, ko teče denar nekaterim v žepe. To deluje pa neprekinjeno in brez problemov. In tudi tukaj se nič ne dogaja. Mislim, da bi bilo treba pomisliti na nemški model, da se ta zadeva zapre. Slovenija ima atomsko centralo, ki naj bi bila v polovičnem lastništvu s sosednjo Hrvaško. In vendar nam je Hrvaška dolžna ogromne milijarde evrov. Zakaj še ne in upam, da minister bo zmogel toliko korajže, kot bi rekli na Štajerskem, da bi imel toliko jajc v hlačah, da bi rekel, Hrvatje ste nam dolžni, mi vam bomo vzeli tole atomsko centralo in potem pač ne rabimo kakšnih novih gradenj hidrocentral na Muri ali pa kaj vem kje. Elektrike bi imeli dovolj, pa še izvažali bi jo lahko.  Kar se tiče smeti, je najboljša zadeva incineracija, sežig. Prejšnji minister gospod Leben, ki dobro opravljal svoje delo, ne dobro, odlično opravljal svoje delo, je že bil na obisku določenih sežigalnic na Dunaju, kjer v centru mesta delujeta dve sežigalnici in nimata nobenega slabega vpliva na okolje, na zrak, na karkoli. To bi se moralo narediti tudi pri nas. Zakaj pa ne? Kar se pa tiče še enega problema, in to so radioaktivni odpadki. Radioaktivni odpadki pri nas so v glavnem nizkoradioaktivni odpadki, ki se jih lahko sežge. Pepel se zaplombira v 10 centimetrov debele svinčene zaboje, potem se pa to zalije v beton, kubično kocko, približno meter krat meter, in se to odnese v rudnike 300, 400 metrov pod zemljo. Tako delajo pametne države. Mi nismo pametna država.  Upam, da bosta pa tadva ministra prispevala k temu, da bomo bolj pametni, in zato bomo mi v SNS oba podprli.
Gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci! Poslovna skrivnost v materializirani in nematerializirani obliki je eno od sredstev, s katerimi organizacija uresničuje svoje smotre in finančne vidike poslovanja. Nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije spadajo med temeljne zmožnosti, ki jih organizacija snuje, da bi bila v prihodnje konkurenčna z izdelki in storitvami, ki te zmožnosti uporabljajo. Varstvo poslovne skrivnosti in siceršnjih konkurenčnih prednosti ni le v interesu organizacije, ampak tudi v narodnogospodarskem interesu. To dejstvo je posebej očitno zaradi velikih sredstev, človeških, finančnih in materialnih, ki jih morajo organizacije investirati za doseganje tehnoloških in komercialnih prednosti, ki jih konkurenčne organizacije skušajo nemalokrat uporabiti tudi na nedovoljen način.  Uskladitev notranjega trga in odprava različnih nacionalnih ravni zaščite poslovne skrivnosti, to sta osnovna namena direktive Evropskega parlamenta in Sveta. Cilj je evropska zakonodaja, ki določa pojem poslovne skrivnosti, njeno zakonito pridobitev, njeno protipravno pridobitev, uporabo ali razkritje in sodno varstvo z določili za ohranitev zaupnosti poslovne skrivnosti v sodnih postopkih. Pravno varstvo poslovne skrivnosti je v državah članicah Evropske unije zelo različno urejeno. Poenotenje minimalnih standardov je zato potreba, saj so organizacije, ki poslujejo v državah s primerljivo nižjo ravnjo varstva, po nepotrebnem izpostavljene visokim tveganjem. Nesporno je, da je v takih poslovnih okoljih lažje protipravno pridobiti poslovne skrivnosti in se z njimi okoristiti. Ravno tako so zavoljo nezadostnega pravnega varstva nesorazmerno višji stroški za zaščitne ukrepe. Varovanje poslovne skrivnosti je po svojem bistvu varovanje konkurenčnih prednosti podjetja. Poglavitno je onemogočanje dejavnosti nelojalnih konkurentov, ki bi lahko po protipravni pridobitvi poslovnih skrivnosti njihove učinke prenesli v blago in storitve, ki bi ga razpečevali po celotnem notranjem trgu Evropske unije in izven nje.  Zakon, ki ga sprejemamo, je torej zaščita. Zakonodajna oblast sprejema zakon, kako pa se bo izvajal v praksi, je najbolj odvisno od stališča gospodarske javnosti. Če bo velik del gospodarskih organizacij zainteresiran za varovanje poslovne skrivnosti, potem bo ta varovana, če pa bo pretežni del gospodarskih organizacij do zakonske ureditve izkazal mlahavost in neodločnost, potem bo poslovna skrivnost nezavarovana, pa naj jo zakon še tako ščiti in varuje. Pri vsem tem je tudi povsem nepomembno in nebistveno stališče pravniških profesionalcev, pri čemer profesionalce postavljam pod narekovaj. Njihova skupna odlika je poudarjeno nagnjenje do razlagalno pomenoslovnih nesmislov, ki vsebujejo znaten potencial za zlorabo prava. V konkretnem primeru to pomeni, da take sorte profesionalci sodijo bolj v žalostne komedije kakor v resnično življenje.  V Poslanski skupini Desus vemo, da so poslovne skrivnosti neizogiben sestavni del poslovnega procesa vsake organizacije in so ključnega pomena za njen dolgoročni obstoj in razvoj ter poslovno uspešnost, zato bomo Predlog zakona o poslovni skrivnosti podprli. Pri tem pa tudi ne moremo spregledati dejstva, da bi morali evropsko direktivo v slovenski pravni red prenesti do 9. junija 2018. leta, se pravi že pred dobrimi desetimi meseci. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča poslanske skupine.  Gospod Dušan Šiško v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh. Izvoli.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče. Gospa Jelka Godec v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite, gospa poslanka.
Hvala lepa. Z vami se najgloblje strinjam. Res niso vedno krivi, kot ste povedali, samo ministri, državni sekretarji ali še kdo, ampak je veliko ljudi tudi, ki so tam od leta 1990, kot je bilo v primeru enega ministrstva. Je pa v tem zboru priložnost sprememb zakonodaje. Če bi delovna zakonodaja oziroma tudi zakonodaja o javni upravi in še kakšna bila sprejeta drugačna, potem bi se lahko tudi dogajalo, da ne bi imeli vsi oceno 5 in da bi se resnično presojalo po tem, koliko je kdo naredil ali česa ni naredil. Imeli smo takšne in drugačne primere tako na prejšnjem delovnem mestu kot tudi danes. Zagotovo bo v bodoče potrebno razmisliti o spremembi tovrstne zakonodaje, kajti ni stimulativna do tistih, ki trdi delajo. Če si plačan enako, ne pa po učinku, potem ne more biti posebnih rezultatov.  Kar se tiče pretiranega gnojenja, kar ste omenili v smislu zaščite voda, se tudi z vami strinjam. Danes se to absolutno dogaja pretirano in mislim, da tudi Ministrstvo za okolje oziroma že minister, ki odhaja, in novi minister, če bo seveda potrjen, gospod Zajc, se tega zelo dobro zavedata. Mislim, da toliko, kot se je v tem mandatu naredilo na okoljevarstvu v tem kratkem času, in koliko se bo še v prihodnosti, če seveda vlada ne bo padla zaradi mojega nenastopa v Strasbourgu, potem verjamem, da je pred nami drugačen odnos do okolja.  Vaše vprašanje je bilo zelo tehtno, ga pozdravljam in verjamem, da s skupno komunikacijo boste imeli na voljo vpogled v dotično zadevo, da boste lahko spremljali, kaj se dogaja in resnično verjamem, da bodo tudi uradniki opravili svoje delo. Hvala.
Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice poslanke in poslanci!  Vsi se zavedamo, kako pomemben in spoštovanja vreden je poklic gasilca, zato je vsaka sprememba, ki prispeva k izboljšanju njihovega položaja, dobrodošla. Ob tem nikakor ne zanemarjam prostovoljnih gasilcev, a danes govorimo le o poklicnih. Predlog zakona je rezultat stavkovnega sporazuma in predvideva pravico do dodatka za stalnost po petih in ne po desetih letih. Prav je, da se poklicni gasilci glede teh pravic izenačijo z drugimi uniformiranimi poklici, navsezadnje so medsebojno povsem primerljivi in ni primerno, da bi bili gasilci še naprej prikrajšani. Skupnost občin je opozorila, da so finančna sredstva za ta ukrep zagotovljena le za leto 2019, ne pa tudi za leto 2018, in ker je bil stavkovni sporazum podpisan januarja lani, so gasilci upravičeni do poračuna sredstev tudi za nazaj. Na spremembo o odmeri dodatka čakajo že dobro leto in preprosto ne moremo dovoliti, da se zatakne pri denarju. Konec koncev gre za relativno majhen znesek, približno 145 tisoč evrov. Pozdravljam odločitev, da smo na Odboru za obrambo soglasno sprejeli sklep, po katerim predlagamo Vladi, da preuči možnost refinanciranja finančnih sredstev. To velja tudi za tiste občine, ki so ustanovile poklicne gasilske enote za izvedbo predlaganega zakona. Poklicni gasilci so nosilni steber reševanja in zaščite v primeru naravnih, prometnih, industrijskih in drugih nesreč. Nesebično pomagajo vsem državljankam in državljanom in pri tem nemalokrat tvegajo lastna življenja. So vedno na voljo in pridejo takoj, nobena druga podobna sila v državi nam v tako kratkem času ne priskoči na pomoč. V Stranki Alenke Bratušek smo soglasni, da si je treba prizadevati za izboljšanje pogojev dela tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev. In ne, ni dovolj, da jim spoštovanje za njihovo požrtvovalnost pokažemo le z besedami. Dajmo to storiti tudi z dejanji.  V Poslanski skupini SAB pozdravljamo predlog zakona in ga bomo soglasno podprli. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Predlog zakona o poslovni skrivnosti v slovenski pravni red prenaša določbe iz direktive EU o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Po Uredbi o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov gre za še en predpis s področja varovanja podatkov oziroma informacij. Mislim, da so Slovenke in Slovenci že pošteno utrujeni od novih in novih predpisov, ki naj bi nekaj varovali. Mislim, da lahko vsak sam največ naredi za varstvo svojih osebnih podatkov. Enako je glede varovanja poslovnih skrivnosti, vsaka organizacija mora sama poskrbeti za varovanje poslovnih skrivnosti. Ne vem, koliko bo k boljšemu varstvu pripomogel ta naš zakon. Z njim vsaj posredno zopet administrativno obremenjujemo gospodarstvo. Tako kot pri varovanju osebnih podatkov bodo morale družbe svoje poslovne skrivnosti urediti v svojih internih aktih ter o njih seznaniti svoje zaposlene.  Po tem predlogu zakona lahko imetnik poslovne skrivnosti, čigar poslovna skrivnost je bila protipravno pridobljena, uporabljena ali razkrita, zahteva zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Že sedaj je jasno, da se bodo v primeru takih zahtev sodni postopki vrteli okrog samega pojma poslovne skrivnosti in o tem, kaj protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti sploh je, in to kljub temu da je v zakonu taksativno besedna zveza. Oseba, ki bi morala vedeti, da je nekaj poslovna skrivnost, dopušča zelo subjektivne ocene. V Slovenski nacionalni stranki si ne želimo, da bi prihajalo do sporov glede poslovnih skrivnosti na ravni delodajalec – delavec, saj bo krajšo verjetno odnesel delavec. Vprašanje je tudi, kako bodo poslovne skrivnosti varovala slovenska sodišča, ki so bila že večkrat vpletena v afere v zvezi z odtekanjem dokumentov. Veste, dober namen evropske direktive se lahko v slovenskem pravosodnem sistemu kaj hitro razvodeni.  Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je imela kar nekaj pripomb na predlog zakona, za katere pa menim, da so odpravljene s številnimi amandmaji, ki so bili sprejeti na Odboru za finance. Na odboru se je sicer največ časa namenilo amandmaju, ki določa, da se za zakonito pridobitev, uporabo in razkritje poslovnih skrivnosti šteje tudi, če jo zahteva preiskovalna komisija Državnega zbora. Mislim, da tukaj ne bi smelo biti nobene dileme. Zahteva je vsekakor zakonita, vprašanje pa je, kako dolgo bo trajalo do pridobitve, uporabe ali razkritja takšne poslovne skrivnosti. Namen direktive in posledično tega predloga zakona je harmonizacija notranjega trga in odprava različnih nacionalnih ravni zaščite poslovnih skrivnosti, ki bo olajšala čezmejne dejavnosti na področju raziskav in razvoja. Tako za evropske kot za slovenske gospodarske družbe je pomembno, da se ublaži vse večji problem kraje tehnologije. V Slovenski nacionalni stranki podpiramo dejstvo, da se bo področje poslovnosti celovito uredilo v enem samem predpisu. Trenutno je namreč to področje delno urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah in delno v Zakonu o delovnih razmerjih.  Zato bomo Predlog zakona o poslovni skrivnosti podprli. Hvala.
Lep pozdrav! Danes reciklirana vlada v dobrega pol leta menja že četrtega ministra, po Bandelliju, Prešičku, sta danes na vrsti Leben in Fakin. Prva dva so baje odnesle grožnje in mobingi do zaposlenih, tretjega maketa, zadnjega pa baje osebni razlogi, torej zdravstvene težave. Jaz sicer gospodu Fakinu na tem mestu želim vse dobro, je pa ironično, da odnese ministra za zdravje kašelj, torej, bolezen. Bil je pa 13. minister s polnimi pooblastili. Državni zbor je 13. septembra 2018 imenoval 13. vlado s 13. ministrom s polnimi pooblastili za zdravstvo. Zdi se, da se slovenskega zdravstva že nekaj let, vsaj deset let, drži prekletstvo številke 13.  Po besedah kandidata za novega ministra gospoda Aleša Šabedra in nekaterih članov Odbora za zdravstvo oziroma konkretneje predstavnikov LMŠ in SAB je slovensko zdravstvo na zavidljivi, skorajda odlični ravni. Po njihovem je bila tudi predstavitev gospoda Šabedra zelo dobra, vsebinsko polna, z veliko predlaganimi ukrepi. Na drugi strani pa smo slišali kritike in predloge, kaj vse bi bilo potrebno spremeniti v slovenskem zdravstvu s strani SMC, SD, danes tudi Desusa. Nekateri so v svojih razpravah, očitno, po štirih letih doživeli razsvetljenstvo, kaj vse so v štirih letih naredili, katere predloge so podprli, ki danes kažejo, da v slovenskem zdravstvu vlada nered, ker so bili seveda v koaliciji. Zdi se torej po njihovih razpravah, kot da te štiriletne koalicije ne bi bilo z njihove strani in kot da danes niso v Vladi. Mislim pa tudi, da glede na koalicijsko pogodbo, se bo moral predsednik Vlade kar dobro potruditi, da bodo koalicijsko pogodbo prebrali vsi v koaliciji, ne samo kolega Kordiš. S koalicijsko pogodbo je očitno tako ali tako križ, namreč kandidat za ministra gospod Šabeder jo vidi celo kot pogodbo, če bi šlo kaj narobe. Tako namreč opredeljuje same pogodbe.  Glede na to, da je bilo na tem osemurnem hearingu, zaslišanju kandidata za ministra kar veliko vprašanj, je očitno, da v slovenskem zdravstvu gre res vse narobe in da bo kandidat za ministra oziroma novi minister moral koalicijsko pogodbo kar hitro proučiti. Ne vem sicer, če bo kaj pomagalo, namreč to, kar smo slišali na predstavitvi, je bolj v stilu tega, kar govori tudi LMŠ in SAB. Diagnoza slovenskega zdravstva je: vse je b. p., sicer z manjšimi odkloni, zdravljenje se bo še določilo po posvetu z akterji v zdravstvu. Na samem hearingu smo ponovno izvedeli, koliko denarja se namenja v zdravstveno blagajno, če ga je dovolj ali ni dovolj, je očitno zimzelena tema, kje so nevralgične točke slovenskega zdravstva, katere zakone je potrebno spremeniti. Ampak na koncu koncev smo pa baje po besedah nekaterih pravi asi, saj za denar, ki ga vlagamo v zdravstvo, imamo enega izmed boljših sistemov in skoraj bi se morali že sosedje Avstrijci zgledovati po nas. Da o pohvalah črnogorske delegacije v UKC Ljubljana niti ne govorim.  V uvodnem nagovoru je kandidat dejal, ob vodenju Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani naj bi spoznal kompleksnost slovenskega zdravstvenega sistema in videl tiste nujne ukrepe, ki naj bi jih potrebovali vsi, torej bolniki, zdravstveno osebje, medicinsko osebje, zavarovalnice, cel sistem, če želite, in da obstoječi sistem potrebuje spremembe. Nadaljeval je z znano krilatico o zadovoljnih bolnikih, javnem zdravstvu za vse in dodal, zdravstvo ni ne levo ne desno, zdravstvo mora biti prioriteta, tudi ne sme biti interesno. In pričakovali smo kar obetajoče nadaljevanje, doživeli pa kar hladen tuš. Kajti v bistvu je bila postavljena prava diagnoza, nered v slovenskem zdravstvenem sistemu in nakazani ukrepi za uspešnost zdravljenja, postavljen je bil prvi korak oziroma ukrep za začete uspešnega zdravljenja – konsenz na področju politike, poenotenje na točki zdravstva in spoznanje, da lahko le s skupnim konsenzom, kot je bilo, recimo, na Danskem in Nizozemskem, začnejo z uspešnim zdravljenjem. Kot pri bolniku, če ne sodelujejo zdravniki, bolnik, svojci, zunanje okolje, je ozdravitev veliko težja, včasih nemogoča. Glede na odgovore kandidata in na trenutke užaljeno cinične reakcije lahko rečemo, da bo s tem konsenzom v politiki zelo težko. Sicer moram reči, da skorajda ni veliko od njega odvisno, tukaj je predsednik Vlade, ki bi moral biti že sam po sebi povezovalec politike, na tem področju pa žal moram reči, da temu ni tako.  Drugi ukrep za uspešno zdravljenje bi bil odprava monopola na področju zavarovalnic in končna določitev okvira osnovnih pravic in vsega, kar spada zraven. Iskanje z odgovori na vprašanja glede zavarovalnic splošnega odgovora in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bila prava umetnina pri kandidatu. V osmih urah smo slišali, lahko rečem, le en korekten odgovor. Ali je za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne more podati, ker bi bilo to od njega neodgovorno, saj ni dovolj jasno, kje oziroma kako naj bi ta ukinitev potekala v smislu, kje dobiti nadomestna sredstva. Koalicijska pogodba pa govori o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, zato bo ta debata za zaprtimi vrati, tudi če smo danes poslušali stališče Poslanske Levice, zelo zanimiva. Kdo bo zmagovalec, bo jasno septembra, ko je po sporazumu z Levico datum, ko naj bi novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju končno prestavili iz pisarniških miznih predalov na mizo in pred javnost.  Tretji ukrep za uspešno zdravljenje je transparentna poraba javnega denarja ali, če želite, končna vzpostavitev javnega zdravstva, kot se temu tudi reče, torej v polnem pomenu besede. Javni denar, denar davkoplačevalcev naj sledi bolniku, naj zdravstveno dejavnost za javni denar oziroma javno službo opravljajo ali javni zavodi ali koncesionarji ali pa zasebniki. Bolnik želi čim prejšnjo in kvalitetno obravnavo, želi, da se ga obravnava kot tistega, ki je toliko in toliko let plačeval v zdravstveno blagajno, ne želi ob tem še plačevati zasebne obravnave. Želi storitve, ki so plačilo za vplačane prispevke, če je to v javnem zavodu ali pri koncesionarju ali pri zasebniku, je popolnoma vseeno. Javno službo naj opravljajo vsi tisti, ki izpolnjujejo vse pogoje po zakonu, in tisti, ki so kvalitetni. Naj se že enkrat javni objavi, katere bolnišnice so najboljše v Sloveniji po svojih storitvah, katere klinike so najboljše, kateri oddelki so najboljši in kateri zdravniki so najboljši. Ne gre več v bistvu za javno zdravstvo. In ko kandidat govori, da bo ohranil solidarno javno zdravstvo, po mojem zlorablja to besedno zvezo. Ohranil bo solidarno državno zdravstvo, ohranil bo centralizirano državno zdravstvo, za zdravnike in medicinske sestre prenormirano državno zdravstvo, zdravstvo, ki je izgubilo ali pa izgublja pomen Hipokratove zaprisege, ohranili bi radi zavarovalniško monopolno državno zdravstvo in državno zdravstvo, ki je učinkovito na podlagi nekih analiz, strategij, zapisov v statističnih podatkih, nov minister se je namenil delati nove analize. In še naprej boste dajali občutek državljanom, da je v sistemu premalo denarja, da smo uspešni in da je le iluzija, da so predolge čakalne dobe, da je zdravstveni sistem v Sloveniji bolan. Simptomov nereda v zdravstvu, kot so čakalne dobe, odhodi zdravnikov iz sistema, odhodi medicinskih sester, odpovedi družinskih zdravnikov, ne bomo rešili z lepimi besedami kandidata za ministra, ne z besedami, da je zdravje največja vrednota in da se varuje javno zdravje. Ne bomo ga rešili s strategijami ne z analizami. V nasprotju s Fakinom, bivšim ministrom, si je kandidat za ministra Šabeder pustil časa dve leti. Toliko je namreč po njegovem mnenju potrebno, da z dvigom produktivnosti na nekaterih področjih omejimo naraščanje čakalnih dob in se bomo lahko začeli pogovarjati o zmanjšanju le-teh. Dodatni dve leti mrtvega teka.  Konkretnih odgovorov za sistemske rešitve tako opevanega javnega zdravstva, bolje rečeno državnega zdravstva, nismo slišali. Smo pa slišali za nov davek, davek na zdravstvo; kaj naj bi to pomenilo, ne vemo, ker nismo dobili odgovora. Čakamo torej na zakonsko opredelitev tega novega davka; lahko da bomo plačevali več tisti, ki smo zdravi, ali pa tisti, ki so bolj bolni, torej odvisno, kakšen bo ta davek.  Za simptome nereda oziroma za nered v zdravstvu boste rekli, da niso od danes, da so od včeraj. Mogoče res, vendar ste v koaliciji z izbiro ministrov pripomogli k širjenju te bolezni. Sprejeti zakoni v prejšnjem mandatu so stanje spravili do absurda, do izbruha bolezni. Dokončni izbruh pa se lahko začne z menjavo ministrov, z vedno novimi in novimi koncepti in novim videnjem reševanja problemov v zdravstvu.  Danes bo koalicija šestih strank potrdila sedemnajstega ministra za zdravje, drugega v tem mandatu.  V SDS kandidata, ki je bil do danes direktor UKC Ljubljana, ki v enoletnem sanacijskem planu za leto 2018 ni uspel doseči načrtovane izgube 15 milijonov, ampak ta izguba ostaja čez 23 milijonov, ne bomo podprli. Vprašanje pri tem denarju 23 milijonov je tudi, kako bo sedaj minister Šabeder reševal direktorja Šabedra. Ne bomo podprli kandidata, ki je vodil UKC Ljubljana v času, ko so program otroške kardiologije zapuščali in zapustili slovenski kardiologi, in ostaja pod vprašajem kontinuiteta izobraževanja študentov Medicinske fakultete ter mladih specializantov na področju otroške kardiologije. Ne bomo potrdili kandidata, ki je odrekel podporo svojemu zaposlenemu zdravniku raziskovalcu, ki je za svojo ekipo raziskovalcev ob odpovedi na javnem razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost želel iskati pravico na sodišču. Ne bomo podprli kandidata gospoda Šabedra, ki bo še naprej ščitil državno zdravstvo, monopole in centralizem v zdravstvu. In ne bomo podprli kandidata, ki se mora o veliko zadevah še podučiti in prebrati, kot je, recimo, pismo mladih zdravnikov predsedniku Vlade, čeprav je v njegovi ustanovi veliko mladih zdravnikov in bi pričakovali, da njihove probleme vsaj površinsko pozna.  Naslednji, ki čaka, da danes dobi glasove koalicije velikih šest in ene izmed največje, torej Levice, je kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc. Le-ta je ponedeljkovo predstavitev na matičnem odboru začel z napovedjo kontinuitete dela odstopljenega ministra Lebna in z obljubo o konkretnosti svojih načrtov. Največ konkretnosti je bilo zaznati pri predlogih, ki so bili v minulega pol leta že pripravljeni ali zastavljeni. Vendar pa je bilo očitno, da kandidatu manjka prepotrebno znanje s področja, za katerega kandidira, ob tem pa ni bilo videti, da se zaveda širine problemov, s katerimi se bo moral soočiti.  V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bodo napovedani popravki gradbene in prostorske zakonodaje zgolj lepotni popravki, ki ne bodo bistveno izboljšali ugotovljenih problemov, kot so dolgotrajno umeščanje v prostor, diskriminiranje domačih gospodarskih subjektov v primerjavi z izbranimi tujimi investitorji, izigravanje prostorske zakonodaje, pridobivanje uporabnih dovoljenj, gradbenega dovoljenja za sicer manj zahtevne gospodarske objekte in tako naprej.  Tudi v ustanavljanju novih agencij ne vidimo dodane vrednosti, saj se takšno početje pogosto izkaže za potezo, ki omogoča parkiranje manj uspešnih strankarskih kadrov. V konkretnem primeru ministrski kandidat napoveduje ustanovitev agencije za upravljanje s praznimi stanovanji, s čimer bi spodbudil oddajo praznih stanovanj v zasebni lasti, ker da bodo lastniki na ta način bolj varno poslovali. Namesto da bi opravil svoje delo in uredil zakonodajnopravno okolje v Sloveniji na način, ki bi sam po sebi omogočal varno poslovanje in spodbujanje oddaje stanovanj, bi kandidat ustanovil agencijo, ki bi se s tem ukvarjala. Gre za čisto birokratsko miselnost, ki je v Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti. Predpisov in zakonov imamo v Sloveniji dovolj, čas je, da to birokratsko džunglo smiselno uredimo, da na področju okolja in prostora z zakoni ščitimo tisto, kar je treba ščititi, in ne omogočamo izrabljanja zakonodaje v primerih, ko to ni potrebno.  Kandidat napoveduje ambiciozen cilj brezogljičnosti do sredine stoletja, obenem pa ne pove, iz katerih virov bomo pridobivali energijo. Hidro- in vetrne energije očitno ne bomo izkoriščali, saj je vetrnic zgolj za vzorec, hidroelektrarn ne bi gradili, TEŠ v ta koncept ne spada, nuklearna energija naj bi delovala do leta 2043. Polna usta torej okoljskih krilatic, a malo konkretne vsebine.  Ker Slovenija potrebuje okoljskega in prostorskega ministra, ki bo razumel potrebe prihodnosti in težave sedanjosti, ki bo imel posluh za stroko ne za interese, ki ne bo ujetnik političnega kupčkanja in lobijev ter bo avtoriteta na svojem področju, v Slovenski demokratski stranki Simona Zajca za ministra za okolje in prostor ne moremo podpreti.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. Gospod Franc Rosec v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Branko Simonovič. Izvoli.
Hvala, gospod predsednik. Besedo imate gospod Danijel Krivec, izvolite.
Hvala, gospa poslanka, za vašo predstavitev. Gospod Robert Pavšič v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predsednika Vlade bom povprašal glede reforme pokojninskega sistema. Ministrica mag. Ksenija Klampfer je predstavila naslednje bistvene spremembe pokojninske zakonodaje: dvig odmernega odstotka samo za 40 let delovne dobe za moške z zdajšnjih 57,25 % na 63 %, za ženske pa s 60,25 % na 63 %. Uveljavitev ukrepa je predvidena januarja 2020. Druga sprememba, ministrstvo predlaga postopni dvig meje za starostno upokojitev z zdajšnjih 65 na 67 let, pri čemer bo pogoj za upokojitev še vedno 40 let delovne dobe, ne glede na starost. In tretja sprememba, upokojenci s pogoji za starostno upokojitev bodo lahko po predlogu ministrstva delali in hkrati prejemali tudi celotno pokojnino, vendar pod določenimi pogoji in postopno. V času od leta 1999 do 2013, ko je veljal ZPIZ-1, je bil določen odmerni odstotek, ki se je pomnožil z valorizacijskim količnikom. Čeprav je bil odmerni odstotek takrat določen višje, kot je predviden sedanji neto odmerni odstotek, so se odmere pokojnin zaradi pomnožitve z valorizacijskim količnikom vsako leto zmanjševale za približno 0,5 % oziroma bi se zmanjševale še naprej zaradi tako zastavljene enačbe. Valorizacijski količnik je bilo nemogoče vnaprej napovedati, saj ga je vsako leto na podlagi izračuna določil minister, pristojen za delo. Tako je bila predvidljivost odmere pokojnin za nove upokojence bistveno zmanjšana oziroma jo je bilo nemogoče napovedati za več kot leto v naprej. Z neto odmernim odstotkom, ki ga je določil ZPIZ-2 in je bil odvisen od let delovne dobe za moške in ženske po posebni tabeli, se je ohranila realna vrednost odmere pokojnine, saj ni bila več odvisna od valorizacijskega količnika. Neto odmerni odstotek, ki je bil uveden v ZPIZ-2, je tako ustavil padanje pri odmeri pokojnin. V koalicijski pogodbi ste se zavezali, da bo povečanje odmernega odstotka, ki je bilo obljubljeno za januar 2020, dejansko veljalo že za januar 2019, tako piše v koalicijski pogodbi. Dejansko ste s tem upravičencem do tega povišanja za eno leto zamaknili povišanje pokojnin. Ne glede na to, da se bo odmerni odstotek zviševal postopoma, bodo tisti, ki so se že upokojili, v slabšem položaju kot tisti, ki se bodo upokojili po novem odmernem odstotku. Zato vas sprašujem:  Ali se bo odmerni odstotek zvišal tudi tistim, ki so se že upokojili z isto delovno dobo?  Zakaj se odmerni odstotek ne bo zvišal sorazmerno vsem upravičencem, ne glede na delovno dobo?  Hvala za odgovor.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi! Kot nam je že vsem v tej dvorani znano, so nas poklicni gasilci že pred časom opozorili na neurejene razmere in plačne anomalije. Vlada se je na napoved stavke odzvala s predlogom stavkovnega sporazuma glede ureditve plač oziroma osebnih dohodkov. Sporazum je bil januarja lani obojestransko podpisan, Vlada je nato že marca lani sprejela Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru. Z zakonom naj bi se uredila pravica do pridobitve dodatka za stalnost. Predlog zakona ni bil sprejet, ker ga je prehitel zaključek mandata prejšnjega sklica Državnega zbora. Zato danes obravnavamo novelo Zakona o gasilstvu, ki določa, da poklicnim gasilcem, ki opravljajo operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad 5 let dodatek za stalnost. Po dosedanji ureditvi so bili na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami do tovrstnega dodatka upravičeni šele po preteku 10 let. Hkrati se bo javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost štela tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen. S sprejetjem te novele bo položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost postal primerljiv z drugimi uniformiranimi poklici, kot so denimo policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pooblaščene uradne osebe po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Poklicni gasilci pa bodo upravičeni tudi do poračuna nastale razlike pri izplačilu dodatka od 1. januarja 2018 dalje. Glede na te določbe je bil izražen pomislek, kako bodo občine, v katerih so organizirani javni zavodi na področju poklicnega gasilstva, zagotovile ta sredstva za nazaj. Zato smo prisluhnili pripombam in predlogu Skupnosti občin Slovenije ter na Odboru za obrambo sprejeli tudi sklep, s katerim predlagamo Vladi, da prouči možnost refundiranja finančnih sredstev občinam, ki so ustanoviteljice poklicnih gasilskih enot, za izvedbo tega zakona za leto 2018. V Poslanski skupini Desus smo zadovoljni, da je bil predlog na matičnem odboru sprejet brez glasu proti. Prav tako smo se poenotili glede predlaganega sklepa in verjamem, da bo tako tudi danes, da bomo podprli ta predlog zakona in tako vsaj malo izboljšali položaj tistih, ki jih vsi potrebujemo in delajo v dobro vseh nas. Seveda s sprejetjem te novele še ne bomo rešili vseh perečih vprašanj, zato pa je Ministrstvo za obrambo že pripravilo nov predlog sprememb in dopolnitev Zakona o gasilstvu, ki je sedaj v javni razpravi. V naši poslanski skupini smo že večkrat povedali, da bomo podpirali predloge za izboljšanje razmer v gasilstvu, zato bomo z veseljem podprli tudi to novelo zakona. Hvala.
Lep dober dan vsem skupaj! Vsak državni resor je pomemben, vendar se zagotovo strinjamo, da v prepletu varnosti še posebej odgovorno oziroma pomembno vlogo zavzemata ravno zdravstveni in okoljski. Ampak danes ni izpostavljena le strokovna vloga ali pa varnostna vloga, izpostavljena je tudi politična odgovornost. To sta kot prava človeka s pokončno držo izkazala predhodnika kandidatov, o katerih danes odločamo. Ampak o dilemah, predvsem političnih, več v razpravi, ki bo zagotovo burna. Eni pač vidijo kozarec vedno na pol prazen, drugi v njem prepoznajo, da je mogoče na pol poln, tretji pa je takšen lahko samo, če je pravilno obarvan, recimo rumeno-moder. Od bodočega ministra za okolje in prostor Simona Zajca pričakujemo nadaljevanje brezkompromisne zaščite okolja in debirokratizacije sistema. Tako bomo lahko zagotovo priča uresničevanju prioritet in aktivnosti, ki so si jih zastavili še pod vodstvom nekdanjega ministra, in izvrševanju zastavljenih ciljev na področju prenove gradbene in stanovanjske zakonodaje, prenove Zakona o vodah ter ureditev področja odpadkov. Naša vpetost v globalne tokove bo tudi prioriteta ministrstva, predvsem zaradi pričujočih klimatskih sprememb in nujnih ukrepov za oblikovanje ogljično nevtralne družbe, ki bo v svojem bistvu tudi socialno pravična. Minister bo predložil vse potrebne ukrepe za medresorsko uskladitev okoljske in prostorske zakonodaje kot osnovo za izpeljavo ključnih projektov za sanacijo degradiranih in poplavno ogroženih območij. Nadalje pa bo zagotovo izpostavljena politika nadstrankarskega sodelovanja ter sodelovanje z lokalno samoupravo. Sledil bo zastavljenim smernicam in prioritetam, ki jih je kot državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor tudi sooblikoval.  Bodoči minister Simon Zajc bo s svojim delom uresničeval zaveze koalicijske pogodbe, katere cilj je varna, sodobna, stroškovno učinkovita in trajnostna okoljska infrastruktura. Enako akutno in aktualno področje pa je tudi področje zdravja. Kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder je to vprašanje opredelil kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje posameznika ter skupnosti kot celote. Zavedati se je treba, da zdravje in skrb zanj nista samo interes posameznika, medicinskih strok oziroma inštitucij zdravstvenega varstva, ampak je odgovornost celotne družbene skupnosti. Ministrstvo za zdravje pa je tisto, ki mora zagotavljati dostopnost, učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvenih storitev ter najvišjo stopnjo varovanja in krepitve zdravja. Še posebej je pomembno, da kandidat za ministra za zdravje izhaja iz temeljev, da mora biti zdravstvo prioriteta vseh, ne glede na politično pripadnost, da mora biti zdravstvo strokovno, transparentno in razvojno naravnano, da se zaveda kompleksnosti zdravstvenega sistema, da je pripravljen vprašanja reševati v dialogu in z vključevanjem strokovnjakov, ne glede na politično barvo. Dejstvo je, da ga čaka težko delo. Čakajo ga težave v primarnem zdravstvu, predolge čakalne dobe in finančne težave javnih zavodov pa še bi lahko naštevali. Zaupamo, da se bo kandidat za ministra za zdravje zavzemal za zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja, dostopno in kakovostno zdravstvo ter za zagotavljanje finančne vzdržnosti in stabilnosti celotnega zdravstvenega sistema. Oba kandidata se danes potegujeta za najbolj vroča stola v vladi. Z zaupanjem in upanjem v Poslanski skupini Lista Marjana Šarca obema, Simonu Zajcu in Alešu Šabedru, izrekamo podporo in jima želimo uspešno delo. Hvala.
Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem! Predlagatelj Zakona o poslovni skrivnosti kot glavne cilje za pripravo predloga zakona navaja uskladitev slovenskega pravnega reda z Direktivo EU 216/943 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem, nadalje celostno ureditev področja poslovne skrivnosti v enem predpisu ter povečanje ravni zaščite poslovne skrivnosti. Poudariti je potrebno, da je bila večina pripomb Zakonodajno-pravne službe upoštevana. Prav tako predlog zakona ureja pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti za namen izvajanja nalog preiskovalne komisije Državnega zbora. Zato predlogu zakona v Slovenski demokratski stranki ne bomo nasprotovali. Hvala.
Hvala za vaše stališče, gospod poslanec.  Kot zadnji v imenu poslanskih skupin gospod Edvard Paulič, Poslanska skupina Liste Marjana Šarca. Izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša. Izvoli.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. Gospod Jani Prednik v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Institut poslovne skrivnosti urejajo različni zakoni. Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – pri prvem je opredelitev poslovne skrivnosti nekoliko ohlapnejša kot pri drugem in že zaradi različne definicije tega instituta, ki ga oba omenjena zakona podajata, prihaja do anomalij. Prav tako je poslovna skrivnost opredeljena v Obligacijskem zakoniku in v Zakonu o delovnih razmerjih ter ne nazadnje tudi v Kazenskem zakoniku. Danes obravnavamo nov zakon o poslovni skrivnosti, ki ga v Poslanski skupini LMŠ vsekakor pozdravljamo. Ocenjujemo, da bo celostna ureditev področja pripomogla v prvi vrsti k bolj predvidljivemu poslovnemu okolju, kar je tudi del koalicijske zaveze. Zakon bo tako jasno, enotno opredelil pojem poslovne skrivnosti, prav tako pa bo jasno razločil med zakonito in protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti. Po drugi strani nov zakon poleg materialnega predpisa predstavlja tudi procesni predpis, ki hkrati določa postopke in ukrepe v primeru kršitev. Vse našteto je poleg potrebne uskladitve slovenskega pravnega reda z evropsko direktivo dovolj tehten razlog, da danes končno obravnavamo predlog zakona, ki bo institut poslovne skrivnosti uredil enotno, celostno in na enem mestu.  Ena izmed novosti, ki jih zakon prinaša, je možnost oškodovanca, da od kršitelja zahteva odškodnino v višini fiktivne licenčnine, s katero bo bistveno olajšana pot do dokazovanja obsega nastale škode. Izjemnega pomena so tudi na novo določeni pogoji za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bo kršilcu takoj oziroma izjemno hitro onemogočena protipravna uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti. V poslovnem svetu vemo, da je reakcijski čas izjemnega pomena, saj se lahko povzroči velika poslovna oziroma gospodarska škoda že z enim samim podatkom ali izdajo ključne informacije. V ta namen so v zakonu natančno opredeljeni tudi tožbeni zahtevki, ki bodo podlaga za hitro in učinkovito sodno varstvo. Ne nazadnje pa je pomembna novost tudi civilna kazen, ki jo zakon o poslovni skrivnosti predpisuje za kršitve, storjene namerno ali iz hude malomarnosti. V tem pogledu nudi zakon imetniku poslovne skrivnosti celo obsežnejše pravno varstvo, kot ga zahteva direktiva.  Glede na vse navedeno in z ozirom na to, da je v gospodarskem okolju poslovna skrivnost enako pomembna kot posamezna pravica intelektualne lastnine, je po našem mnenju povsem primerno in hkrati potrebno, da tak institut enotno in enovito uredimo v posebnem zakonu. V Poslanski skupini LMŠ bomo predlog zakona seveda podprli.
En lep pozdrav!   Kot je bilo že večkrat rečeno, danes odločamo o listi kandidatov za vodenje verjetno dveh najbolj pomembnih in najzahtevnejših resorjev, to sta resor Ministrstva za okolje in prostor ter resor Ministrstva za zdravje. Kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc trenutno opravlja funkcijo državnega sekretarja na omenjenem ministrstvu in je z aktualnimi izzivi, delom in stanjem tako na samem ministrstvu kot tudi na terenu zelo dobro seznanjen, kar je podrobneje orisal in predstavil že na samem zaslišanju. Kandidat je v predstavitvi napovedal, da bo nadaljeval z dobro zastavljenim delom in posameznimi projektu na ministrstvu. Odzivnost in dinamika dela bosta ostala na visoki ravni. Prav tako bodo zastavljene prioritete, ki v dobršni meri izhajajo tudi iz koalicijske zaveze in okvirne časovnice reševanja le-teh, ostale nespremenjene.  Takšen načrt delovanja ocenjujemo za primeren, ker bo mogoče realizacijo zastavljenih ciljev sprotno ovrednotiti.  Napoved kandidata za ministra za okolje in prostor, da bo v obravnavo kmalu poslal kar nekaj prenovljene in nove zakonodaje, bomo Socialni demokrati spremljali ter pri pripravi rešitev tudi tvorno sodelovali. Podpiramo ideje, da bo potrebno nekatere pomanjkljivosti gradbene zakonodaje, ki so se izkazale v praksi, odpraviti. Zato pozdravljamo zavzemanje kandidata za jasnejše omejitve ničnosti gradbenih poslov in uveljavitev takšnih rešitev, ki bodo kmetom olajšale pot, da v posameznih primerih hitreje legalizirajo širjenje njihovih kmetij. Kandidat je na zaslišanju temeljito predstavil stanovanjsko problematiko, ki pesti predvsem mlade, ki težko pridejo do stanovanja. Ta tematika je za Socialne demokrate še posebej pomembna. Minister bo zagotovo deležen naše podpore pri sprejemanju ukrepov, ki bodo mladim olajšali pot do lastnega ali najemnega stanovanja oziroma do ugodnega kredita. Tudi o tej tematiki imamo v koalicijskem sporazumu predvidene nekatere korake, za katere pričakujemo, da jih bomo v tem mandatu realizirali. Ker je v Sloveniji problem predvsem v dostopnosti do najemnih stanovanj, Socialni demokrati podpiramo prizadevanja in ukrepe, ki bodo namenjeni reševanju te problematike.  Ena izmed ključnih oziroma prioritetnih nalog v tem mandatu bo tudi tako imenovana odpadkovna zakonodaja, ki smo jo tudi z interventnim zakonom v prvi fazi že začeli reševati, vendar pa moramo še marsikaj postoriti v bodoče, da se nam situacija z nevzdržnim kopičenjem odpadkov na neprimernih mestih ne bo več ponovila.  Kandidat se zaveda hitro spreminjajočega se podnebja in s tem naravnih ujm in nesreč. Na tem področju je obljubil spremembe v smeri prožnejše zakonodaje v primeru naravnih nesreč, saj so te vse pogostejše in tudi vse hujše.  Priprava dolgoročne podnebne strategije z glavnim ciljem, da kot država do sredine stoletja postanemo ogljično nevtralna država, predstavlja enega najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši izziv, ki nas čaka v bližnji prihodnosti. Kandidat se je trdno zavzel proti hidravličnemu lomljenju oziroma tako imenovanemu frackingu in gradnji hidroelektrarn na Muri, kar v Poslanski skupini Socialnih demokratov vsekakor pozdravljamo in podpiramo. Kot zelo pozitivno ocenjujemo tudi kandidatovo pripravljenost, da bo nadaljeval z zastavljenim delom in načinom ter da bo obdržal dobre prakse sodelovanja z vsemi deležniki, tudi nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami, ter zavedanje, da so koraki in rešitve, ki imajo najširšo družbeno podporo pri različnih prostorskih in okoljskih vprašanjih, najboljša popotnica za njihovo uveljavitev. Takšen izziv zagotovo predstavlja vprašanje sežigalnice za odpadke in dilema o tem, ali smo kot družba sposobni nekega konsenza o tem, da za odpadke, ki jih pridelamo, v največji meri tudi sami poskrbimo ali pa jih bomo za visoko ceno izvažali v tujino. Socialni demokrati ocenjujemo, da je kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc na zaslišanju pokazal, da tematike, situacija in probleme dobro pozna in ima začrtano strategijo …
Hvala lepa.  Moram naprej povedati, da to ni takšna pokojninska reforma, ki bo dolgoročno vzdržna. To so popravki zakona ta hip. Reformo bo potrebno v bodoče šele pripraviti. Kar se tiče vašega vprašanja na pokojninsko temo. Zagotovo je bila razprava, ki je potekala na ekonomsko-socialnem svetu prejšnji teden, korak v pravo smer. Verjamem, da bomo vse te ukrepe dosegli lahko samo s strinjanjem na ekonomsko-socialnem svetu in si ne bomo mogli privoščiti nobenih sprememb brez širšega dialoga, sicer bomo slabo končali.  Gre predvsem za predloge, ki bodo na eni strani zasledovali podaljševanje delovne aktivnosti, po drugi strani pa izboljšali socialni položaj vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebna pozornost bo pa posvečena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema. Naš skupni imenovalec mora biti, da se je treba sistema lotiti celostno in ne zgolj s parcialnimi ukrepi, zato tudi ministrica ni predstavila zgolj ene rešitve, ampak jih je ponudila kar nekaj. In tudi vi ste jih našteli. Dvig odmernega odstotka in urejanje dvojnega statusa upokojencev ter kopica ostalih ukrepov na trgu dela, vsi ti ukrepi gredo predvsem v podaljševanje delovne aktivnosti, kajti naš glavni problem je, kot sem povedal že zadnjič, da prepozno vstopamo na trg dela in ga tudi prekmalu zapuščamo. Zato imamo tudi določene probleme. Poleg tega sem že pred enim mesecem na zadnji seji govoril, da se nam demografska slika naglo poslabšuje. Narejene so študije, celo tam do leta 2070, ali bo takrat tako ali ne bo, težko sodimo danes, ampak dejstvo je, da bo upokojencev vedno več in več. Mi nismo dvignili odmernega odstotka že z letošnjim letom zato, ker je bilo to nemogoče izvesti. To tako hitro ne gre, zato smo to zamaknili v leto 2020. Vedno pa so namenjene spremembe, ko se gleda na to v prihodnost. Vsekakor ta hip ni potrebno, da bi se ljudje na hitro upokojevali, da bi zdaj prišla kakšna panika zaradi tega povečanja starosti na 67 let. To se bo povečalo zgolj tistim, ki nimajo 40 let delovne dobe. Kar se tiče pokojninskih sprememb, kot sem rekel, to ni obsežna reforma, to so popravki zakona. Obsežno reformo bo potrebno v bodoče šele načrtovati. Tako da se tudi napačno uporablja ta izraz. Mi se zavedamo, da to ni nobena reforma. Reforma je čisto nekaj drugega, ampak v tem času, v tem trenutku so ti popravki zakonodaje ustrezni. V bodoče pa se bodo pripravile večje spremembe glede na demografsko sliko, glede na vse bolj pereč problem, z mislijo na to, kaj če se gospodarska slika spremeni in bo potrebno najti tudi način, da tisti upokojenci, ki bodo zraven pokojnine še delali, ko situacija tega ne bo dovoljevala, bodo prekinili delovno razmerje, zato da mladih s tem ne bomo obremenili, ko bo do tega prišlo.
Gospod podpredsednik, vsi ostali prisotni v dvorani, lep sončen dan! Opravljanje nalog poklicnega gasilstva je popolnoma primerljivo z opravljanjem nalog, ki jih opravljajo drugi uniformirani poklici – policisti, vojaki, cariniki, pazniki. Prav vsi našteti svoje delo opravljajo na terenu in v dokaj nepredvidljivih in nevarnih okoliščinah. Poklicni gasilci izvajajo operativne naloge reševanja ljudi, premoženja, pri čemer so izpostavljeni ognju, vodi, različnim nevarnim snovem, reševanju v prometni nesreči in podobno. Zato je prav, da pogoje za pridobitev dodatka za stalno pripravljenost izenačimo z drugimi uniformiranimi službami. Če imajo druge uniformirane skupine pravico do dodatka za stalno pripravljenost po petih letih, ga morajo imeti tudi operativni poklicni gasilci. Prejšnja vlada je s Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije podpisala stavkovni sporazum, pri čemer ni izpolnila zavez iz sporazuma. Mislim, da bi morali imeti politiki toliko občutka za pravičnost, da svoje obljube tudi izpolnijo. Ne nazadnje je kljub temu zakonskemu predlogu ostalo odprto še vprašanje dodatka za vodenje, ki naj bi se reševalo kasneje. Finančne posledice zakona so ocenjene na 144 tisoč 500 evrov letno. Občine so zopet opozorile, da v svojih proračunih nimajo zagotovljenih teh sredstev. Vse pogosteje slišimo, da se Vlada s sindikati nekaj dogovori, finančno breme pa prevali na drugega. Po kmečki logiki bi se moral o zvišanju finančnih odhodkov pogajati tisti, ki bo višje finančne odhodke tudi pokril. Na ravni Vlada – občine je vse več odprtih front, zato pričakujemo, da bo pristojni minister čim prej odprl nova pogajanja glede povprečnin. Poleg tega smo na Odboru za obrambo sprejeli sklep, da Vlada preuči možnost povračila finančnih sredstev občinam, ki so ustanoviteljice poklicnih gasilskih enot.  Zakonodajno-pravna služba je opozorila na kar nekaj ustavno sporih zadev, ki jih prinaša predlog zakona. Vlada kot predlagatelj se je do pripomb sicer opredelila, vendar zaradi teh pripomb predloga zakona ni spreminjala. S tem nase prevzema vso odgovornost za morebitno ustavno presojo dopolnitve zakona. Upam, da se ne bo spet zgodilo, da bomo davkoplačevalci plačevali za napake Vlade. Ob spoznanju, koliko sredstev javnih blagajn je negospodarno potrošenih, se zdi ne izdatek, temveč investicija v gasilstvo kaplja v morje tudi za občinski proračun. Zato bomo v Slovenski nacionalni stranki predlog zakona podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala, gospod poslanec, še za vaše stališče.  S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, zaključujemo predstavitev stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 25. marca 2019. V razpravo dajem 4. člen, to je amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? (Da.) Izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti bo predstavil Ferenc Horváth. Izvoli.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, beseda je vaša, izvolite.
Samo en trenutek, gospod poslanec. Spoštovane poslanke, poslanci, želite pavzo ali nadaljujemo naprej? Izvolite naprej.
Spoštovani, hvala za besedo.  4. člen, h kateremu smo v Levici predlagali amandma, naj bi opredelil zakonito pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti, toda prvi odstavek 4. člena definira le zakonito pridobitev, ne pa tudi zakonite uporabe in razkritja poslovne skrivnosti. Čeprav torej odstavek pridobitev poslovne skrivnosti denimo za namen uresničevanja pravic delavcev in predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja opredeljuje kot zakonito, še vedno dopušča, da se uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti za namen uresničevanja pravic delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja interpretirata kot protipravna. Zato v Levici predlagamo amandma, v prvem odstavku se za besedo »pridobitev« doda besedilo »uporaba in razkritje«. Hvala.
Hvala predsedniku Vlade za odgovor. Precej spretno se je izognil odgovoru na moje konkretno vprašanje. Govoril je o vseh ukrepih znotraj pokojninskega sistema. Glede reforma je to dikcija, ki se v medijih uporablja in ki je bila plasirana s strani Vlade in ministrstva. Govora je bilo o pokojninski reformi, ne samo ukrepih. Moje konkretno vprašanje pa se je dotikalo predvsem odmernega odstotka, to je zelo pomemben detajl znotraj pokojninskih ukrepov predvsem zato, ker na nek način vsaj do zdaj nismo dobili jasnega odgovora, ali se bo ta odmerni odstotek z uveljavitvijo začel uporabljati tudi za tiste, ki so v tem pokojninskem sistemu že do sedaj. Dejstvo je, da pokojnina ni nek privilegij, ampak je to nek zaslužen prihodek, ki so ga ljudje v preteklosti pridobili. Zato je to še toliko bolj pomembno, da ko se o tem govori, se tudi jasno opredeli do tega odmernega odstotka. V nasprotnem primeru se bo tistim, ki so že zdaj v sistemu, dodatno povzročila še večja škoda. Bilo pa je tudi vprašanje, zakaj se odmerni odstotek tudi v primeru tistih, ki se jim odmerja z neko znižano odmero, ne upošteva tudi ta nov odmerni količnik, seveda s tistimi malusi, ki jih število manjkajočih let doprinese. Ampak ključno je to, kako se bo odmerni odstotek upošteval.  To je bilo moje konkretno vprašanje in bi prosil za dopolnitev odgovora.
Hvala.  Predlagani kandidat za ministra za zdravje gospod Aleš Šabeder je svojo predstavitev vizije delovanja in reševanja problemov na področju zdravja predstavil skozi točke, ki so orisale situacijo na področju zdravja in skladno s tem je kandidat predstavil tudi svojo vizijo in načrte reševanja teh problemov in samega stanja. Kot prvo je izpostavil, da je potrebno državljankam in državljanom zagotoviti kakovostno, dostopno in javno zdravstvo. Kot ključne naloge je izpostavil nadaljevanje dela, zmanjševanja oziroma krajšanja čakalnih dob, občutnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ter pripravo novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.  Socialni demokrati seveda podpiramo tovrstna prizadevanja, bomo pa s svojimi predlogi tvorno sodelovali pri pripravi konkretnih predlogov, ki bodo terjali tudi spremembo zakonodaje.  Gospod Šabeder vidi izboljšanje stanja v zdravstvu v tem, da se je potrebno zavzemati za zadovoljstvo bolnikov, zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Ključne stvari pri ureditvi stanja na področju zdravstva v Sloveniji so po njegovem mnenju izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu ter zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvenega sistema. Kandidat za ministra je mnenja, da je potrebno čakalne dobe reševati čim prej, izvesti pa je potrebno strokovni in poslovni nadzor samega sistema naročanja. Glede javnega naročanja v zdravstvu je bilo doslej že veliko povedanega, v javnosti mnogo razpravi, pa vendar se zdi, da večjega preboja in konkretnega zniževanja stroškov še nismo uspeli doseči. Ta tematika je močno povezana tudi z različnimi monopoli ali podobnimi položaji dobaviteljev, ki močno ožijo manevrski prostor predvsem javnim zdravstvenim zavodom kot naročnikom, slednji pa se medsebojno še ne povezujejo v zadostni meri na način, da bi si položaj naročnika izboljšali. Zagotovo na tem področju bodočega ministra čaka še veliko izzivov.  Socialni demokrati upamo, da bo bodoči minister pri tem uspešen in tudi deležen širše politične podpore, ne zgolj koalicijske. Kandidat se bo aktivno lotil reševanja pomanjkanja kadrov. Tukaj vidi rešitev predvsem v razpisih specializacij, povezovanju specialistov na vseh ravneh, predvsem pa, da moramo zadržati šolan kader v Sloveniji.  Kot prioritetne zakone si je zastavil posodobitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakona o upravljanju zdravstvenih zavodov.  Za slovensko zdravstvo se zdi, da je zapadlo v krizo in točko brez izhoda, a v Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da bo gospod Aleš Šabeder s svojimi napovedanimi ukrepi in videnji, kako rešiti probleme in trenutno situacijo na področju slovenskega zdravstva, stvari uspešno reševal. Zagotovo čakajo bodočega ministra veliki izzivi, rešitve in ukrepi, za katere smo se zavezali v koalicijski pogodbi, pa bodo terjale veliko napora, vendar minister lahko pri tem računa na sodelovanje in podporo Socialnih demokratov.  Menimo, da sta tako gospod Simon Zajc kot tudi gospod Aleš Šabeder primerna kandidata za ministrski mesti, zato ju bomo v naši poslanski skupini podprli. Obema želimo uspešno delo.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi! Tisztet Hölgyeim és Uraim! Un cordiale saluto a tutti! V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti podpirava spremembo zakona, saj gasilci gasijo in rešujejo osebe iz gorečega poslopja, pomagajo ljudem ob poplavah, rešujejo ponesrečence iz razbitin avtomobilov v prometni nesreči, skratka, gasilci vedno požrtvovalno opravljajo svoje delo. Zato si poleg spoštovanja zaslužijo tudi primeren položaj v skupnosti. Za razliko od ostalih uniformiranih poklicev, ki dodatek za stalnost prejemajo po petih letih svojega dela, poklicni gasilci ta dodatek prejmejo šele po desetletju svojega dela. V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti zato pozdravljamo namero Vlade, da izpolni zavezo iz stavkovnega sporazuma iz januarja 2018 ter s predlagano rešitvijo izenači izplačilo dodatka za stalnost z drugimi primerljivimi poklici. Ob tem pa hkrati pričakujemo, da bo novela Zakona o gasilstvu, ki je v javni razpravi do konca aprila, res povečala usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva. Gasilci, tako poklicni kakor tudi prostovoljni, si vsekakor zaslužijo zaradi zgoraj navedenega vse spoštovanje in primerno ovrednotenje svojega dela.  V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti bova spremembo zakona podprla, vendar hkrati izražava upanje, da je to šele prvi korak pri rešitvi problematike, ki se nanaša na to tematiko, saj gasilci od Vlade in Državnega zbora to pričakujejo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji k prehodni in končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 9. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja Anji Bah Žibert.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.
Hvala.  Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Hvala. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem to razpravo. Prehajamo na 5. člen in na amandma Poslanske skupine Levica. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Kot zadnja v imenu poslanskih skupin gospa Janja Sluga v imenu Poslanske skupine SMC.  Gospa poslanka, beseda je vaša.
Kolegice in kolegi!  Ta uvod začenjam s pozivom državljanke: »Pridite na moj dom in boste videli, kako živim. Videli boste mojo življenjsko situacijo in ne boste se več ukvarjali s tem, kdo predlaga rešitev za izboljšanje življenj nas invalidskih upokojencev, ali je to opozicija ali je to koalicija, ali so to levi ali desni. Ne boste se izgovarjali, vodil vas bo en sam cilj, in to je, da končno naredite nekaj skupaj za nas invalidske upokojence.« Seveda si, spoštovani, želim, da bi se njene besede udejanjile in da dokažemo, da ko gre za neke pomembne rešitve, da ko rešujemo tiste najbolj ogrožene skupine, dejansko stopimo skupaj in iščemo način, kako zakon sprejeti, in ne, kako ga zavrniti. 234 evrov, 244 evrov, 270 evrov, 287 evrov, 304 evre, 310 evrov – spoštovani, to so zneski, s katerimi morajo preživeti slovenski invalidski upokojenci. V teh zneskih je tudi odgovor, zakaj v Slovenski demokratski stranki predlagamo spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.  Za invalidske upokojence, ki so najbolj ranljiva skupina upokojencev, v zadnjih letih ni bilo storjeno praktično ničesar. Ni se v nobenem primeru izboljšal njih položaj, ni se določil tudi minimalni znesek teh pokojnin. Primerjalni podatki povedo vse. Povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji znaša 635 evrov. To je nekako tudi znesek, ki okvirno predstavlja prag tveganja revščine za samsko osebo. Povprečna invalidska pokojnina pa je bistveno manjša od tega zneska. Ta je v povprečju 495 evrov. To pomeni, da je delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino, nižjo od 392 evrov, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, ljudem bolj poznanega kot denarna socialna pomoč, zelo visok in vsekakor nesprejemljiv. Se pravi, invalidski upokojenec dobi manj kot nekdo, ki prejema socialno pomoč. Po podatkih, ki smo jih črpali mi iz medijev, je takšnih oseb, ki imajo nižjo invalidsko pokojnino, kot je denarna socialna pomoč, okoli 10 tisoč. Če pa si podrobno pogledate mnenje Vlade, ki je podala tudi neke izračune, lahko vidimo, da je situacija še bistveno slabša in da je teh posameznikov očitno še več. Kaj želimo pravzaprav v Slovenski demokratski stranki doseči s predlagano spremembo zakona? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju želimo izboljšati tako, da bo za najbolj ogroženo skupino znotraj invalidskih upokojencev določen minimalni znesek invalidske pokojnine, ki mora biti vsaj v višini denarne socialne pomoči oziroma zneska minimalnega osebnega dohodka, in to je 392,75 evra, če sem popolnoma natančna. Pri tem vas prosim, ne pozabimo, da je bilo veliko teh invalidskih upokojencev delovno aktivnih, dokler niso izgubili svojega zdravja. Kdo pa si v tej državi želi izgubiti zdravje?! Gre za ljudi, ki bi seveda radi delali, soustvarjali, pa več ne morejo. Mnogi od njih so posredno izgubili zdravje pri delu, čeprav ne sodijo v kategorijo invalidskih upokojencev, ki se jim prizna poklicna bolezen ali poškodba pri delu. Podobno rešitev predlagamo, spoštovani, tudi za tiste, ki so tako imenovani delni invalidi in imajo tretjo kategorijo in so na Zavodu za zaposlovanje, pa zaradi teh svojih ovir ne dobijo primernega delovnega mesta.  Tukaj bom zaključila, v nadaljevanju bom povedala še več. Bi si pa želela, še enkrat, da se danes predvsem ukvarjamo s tem, kako lahko zakon izboljšamo, kako ga lahko nadgradimo, predvsem pa, da rešimo to skupino upokojencev. Hvala.
Hvala za besedo.  5. člen podaja preširoko opredelitev protipravne pridobitve, uporabe in razkritja poslovne skrivnosti. Kot protipravno je določeno tudi ravnanje oseb, ki pridobijo, razkrijejo ali uporabljajo poslovno skrivnost, ne da bi sploh vedele, da gre za poslovno skrivnost, ker naj bi v danih okoliščinah morale vedeti, da gre za poslovno skrivnost. Pri tem niti v členih zakona niti v obrazložitvah ni podanih nobenih opredelitev kriterijev, po katerih je sploh možno presoditi, kdaj in v kakšnih okoliščinah bi oseba morala vedeti, da gre za poslovno skrivnost. S to dikcijo se na široko odpirajo vrata za samovoljne interpretacije protipravnosti pridobitve, uporabe oziroma razkritja poslovne skrivnosti, zato v Levici predlagamo tri amandmaje k 5. členu. Se pravi, v drugi alineji prvega odstavka se črta besedilo »ali bi v danih okoliščinah to moral vedeti«, v četrti alineji drugega odstavka se črta besedilo »ali bi v danih okoliščinah morala vedeti« in v tretjem odstavku se črta besedilo »ali bi v danih okoliščinah morala vedeti«. Hvala.
Hvala lepa. Kot sem rekel, vse spremembe, ki se bodo zgodile, ki bodo na koncu implementirane, morajo iti najprej čez socialni dialog. Prvi sestanek je bil prejšnji teden. Lahko rečemo, da ekonomsko-socialni svet je tudi kar neke vrste pogajalsko telo, kjer različni segmenti predstavijo svoja stališča. Šele ko bo tam določeno oziroma izkristalizirano, kakšne ukrepe bomo sploh spodobni izvesti, takrat bomo lahko govorili konkretneje. Dokler pa na ekonomsko-socialnem svetu ni potrjena nobena izmed variant, pa težko govorimo kar tako na pamet, ker socialni dialog je v tem primeru ključnega pomena.
Spoštovani!  Na današnji seji Državnega zbora bomo glasovali o listi dveh kandidatov za ministra, ministra za okolje in prostor in pa ministra za zdravje. Gre za izjemno pomembni ministrstvi, ki s svojimi politikami najbolj neposredno vplivata na kakovost našega življenja, na naše zdravje, na bivanje, sobivanje, na zdravo življenjsko okolje in trajnostni razvoj. Gre torej za vpliv ne zgolj na naša življenja, temveč predvsem na življenja naših otrok. Ministrstvi, ki sta v svojih ciljih v velikem delu izjemno povezani, na žalost, delita tudi nekaj drugih skupnih lastnosti, ki obema kandidatoma postavljata zelo zahtevne naloge. Okoljsko ministrstvo je bilo vrsto let neuspešno pri implementaciji osnovnih strateških usmeritev in še bolj neuspešno pri reševanju povsem konkretnih težav, to so težave z odpadki, protipoplavna zaščita, sanacija degradiranih območij, kot je celjska kotlina, birokratske ovire z okoljevarstvenimi soglasji in dovoljenji, prostorska politika in še in še. Na področju zdravstvenega ministrstva so to čakalne dobe, finančne težave javnih zavodov, kadrovska problematika in ureditev financiranja. Oba resorja sta zato predmet pogostih javnih razprav in polemik tako v medijskem prostoru kot seveda tudi med našimi državljankami in državljani, saj gre za področja, ki se dotikajo slehernika. Nedavni podnebni štrajk, štrajk za Muro ali pa opozorila preobremenjenih družinskih zdravnikov zgovorno pričajo, kako aktualni in hkrati kako zahtevni sta obe področji. Na obeh je še mnogo več izzivov, za katere si ne delamo utvar, da se lahko rešijo čez noč, pa vendar smo v Stranki modernega centra zadovoljni, da se vsaj na ministrstvu za okolje težave že rešujejo. Po zaslišanju kandidata za ministra za okolje in prostor na pristojnem parlamentarnem odboru smo v SMC prepričani, da se bodo na področju okolja in prostora zastavljene politike aktivno nadaljevale z enako, če ne še večjo vnemo. Ne samo zato, ker smo ponudili dobrega kandidata, temveč zato, ker sta tako varstvo okolja kot stanovanjska problematika, ki bosta med bolj izpostavljenimi politikami, pomembna dela programa naše stranke. Ministrstvo za okolje in prostor je v zadnjega pol leta uspešno identificiralo glavne izzive, zastavilo prioritete, predvideno časovnico in potrebne aktivnosti. Dosežki ministrstva v tem kratkem času so zelo jasni in prepoznani.  Simon Zajc je imel pri teh dosežkih kot državni sekretar za področje okolja že zdaj ključno vlogo, zato absolutno verjamemo njegovim besedam, da bo lahko zastavljene projekte nadaljeval takoj. Če smo odkriti, jih izvaja še zdaj, potrebuje samo še našo zadnjo formalno potrditev. V preteklosti je bilo področju okolja in prostora namenjene premalo pozornosti in v SMC smo dokazali, da se še tako zarjavelo kolesje lahko zopet zažene. Prepoznane ključne prioritetne teme, kot so prenova gradbene in stanovanjske zakonodaje, Zakon o vodah, ureditev področja odpadkov, so prave. Kot je dejal že kandidat na zaslišanju pred matičnim odborom, je osvežitev stanovanjske zakonodaje nujna, saj mladi vse težje pridejo do stanovanja. Koalicijski partnerji smo v sporazumu področje zdravstva identificirali kot prioritetno področje, kjer je potrebno sprejeti razvojne spremembe za zagotovitev dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije. V prejšnji vladi je vodenje zdravstvenega resorja pogumno prevzela naša stranka in se na lastni koži prepričala o zahtevnosti tega resorja. Da bi zagotovili dostopno in kakovostno javno zdravstvo tudi v obdobju te vlade, smo se s koalicijskim sporazumom zavezali, da je še naprej potrebno urgentno odpravljati posledice nerazvoja v preteklih obdobjih, ki so posledica zgrešenih politik in strogih varčevalnih ukrepov v obdobju krize in po njej. Zdravstvo je prvovrstna politična tema, saj se poleg interesov državljank in državljanov na tem področju prepletajo interesi zdravstvenih zavarovalnic, dobaviteljev medicinske opreme, zdravniškega ceha in drugih zaposlenih, ki so v trajnem konfliktu in ga nobenemu ministru ni uspelo razrešiti. Olje na ogenj prilivajo tudi raznorazni v medijih abonirani komentatorji, ki težave v zdravstvu opisujejo iz svoje interesne sfere izkrivljeno in poenostavljeno, brez preverjenih rešitev, s čimer se ustvarjajo napačna visoka pričakovanja do vsakokratnega ministra po hitropotezni sanaciji tega resorja. Kandidat za ministra je izjavil, da vidi to funkcijo izključno kot strokovno in ne politično, kar se sicer sliši lepo. Minister izvaja politike, za katere je prav, da so podprte s strokovnimi argumenti, vendar pa je minister politična funkcija, Vlada in Državni zbor sta politična organa, ki sprejemata politične odločitve in na koncu za svoje delo prevzemata politično odgovornost. A če bo minister za okolje in prostor intenzivno delo, ki se je začelo že pred pol leta, moral ravno tako intenzivno in še bolj zagnano nadaljevati, pa bo minister za zdravje moral motorje, ki še niso niti v hladnem teku, šele zagnati.
Hvala lepa.  Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Tilnu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Izvoli.
Hvala, gospod poslanec.  Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem razpravo in vas obveščam, da bomo o amandmajih v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.  Zakon je predložila Vlada, zato dajem besedo predstavnici Vlade ministrici gospe Andreji Katič.  Izvolite, gospa ministrica.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka, za vaše stališče. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zaključujemo predstavitev stališč poslanskih skupin. Hkrati vas obveščam, da se lista najavljenih tekoče spreminja, zato sedaj najavljam gospo Ljudmilo Novak, pripravi pa se gospa Nada Brinovšek.  Gospa poslanka, izvolite.
Andreja Katič
Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  Zakon o kazenskem postopku je eden najpomembnejših zakonov vsake države, ureja namreč najhujše posege države v posameznika, ki se znajde pred očitkom, da je storil kaznivo dejanje. Na eni strani omogoča varnost v družbi, policiji, državnemu tožilstvu in sodiščem daje pooblastila, pooblastila, da raziščejo, preganjajo in sodijo, na drugi strani pa osumljencu oziroma obdolžencu zagotavlja spoštovanje njegovih pravic glede poštenega postopka. Verjetno se vsi spomnite žgoče razprave, ki je spremljala prejšnjo različico novele N tako v laični kot v strokovni javnosti, a tokrat je predlog, ki ga imate pred sabo, usklajen s pravosodnimi deležniki. Ne nasprotuje mu Odvetniška zbornica Slovenije, pridobili smo tudi mnenje Varuha človekovih pravic, ki je pozdravil večje število rešitev, soglasno je predlog podprl Državni svet. Kljub izločitvi določil, za katere z deležniki nismo uspeli doseči konsenza, gre za obsežno novelo. Vanjo je bilo vloženo veliko dela. Naj se tudi zato na tem mestu zahvalim vsem, ki so sodelovali pri zahtevni pripravi. S sprejetimi amandmaji na seji Odbora za pravosodje smo v največji možni meri naslovili pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki jih je podala k 18 členom od 145. Določene rešitve, ki jih sedaj naslavljajo tudi vloženi amandmaji, kot je na primer ločeno mnenje vrhovnih sodnikov, so bile vključene v naš sodni predlog, a jih je odbor z amandmaji drugače uredil glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe.  Izpostavila bi tri cilje, ki jih zasledujemo z novelo. Prvič, bistveni cilj novega predloga zakona je implementacija direktive o žrtvah oziroma sistemska ureditev položaja oškodovanca v kazenskem postopku. Namen je zagotoviti, da žrtve kaznivih dejanj dobijo potrebne informacije, podporo in možnost sodelovanja v kazenskem postopku ter po potrebi ustrezno zaščito. Žrtve tako ne bodo več zgolj nekakšna kolateralna škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo različni organi v postopku, temveč skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice stopa v ospredje. Predlog uvaja splošno obveznost obzirnega ravnanja v predkazenskem in kazenskem postopku z udeleženci, ki so ranljivi v najširšem pomenu besede. Posebna pozornost se namenja tudi mladoletnim žrtvam. S procesnega vidika postavljamo temelj za nadaljevanje medresorskega projekta Hiša za otroke. Želimo preprečiti sekundarno viktimizacijo in ponovno zaslišanje v kasnejših fazah postopka. V tem delu gre torej za pomembne spremembe, ki bistveno spreminjajo položaj in pravno varnost oškodovancev v kazenskem postopku v vseh fazah. Rok za prenos direktive je potekel leta 2015, Slovenija pa je ena zadnjih, če ne zadnja, ki te direktive še ni uspela implementirati v svojem pravnem redu. Na podlagi posebnega zaprosila smo uspeli ta rok podaljšati do 9. aprila 2019, v nasprotnem primeru Sloveniji grozi tudi visoka denarna kazen.  Kot drugo, predlog vsebuje pomembne rešitve, ki so povezane s prenosom odločb Ustavnega sodišča Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, kot na primer glede preiskave odvetniških pisarn, glede odločanja v priporu in prikritih preiskovalnih ukrepih, glede vprašanja hrambe in dostopa do prometnih podatkov. In ne nazadnje, kot tretje, predlog prinaša tudi nekatere druge rešitve, povezane z izzivi v praksi. Natančneje se določa pogoje za ravnanje z gradivom, zbranim s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, prenovljeni so pogoji za dostop do naročniških in prometnih podatkov, prenavljajo se določbe, ki bodo omogočale e-poslovanje in e-vročanje v kazenskih zadevah. Jasno določamo, da namen zakonodajalca ni uničenje zakonito zbranih dokazov v najzahtevnejših kazenskih primerih gospodarskega in organiziranega kriminala. Sistematično se ureja zaseg predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo. Ureja se varovanje novinarjevega vira, omejuje se nepotrebno dolgo branje dokaznega gradiva na glavnih obravnavah, torej nič več bralnih vaj. Omejujejo se možnosti za zlorabe zdravniških opravičil za odsotnost. Novela olajšuje pregon bančnega kriminala. Spoštovani, novela, ki je pred vami, je že štirinajsta po vrsti, zavedam pa se, da vseh izzivov nismo naslovili. Tudi zato smo dogovorili z deležniki, da se po, upam da, današnjem sprejetju oblikuje posebna skupina, ki bo opravila razmislek o celoviti prenovi kazenskega postopka. Strinjam pa se, kar ne nazadnje izhaja tudi iz dela mojih predhodnikov, da je delo zahtevno, obsežno in da presega en mandat. V kolikor bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, predlagam, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava. Poudarila bi pa še, da bo implementacijo zakona, se pravi njegovo uporabo v praksi, spremljala posebna implementacijska skupina, ki bo naslovila tudi morebitne pomanjkljivosti pa predvsem dobre prakse in usmerjala izobraževanje, usposabljanje vseh, ki so deležniki v kazenskem postopku. Vsi moramo prevzeti svoj del odgovornosti in dolžnosti, saj bodo le tako vse rešitve zaživele in dosegle tisti svoj učinek tudi v praksi. Hvala.
Tilen Božič
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije vsebine Predloga zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev SDS, ne more podpreti, saj bi ta rušil razmerja, ki so vzpostavljena pri višini priznavanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlada se sicer strinja, da je treba zagotoviti višjo socialno varnost ter višje prejemke iz pokojninskega zavarovanja, vendar meni, da ni primerno spreminjati pravic zgolj nekaterim prejemnikom, ampak je treba najti ustrezno rešitev za vse uživalce na način, ki bo sočasno ustrezna razmerja med njimi tudi ohranjal. Reševanje s parcialnimi ukrepi bi namreč povzročilo nove neenakosti in nepravičnosti. Izpostavljamo, da je naš sistem pokojninskega zavarovanja v prvi vrsti zavarovalniški sistem, hkrati pa temelji tudi na načelu solidarnosti, ki je pri invalidski pokojnini vpeljan v višji meri kot pri starostni pokojnini. Invalidska pokojnina tako ni odmerjena le od dosežene pokojninske dobe glede na plačane prispevke, temveč je zaradi dodatnih zakonskih ugodnosti, na primer prištete dobe, odmerjena v višji višini, kot bi bila ob danih okoliščinah starostna pokojnina. Invalidski upokojenci so lahko upravičeni tudi do zagotovljene višine invalidske pokojnine, prav tako pa zakon posebej določa, da invalidska pokojnina ne sme biti nižja od 327 evrov. Kot omenjeno, je invalidsko zavarovanje sistem, ki temelji na zavarovanju, kar pomeni, da mora biti vsaj do določene mere upoštevana višina prispevka posameznika med aktivno dobo. Če bi se za vse invalidske upokojence določilo prejemanje invalidske pokojnine v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, bi se tako porušila razmerja pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tisti, ki je bil v sistem vključen krajše obdobje, na primer 5 let, ne more biti, po našem mnenju, v istem položaju kot zavarovanec, ki je bil vključen 32 let. S predlogom SDS se vzpostavlja nekakšna uravnilovka, ki bi glede višine prejemka izenačila na primer invalidsko upokojene, ki so bili vključeni v zavarovanje eno leto, pa tudi tiste, ki so bili 32 let. Pri tem dodajamo, da so prejemniki invalidske pokojnine ne glede na kategorijo invalidnosti in starost lahko upravičeni tudi do varstvenega dodatka, ki je sicer pravica iz socialnega varstva. Namenjena je pa zagotavljanju izboljšanja socialne varnosti državljanov. V zvezi z dvigom nadomestil iz invalidskega zavarovanja velja izpostaviti, da gre za zavarovance, ki imajo delovno sposobnost sicer omejeno, vendar pa so še vedno sposobni opravljati določena dela s krajšim delovnim časom ali z omejitvami. Opozarjamo, da sistem invalidskega zavarovanja za delovne invalide ne more nadomeščati dohodka v primeru izgube zaposlitve, ampak je naloga države, da delovnemu invalidu zagotovi ustrezno delovno mesto in ga stimulira, da ostane v zaposlitvi.  Vlada trenutno pripravlja predlog zakonodajnih sprememb, ki bodo zasledovale izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V petek je bila s tem v zvezi tudi ustanovljena pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu. Te bodo med drugim vključevale tudi dvig odmernega odstotka tako za moške kot tudi za ženske, kar bo prineslo tudi višjo socialno varnost tako za prihodnje prejemnike invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin kot tudi za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Prav tako bomo dvignili varovalke, ki zagotavljajo najnižje pokojnine vsem posameznikom, torej invalidske pokojnine, minimalne starostne pokojnine, vdovske in družinske pokojnine. Gre za kompleksen pogajalski proces, pri katerem je zahtevano soglasje socialnih partnerjev, parcialni pristop tega žal ne omogoča.  Tudi zaradi tega Vlada predloga ne podpira. Za dodatna pojasnila pa bom seveda na voljo na tej seji. Hvala.
Spoštovani gospod predsednik, vsi skupaj lepo pozdravljeni! Najprej moram izraziti čestitke Vladi, da sploh imamo dva kandidata, ki želita prevzeti dve tako odgovorni ministrstvi. Imamo že veliko izkušenj z menjavami na Ministrstvu za zdravje in tudi za okolje, ker sta to dva zelo težka resorja, kjer se prepleta veliko interesov, kjer je v ozadju tudi veliko denarja, in zato je biti minister za zdravje lahko tudi nevarno. Kakorkoli, v preteklosti sem imela velika pričakovanja do prejšnjega ministra, ker sem menila, da ima zdravstvo v malem prstu, da ga pozna, ker je več let delal na tem področju, pa sem bila razočarana, ker čakalnih dob nismo odpravili v treh mesecih, tako kot je napovedoval, pa tudi drugih težav ne, ampak so se še nakopičile. Zato sedaj nimam velikih pričakovanj, ne bom pa rekla, da ni mogoče, da me bosta oba kandidata v prihodnosti pozitivno presenetila. To možnost dajem obema, zato ne bom vnaprej kritična do njiju, do njune kandidature, ampak jima čestitam, da sta pripravljena se spustiti v to in sprejeti to odgovorno funkcijo na dveh odgovornih resorjih.  Minister za zdravje gospod Aleš Šabeder je zagotovo do neke mere spoznal zdravstveni sistem v času, ko je vodil klinični center, ki je zelo velika ustanova z veliko zaposlenimi, z veliko različnimi interesi, če tako rečem, in zato ima morda tudi večji vpogled v to področje in bo tudi lažje začel delati. Vendar, do sedaj smo vedno znova slišali, da je moč lobijev na tem področju velika, zato se sprašujem, kdaj bomo spremenili tudi naš zakon o javnih naročilih, ker ne funkcionira, ker prav ta zakon velikokrat omogoča, da so nabave materialov dražje kot sicer, če bi nekdo nabavil takoj direktno iz prve roke neki material, tako pa se s pomočjo javnih naročil cene velikokrat dvignejo. Poznam kar nekaj konkretnih primerov, ko so mi zdravniki sami pripovedovali o tem, kako se je čakalna doba podaljšala, ker se je pokvaril neki instrument, in kako je bil precej dražji, kot če bi ga naročili direktno. Tako da imamo na tem področju še kar nekaj dela. Tudi nekaj ministrov je izrazilo svoja opažanja in se pritoževalo nad pritiski, ki so jih doživljali s strani različnih lobijev, ki so vpleteni tam, kjer se obrača veliko denarja. In v zdravstvu se obrača veliko denarja, zato je tam interesov veliko.  Seveda pričakujemo od novega ministra, da bo takoj stopil v akcijo in se pogovoril z družinskimi zdravniki, kot je tudi obljubil, saj ne želimo, da bi določene regije, določena področja ostala brez družinskih zdravnikov. Že tako vemo, da je v nekatere regije, bolj oddaljene od Ljubljane, težko sploh dobiti družinskega zdravnika, da se odloči za to, sedaj pa, da bi že obstoječi odšli – kajti ponudbe onstran meje so veliko bolj privlačne in tudi tam potrebujejo več zdravnikov in slovenski zdravniki so zaželeni. Jim tudi ne moremo zameriti, ker pač nismo doma vsega uredili, da bi bilo to področje urejeno, pregledno in da bi lahko normalno delali, nosijo pa veliko odgovornost za zdravje svojih pacientov. Seveda se nam tudi ne zdi logično, če imajo zdravniki preveč birokratskega dela, namesto da bi se posvetili svojemu pacientu, ko je pa kaj narobe, takrat smo pa vsi pametni in pravimo, kaj vse bi moral ta zdravnik narediti, česa vsega ni naredil in tako naprej. Menim, da mora biti ta birokracija pri samem zdravniku zmanjšana, da se bo lažje posvetil pacientu, zato so lahko drugi kadri, ki bodo opravljali birokratske zadeve. Pričakujem tudi sodelovanje Ministrstva za zdravje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri zadnjem poročilu varuhinje za človekove pravice smo slišali prav te pripombe – da se ti ministrstvi ne usklajujeta dovolj dobro in da prihaja tudi zaradi tega do kršenja pravic pacientov ali državljanov, ker se ministrstvi ne dogovorita in prelagata odgovornost, eno ministrstvo na drugega. Zato pričakujem boljše sodelovanje. Pa tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga že tako dolgo čakamo, upamo, da bo zagledal luč sveta in rešil mnoge probleme.  Prav tako me skrbi to nenehno poudarjanje, da so vsi privatniki v Sloveniji nezaželeni oziroma jih ne bomo podpirali, ker samo javno, javno zdravstvo. Saj tudi zdravniki s koncesijo so del javnega zdravstva. Mislim, da jih nimamo preveč v Sloveniji, da bi si lahko to privoščili, da se gremo neko vojno proti tem zdravnikom s koncesijami, ampak da so enakopravno vključeni v sistem, saj gre za pacienta. In pacienta prav nič ne zanima, ali bo šel v neko državno ustanovo ali bo šel k privatniku koncesionarju, samo da bo prišel kmalu na vrsto, da bo storitev kvalitetna – to zanima pacienta in to mora biti v ospredju. In zato ne razumem te splošne gonje v Sloveniji proti vsemu, kar je privatno. Pacient je pomemben, kvalitetna oskrba je pomembna. In ta sistem se mora dopolnjevati in prepletati. Na žalost nam dobro izobraženi zdravniki odhajajo, zato moramo res premisliti, sploh na obmejnih območjih, kjer so sosednje države tako blizu, da se lahko dnevno vozijo. In nam ni vseeno, kajti prihajajo drugi, pri katerih nismo vedno prepričani o kvaliteti njihove izobrazbe, tudi poznavanju jezika, kulture in tako naprej, ki pa rešujejo nastalo situacijo, zato si moramo prizadevati, da bomo obdržali dobre zdravnike doma. Kandidat na Ministrstvu za okolje in prostor – prav tako izredno zahtevno področje, kjer prav tako nenehno slišimo o grožnjah in pritiskih lobijev, kajti tudi tukaj gre za veliko interesov, gre za urejanje prostora, za različna dovoljenja, za odpadke in tako naprej. Tako da področje je dovolj veliko. Seveda si želim, da bi bilo to ministrstvo tudi bolj učinkovito. Prevečkrat sem slišala različne investitorje, vlagatelje, naše podjetnike, ne samo tuje, kako dolg je postopek pridobivanja dokumentacije, koliko časa čakajo in kakšna izguba, gospodarska škoda pri tem nastaja. Če smo lahko v kratkem času pripravili vse potrebno in dali dovoljenja za Magno, potem morajo biti enakovredno in enakopravno obravnavani vsi potencialni investitorji. Pravila morajo biti jasna in ne smemo sprejemati zakonov samo zaradi enega investitorja, ampak morajo biti vsi v enakopravnem položaju, pravila jasna, tisti, ki pa izdajajo dovoljenja, pa tudi odgovorni. Kajti predstavljajmo si, kako velika gospodarska škoda nastane, če nekdo pet let ali pa več čaka na neko dovoljenje. In to sem kar nekajkrat slišala od podjetnikov, ki so želeli širiti svojo proizvodnjo, ki so imeli naročila, pa tega niso mogli izvesti prav zaradi teh dolgotrajnih postopkov.  Potem urejanje prostora oziroma urejanje v zvezi z odlaganjem odpadkov – zelo pereča tema. Ne bom rekla, da imam dokaze, ampak žal prevečkrat slišim o tem, da je tudi tukaj zadaj kar precej denarja in lobijev in da poteka to odlaganje na nezakonit način v opuščenih rudnikih in še marsikje. Ne vem, ali uradniki na tem ministrstvu – ne vem, ali je res, ampak to se pač govori – prelagajo odgovornost drug na drugega in so tudi pod pritiski. Menim, da bi bilo morda dobro zamenjati ljudi oziroma jih premestiti, če ne opravljajo odgovorno svojih nalog oziroma niso sposobni zdržati teh pritiskov, ali obstajajo tudi drugi načini. Seveda pa želim bodočemu ministru, da ne klone pod težo takšnih pritiskov, da naj ima v mislih, da bo delal to, kar je prav, kar je zakonito, kar je dobro, in ne tega, kar hočejo določeni lobiji, če še enkrat ponovim to besedo. Potem bo lahko imel mirno vest. Bojim pa se, da dokler nekdo služi oziroma gre vse po načrtu, potem nima afer, ko pa želi nekdo nekaj urediti, kar nekomu ni všeč, pa se takoj najdejo primerne afere za to. Mislim, da tudi slovenska javnost in mi sami politiki ne smemo nasedati različnim takšnim aferam, ki pravzaprav nimajo odločilnega pomena, so pa zelo priročne za to, da se nekoga znebimo. To pa ni prav, zato želim obema kandidatoma, da bosta zmogla in da bosta pri urejanju vsak svojega področja neustrašna in da bosta delala po svojih najboljših močeh.  Sama ne bom nasprotovala nobenemu od teh kandidatov, ker se zavedam, da potrebujemo odgovorne ministre na teh funkcijah, si pa seveda želim, da se nakopičeni problemi rešujejo v doglednem času. Ne nazadnje za to nista odgovorna samo ta dva kandidata, pač pa celotna vlada in še privesek ali pa nadvesek vlade.
V skladu s poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava.  Mislim, da gre za pomembno temo, ki nas bo v prihodnje še velikokrat zavezovala, predvsem tudi zato, ker v podpisani koalicijski pogodbi je bil ta ukrep odmernega odstotka predviden že za januar 2019, po teh novih podpisih in novih zavezah po vrhu koalicije se je dala zaveza da bo to z januarjem 2020. Ta čas bo zelo hitro prišel in mislim, da se je potrebno tudi v Državnem zboru seznaniti oziroma dobiti res konkretne odgovore glede tako pomembnega dejstva znotraj pokojninskih sprememb, ki vplivajo na vse državljane. Mislim, da bi bila razprava na to temo lahko koristna tudi za predsednika Vlade, ki bi v nadaljevanju lahko na osnovi širše razprave tudi povlekel poteze, ki bodo ustrezale oziroma ki bodo zadovoljevale večino državljanov. Saj ne nazadnje je parlament tisti, ki predstavlja vse volivce v tej državi.  Tako predlagam, da se o tem odgovoru – kajti konkretnega odgovora s strani predsednika Vlade ni bilo – opravi razprava.
Hvala, gospod poslanec, za postopkovni predlog. O njem bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Besedo imate, gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Aljaž Kovačič.  Izvoli.
Zadnje čase ministri slovenske Vlade trošite sekunde, ki jih nimate. Hvala za vašo predstavitev. Pristojni odbor je Odbor za pravosodje, prosim podpredsednika mag. Dejana Kaloha za poročilo.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospa poslanka. Mi pa, kakor ste omenili, neustrašno nadaljujemo.  Besedo imate, gospa Nada Brinovšek, pripravite pa se, mag. Bojana Muršič.  Izvolite, gospa poslanka.
Hvala za besedo, predsedujoči. Na predsednika Vlade se obračam, ker so pokojnine za velik del upokojencev prenizke, stroški domske oskrbe pa so predragi. Če začnem pri pokojninah. Letos so bili narejeni koraki v pravilno smer dviga pokojnin, žal pa ne dovolj pogumni, da bi odpravili krivično varčevanje na pokojninah v času krize. Tako je slika revščine upokojencev pri nas precej grozna. Reven je vsak šesti upokojenec nad 60 let, reven je vsak peti upokojenec nad 75 let, ob tem pa ti ljudje pogosto bivajo v popolnoma neprimernih stanovanjih, kjer jim zamaka streha, vdirajo se jim tla, zimski veter jim prebija okna, njihove okvire in tako naprej. Na udaru revščine upokojencev so še zlasti starejše samske ženske. Najnižja pokojnina v tej državi je 218 evrov. V Levici vztrajamo, da morajo vse pokojnine priti vsaj na raven kratkoročnih življenjskih stroškov, 442 evrov. V sporazum o sodelovanju med Levico in koalicijo smo pa uspeli spraviti vsaj določbo, da se najnižja pokojnina za polno delovno dobo dvigne s 500 na 613 evrov.  Pri vladnem izhodišču pokojninske reforme tega ni bilo zaslediti, zato vas, gospod Šarec, sprašujem:  Kdaj bo najnižja pokojnina za polno dobo vsaj 613 evrov, kot smo se dogovorili?  In dalje, ker predvidevam, da boste v svojem odgovoru najbrž šli v smeri finančne vzdržnosti, vas sprašujem tudi:  Kdaj se bo dvignila prispevna stopnja za delodajalce?  Dogovorili smo se, da se to zgodi še letos.  Pokojnina pa ni edina mera materialnega položaja upokojencev. Še tako visoka pokojnina ti čisto nič ne pomaga, če jo odgriznejo v celoti stroški domske oskrbe. V zadnjih 20 letih se je mreža domov starejših pri nas sprivatizirala in lahko pogledamo posledice. Če začnemo pri najosnovnejši statistiki, povprečna cena oskrbe pri koncesionarju, pri zasebniku, v primerjavi s povprečno ceno v javnem domu, je višja za 130 evrov. Če vzamemo najcenejši javni dom in najdražji koncesijski dom, je osnovna oskrba oziroma strošek v razliki osnovne oskrbe že kar 478 evrov. To je skoraj toliko, kolikor znaša minimalna zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo v tej državi. Za vse skupine starostnikov, še posebej za tiste s pokojninami, nižjimi od 600 evrov, in teh je v tej državi kar 240 tisoč, je razkorak med javnim domom in koncesionarjem zato življenjskega pomena. Zato vas sprašujem:  Ali in kdaj boste poenotili cene domske oskrbe?  Ali in kdaj boste zagnali program investiranja v nove javne domove?  Hvala.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Odbor za pravosodje je na 7. seji 14. marca 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odbor je pred začetkom obravnave predloga zakona opravil razpravo in glasovanje o predlogu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic javne predstavitve mnenj o predlogu zakona in ga s 6 glasovi za in 7 glasovi proti ni sprejel. Predstavnica predlagatelja ministrica za pravosodje Andreja Katič je v dopolnilni obrazložitvi členov uvodoma predstavila pomembnost Zakona o kazenskem postopku. Povedala je, da so iz predloga zakona v primerjavi s predlogom novele Zakona o kazenskem postopku, ki v prejšnjem mandatu ni prestal ponovnega odločanja v Državnem zboru, črtani deli, ki so bili s strani strokovne javnosti označeni kot najbolj problematični, na primer določbe o sodni preiskavi, zaslišanje brez navzočnosti odvetnika. Predlog zakona je tako usklajen z različnimi deležniki, kot so Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Ministrstvo za notranje zadeve in Policija, prav tako mu ne nasprotuje več Odvetniška zbornica Slovenije. S predlogom zakona se med drugim implementira Direktiva 2012/29/EU, ki določa minimalne standarde na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Sledi se odločbam Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Natančneje se ureja posamezne prikrite preiskovalne ukrepe. Pri ukrepu tajnega opazovanja se ustrezno dopolnjuje katalog kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi je dopustno uporabiti ta ukrep. Ustrezno se prilagajajo določbe o pridobivanju podatka o prometu. Določa se pravno podlago za odreditev in uporabo tako imenovanega lovilca IMSI.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Špela Maček Guštin je v predstavitvi pisnega pravnega mnenja opozorila na določene nejasnosti, neskladnosti predloga zakona s pravnim sistemom, tudi z ustavo. Izpostavila je nepopoln prenos direktive EU o žrtvah kaznivih dejanj, nesistemsko urejanje informacijskega sistema sodstva, opozorila je na sporno širitev pravne podlage policijskega dela v predkazenskem postopku. Dodatno je pojasnila razloge, zaradi katerih je treba podrobneje opredeliti podatke, do katerih bi imeli organi pregona dostop po odredbi sodišča. Izpostavila je nejasnost ureditve, da operaterji in ponudniki informacijskih storitev zagotavljajo sodno kontrolo nad pridobivanjem določenih podatkov. Opozorila je tudi na nevarnost prekomerne uporabe lovilca IMSI ter na to, da utegnejo biti spremembe v zvezi s hišno preiskavo v neskladju z ustavo. Posebej je še pojasnila razloge, zaradi katerih je uvedba ločenih mnenj vrhovnih sodnikov v neskladju s pravnim sistemom ter ustavno določeno vlogo Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi.  Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Sandi Čurin je povedal, da Ministrstvo za notranje zadeve podpira predlog zakona, ki bo prispeval k večji učinkovitosti in uspešnosti dela policije. Državni svetnik Rajko Fajt je predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira. Pohvalili so določene spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, ter izpostavili pripombe in pomisleke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Odvetniške zbornice Slovenije k posameznim členom. Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je povedal, da Vrhovno sodišče predlog zakona načeloma podpira ter da bodo predlagane rešitve pripomogle k še bolj učinkovitemu delu sodišč na vseh stopnjah odločanja. Generalni državni tožilec Drago Šketa je povedal, da Vrhovno državno tožilstvo podpira predlog zakona, ter pred tem izpostavil še potrebo po zagotavljanju ustreznih orodij organom kazenskega pregona za učinkovit in uspešen kazenski pregon. Predstavniki Združenja za informatiko in telekomunikacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije so predstavili pripombe k predlogu zakona ter izpostavili pomisleke glede izvajanja posameznih členov v praksi.  V razpravi so opozicijski poslanci menili, da predlog zakona predstavlja implementacijo direktive EU zgolj v manjši meri in da se zaradi hitenja s prenosom le-te ne sme sprejemati tudi predlogov, ki nimajo podpore v stroki in politiki. Glede na predstavitev sodelovanja javnosti, ki je navedena v uvodnem gradivu predloga zakona, so nekateri podvomili tudi v njegovo usklajenost z deležniki. Izpostavljena je bila tudi nepreglednost in nesistematičnost predlaganih sprememb. Zaradi nedoločnosti posameznih pojmov bi lahko prišlo tudi do težav pri izvajanju predlaganih rešitev v praksi. Koalicijski poslanci so pohvalili delo in pristop k predlagani pripravi predloga zakona, ki je usmerjen k iskanju ravnovesja med učinkovitostjo pregona in varstvom pravic udeležencev postopka ter odpravlja tudi pomanjkljivosti, zaznane v praksi. Predlagane rešitve bodo doprinesle k učinkovitejšemu sodnemu postopku in kazenskemu pregonu kriminala ter zaupanju v strokovnost sodnikov pri odločanju. Izraženi pomisleki glede predlaganih ločenih mnenj za vrhovne sodnike, glede sprememb pri načinu vabljenja na policijo in izvršitve odredb o hišni preiskavi so bili upoštevani v sprejetih amandmajih odbora. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus, Poslanske skupine SDS, Poslanske skupine Levica ter svoje amandmaje. Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih s 7 glasovi za in 6 proti sprejel. Glede na sprejete amandmaje na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjen predlog zakona je tudi sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Poslanska skupina SDS je v obravnavo že tretjič vložila novelo predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero poizkuša parcialno reševati problem socialne ogroženosti upokojencev, tokrat invalidsko upokojenih. S svojim predlogom želijo enovito urediti dvig minimalnega zneska invalidske pokojnine na raven prejemka minimalnega zneska socialnovarstvenih prejemkov. Predlog, ki ga imamo pred sabo, je všečen in se sliši zelo dobro, vendar pa je predlagatelj pri pripravi zakona pozabil na dejstvo, da pokojninski sistem v Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu. To pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovancev.  Urejanje socialnega položaja ranljivih skupin, kot so invalidsko upokojeni, je prioriteta vseh nas. Vsi se zavzemamo za celovito reševanje prepoznane problematike, ki pa jo je potrebno urediti sistemsko in celovito, saj bi lahko v nasprotnem primeru povzročili še povečanje neenakosti in nepravičnosti. Problematiko višin prejemkov iz pokojninskega invalidskega zavarovanja je potrebno urediti za vse deležnike na enak način, ki bo ohranjal pravično razmerje med njimi. Da se bomo zavzemali za urejanje socialnega položaja upokojencev, smo se zavzeli že s podpisom koalicijske pogodbe, ki vključuje različna področja problematik, s katerimi se upokojenci soočajo. V skladu z zavezami Vlada že intenzivno deluje na področju ukrepov, ki bodo celostno naslavljali problematiko na področju pokojninskega invalidskega zavarovanja.  V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne bomo podprli, ker predlagani zakon povzroča nove neenakosti in nepravičnosti.
Lep pozdrav vsem v dvorani! Zanimivo je bilo poslušati stališča na začetku. Predsednik Vlade je nekako bil prepričan, da kandidat za ministra za zdravje pozna diagnozo. Okej, pozna diagnozo, ampak ali pozna tudi način zdravljenja? Jaz mislim, da bo imel minister – verjamem, da bo danes tudi izvoljen – kar velike probleme z zdravljenjem, če vzamem na znanje oziroma če upoštevam, da bo imel poleg sebe še tudi pet plus enega zdravnika za zdravljenje. Poslušala sem stališče Desusa, oni verjamejo, da bo dober minister za zdravje, ker prihaja pač iz največje bolnišnice v državi, to je UKC, ampak jaz pa o tem močno dvomim, sploh če pogledamo dejstvo, kako je reševal UKC iz rdečih številk. Osredotočila sem bom le na predstavitev, ki jo je v teh dveh dneh imel kandidat za ministra. Na začetku svoje predstavitve je rekel nekako takole – da zdravstvo naj ne bo ne levo in ne desno. Pogrešala sem pa nekaj drugega, ni rekel zdravstvo mora biti dobro. Ne levo ali desno, ampak dobro. Pa ni važno, ali je to javno zdravstvo ali je zasebno. In ko že govorimo o javnem zdravstvu, ko greš na teren, so ljudje nekako prepričani, ker tule govorimo javno, zastonj, da je javno zdravstvo brezplačno. Ma kaki! Kje le? Poglejte, tisti, ki prejema minimalno plačo, da za zdravstvo 114 evrov na mesec, tisti, ki prejema povprečno plačo, da pa 215 evrov na mesec, če upoštevam tu dopolnilno zdravstveno zavarovanje zraven. Torej, javno ni zastonj, in če gremo mi k zdravniku v javni mreži ali pa k zasebniku ali h koncesionarju, bi morali glede na to, kar plačamo, imeti, če že, uslugo enako plačano. Pričakovala sem, da bo kandidat za ministra na hearingu nekako kot svoje prioritete nanizal na primer top 5 aktivnosti, ki jih bo izvedel takoj. Ampak v tej njegovi 45-minutni predstavitvi smo mi poslušali samo nek povzetek stanja, neke analize na področju zdravstva, nismo pa slišali česa, kar bi bilo bolj oprijemljivo, bom rekla. Če smo pa mogoče že tam pa tam slišali, kaj bi bilo treba narediti, pa to vsi vemo, kaj je treba narediti, ampak problem je v tem, ker ne vemo, kako moramo to narediti. In ko smo ga potem spraševali, je največkrat rekel, ne vem, ta trenutek ne znam odgovoriti, materijo premalo poznam. Pa če je že kaj odgovoril, je pa potem rekel še, to bo potrebno seveda narediti. Seveda bo potrebno narediti, in to še kako. Pa če grem s to njegovo predstavitvijo še naprej, bila sem kar začudena, da je bilo – kot sem že rekla, jaz sem pričakovala, da bo v svoji predstavitvi kot glavne prioritete nanizal skrajševanje čakalnih vrst, rešitev problematike družinskih zdravnikov, negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, zakonodaje in tako naprej, ampak – kot prve, glavne prioritete navedeno: zadovoljen bolnik, ni zadovoljnega bolnika, če ni zadovoljnega zdravnika, medicinskih sester in pa ostalega osebja, kakovost in varnost v zdravstvu, sistemski cilji in financiranje. Že res, da so potem naprej razdelani ti kriteriji malo bolj podrobno, ampak jaz bi rekla, da če hočeš ti nekaj res narediti, bodi kratek, jedrnat, ena, dve, tri, štiri, pet – to bomo naredili, do takrat bomo naredili. Ne pa, da nekaj zamegljuješ meglo in pa že vnaprej nekako daš vedeti, da se ne bo nič naredilo. Če grem naprej, je zapisano potem, kaj je zadovoljen bolnik, da da na zadovoljnega zdravnika oziroma bolnika vplivajo tudi čakalne vrste. Se strinjam, če bo prišel bolnik čim prej na vrsto, bo seveda zadovoljen, ampak jaz sem potem tule v nadaljevanju pričakovala, da bo nekako nanizano, na kakšen način se bodo te čakalne vrste skrajševale – ampak ne. Tule je kar na šestih straneh nanizan povzetek stanja, neke analize, celo mednarodne primerjave, ampak, poslušajte, pod čakalne dobe, rešitev, kako bomo mi reševali čakalne dobe, je pa: čiščenje čakalnih seznamov, ponovna vzpostavitev mesečnega poročanja izvajalcev o številu čakajočih, pristopiti je potrebno k poizvedbi števila čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo in pa izvedba strokovnega in poslovnega nadzora nad e-naročanjem. Že zadnjič sem rekla, bog se nas usmili, če bomo tako reševali čakalne dobe. Naprej je zapisano, koraki, ki bodo sledili, kratkoročni: vzpostavitev svetovalne skupine strokovnjakov za pripravo kratkoročnih rešitev, natančen popis vseh čakajočih, enkrat jih bomo natančno popisali, in pa izvedba nadzora; pod srednjeročne aktivnosti oziroma korake: vzpostaviti nacionalne institucije za kakovost in pa varstvo. Spet bomo ustanavljali neke nacionalne institucije, vemo, da že imamo slabe izkušnje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer zdajle že eno leto v bistvu sploh nimamo podatka o čakalnih vrstah, pa tudi vemo, zakaj ne. Nadalje se je kandidat za ministra malo dotaknil tudi kadrov. Vemo, da je to velik problem v našem zdravstvu. To so spet neke analize števila kadrov vseh zaposlenih v zdravstvu in tako naprej, ampak tule pravi oziroma razlaga, kako bi pri nas le zadržali naše zdravnike oziroma kadre, in sicer tako, da bomo naredili, napravili strokovne analize za vzroke, razloge in pomanjkanje zdravstvenega kadra. Pa vendarle, to je nam že vsem jasno, kateri so tisti vzroki, da nam manjka zdravstvenega kadra. Definitivno je to slabo načrtovanje. In pa v zadnjem letu in pol še Zakon o zdravniški službi, ki je bil ad hoc sprejet in ki še kako odganja naše mlade zdravnike v tujino. Če grem še naprej, kakovost v zdravstvu. Kakovost je v zdravstvu nedvomno tudi zelo pomembna, ampak kako bomo zagotavljali kakovost in pa varnost? Spet tako. Prvi korak, pravi kandidat za ministra, tako, da bomo vzpostavili neodvisno nacionalno institucijo za kakovostno zdravljenje. Mislim, da so mu te institucije strašno strašno priljubljene. Včasih so pravili, da če želiš na nekem področju, da se ne bo nič naredilo, ustanovi neko projektno skupino ali pa neko institucijo pa zagotovo ne bo tu koraka naprej. Dejstvo je, da je korupcija v zdravstvu mogoče najbolj razširjena na vseh področjih, in jaz sem tudi pričakovala, da se bo tale korupcija znašla med tistimi petimi top točkami, ki bi si jih zadal za cilj. Ampak glede reševanja korupcije je, ne vem, zelo blag. Kandidat za ministra med možnimi rešitvami navaja štiri točke, ena izmed njih je tudi, da morajo menedžmenti javnih zdravstvenih zavodov dosledno izvajati nadzor in prijaviti morebitne zaznane nepravilnosti pristojnim organom. To ni nič novega, to bi morali že zdaj delati, ampak vemo, da se pač to … Ponekod se je to delalo, ne pa povsod. Pa še glede financiranja. Glede na koalicijsko pogodbo in na vsa druga dejstva in pa razprave, ki smo jih imeli pred samim zaslišanjem, sem pričakovala, da bo minister prišel odločno pred nas, tako kot je na primer zdaj že bivši minister Fakin, ko se je odločno postavil na to, da bo potrebno povišati prispevno stopnjo za zdravstvo. Ampak kandidat za novega ministra pa ima pod vire financiranja zapisano: dvig prispevne stopnje, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, davek na zdravstvo, davek na alkohol, tobak in sladke pijače, ampak, poudarjam, pred vsako alinejo je vprašaj. To bi še lahko še naštevali mi tukaj doli, dali še ene tri, štiri alineje pa vprašaj. Kaj se bo s tem dogajalo? Ne vem, če je nekdo kandidat za ministra, mora imeti izoblikovano mnenje, to, to bom naredil na tak način do takrat, in dati neko zagotovilo, da bo tudi uspel. Če ne, bo pač po nekaj mesecih moral, bom rekla, pospraviti mizo in vzeti kovček pa iti.  Na zaslišanju sem postavila kar nekaj vprašanj, kandidat se je kar spretno izognil mojim vprašanjem, sploh kar se tiče mojega opozorila, da še vedno nimamo vzpostavljene in narejene javne mreže na primarcu, sekundarcu in pa terciarju. Mislim, da dokler ne bomo imeli narejene javne mreže, dokler ne bomo vedeli, koliko imamo pacientov, koliko imamo zdravnikov, se ne moremo iti sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju, zakona o zdravniški dejavnosti in tako naprej. Spraševala sem ga tudi o tem, kaj meni o tej določbi koalicijske pogodbe, ki govori, da bo za skrajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven koalicija v projektu skrajševanja čakalnih dob najprej izčrpala vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele potem pa bodo vključili koncesionarje in zasebnike. Vemo, kakšno je mnenje koalicije o zasebnikih, in vemo tudi, da imamo na mizi predlog Levice o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer bi se nekako zasebnike, ki, si upam trditi, rešujejo slovensko zdravstvo – ampak Levica predlaga, da bi te čisto ukinili iz sistema. Lahko bi še kar dosti povedala, ampak bom še pustila nekaj časa kolegom.
Hvala za vašo predstavitev. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Prvi imate besedo gospod Jani Möderndorfer Poslanska skupina Stranke modernega centra. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak.  Izvoli.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Bojana Muršič, pripravi naj se Jani Möderndorfer. Izvolite.
Lep pozdrav vsem skupaj! Pred nami je zakon o kazenskem postopku, o katerem bomo seveda razpravljali in odločali. Naj opozorim, da smo ta zakon že imeli v prejšnjem mandatnem obdobju, in lahko rečem, da je bil dober. Bilo pa je veliko razprave in polemike in na koncu je zakon končal svojo pot zaradi enega samega amandmaja s strani Nove Slovenije. Ker je koalicija takratnega sklica odpovedala, zakon ni bil sprejet, to je bil eden od glavnih razlogov. Zdaj imamo pred sabo zakon, ki je glede na dileme, ki so bile postavljene znotraj tega zakona, očiščen praktično vseh teh najbolj problematičnih točk, in zato lahko zakon pravzaprav razdelimo na tri dele, na nek način lahko rečemo tako, da je prvi del tisti, ki prenaša vse potrebne direktive oziroma zakonodajo EU, da se implementira v sam zakona. Drugi del je tisti, ki v resnici uresničuje odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice in pa ne nazadnje odločitve in sodbe Ustavnega sodišča. In v tretjem delu lahko rečemo, da je to tisti segment področja, ki na nek način ureja vse tiste stvari, ki so bile že v prejšnjem zakonu in pravzaprav niso bile nikakršen problem. Danes obstajajo kritiki tega zakona in govorijo, da gre pravzaprav samo za eno tretjino, ki je usklajena, vse ostalo pa ni v redu, kar je seveda zmotno in pravzaprav na nek način tudi zelo čudno. Kajti če je bil zakon v tem delu usklajen, ostalo pa so v resnici stvari, pri katerih gre bolj ali manj za prenose, je v resnici na nek način malce nenavadno, da se danes pogovarjamo o tem, da pravzaprav zakon ni primeren in se celo kar naenkrat čez noč ugotavlja kršitev človekovih pravic, ob tem da se ni oglasil niti varuh za človekove pravice niti informacijska pooblaščenka. Ampak seveda tako na levi kot na desni, eni zaradi pozicije, drugi kot največji skrbniki, varuhi človekovih pravic, pravzaprav opozarjajo na probleme, kot so hišne preiskave, identifikacija z emšom pri ustnih zaslišanjih oziroma ustnih vabilih. In pa ne nazadnje je sporen del, ki se mu reče lovilci IMSI, za katerega pravzaprav vemo, da ga vsa kriminalna združba lahko kupi praktično za nekaj tisoč evrov na črnem trgu, pri nas pa policija od leta 2006 ne more legalizirati tistega, kar pravzaprav kriminalci počnejo vsak dan. Kako se torej boriti proti kriminalu, če svoje lastne policije, organov pregona ne opremimo in jim ne damo tudi zakonske podlage za nekaj, ker nekateri pravijo »kršitev človekovih pravic«?  Zato v SMC podpiramo predlog zakona. S tem seveda verjamem, da bomo izboljšali vse pogoje za boj proti kriminalu, in ne nazadnje, da zakon postane tudi učinkovit. Hvala lepa.
Hvala, gospod Kordiš.  Glede na vaš način vedenja, siceršnjega, kjer nekoliko odstopate od kalupa svoje stranke pa tudi parlamentarne demokracije nasploh, pa bom še jaz malce pobalinski, pa vas bom vprašal, kdaj boste vi drugače komunicirali po družbenih omrežjih. Ali mi lahko zagotovite, kdaj boste pisali drugačna pisanja, kot ste jih pisali pred enim mesecem ali koliko, tisto o zabeljenem računu, pa še kaj? Tisto je bilo nekoliko neprimerno in smo se v koaliciji počutili nekoliko, lahko rečem, ne bom uporabil izraza užaljene, ampak malce nam je pa bilo hudo ob tem, da naši partnerji tako komunicirajo po družbenih omrežjih.  Zato mi dovolite, da tokrat ne odgovorim na to vprašanje, ampak vam ga bom poslal pisno, če se strinjate, ker tudi vi pisno, kaj napišete, sicer bolj javno, pa naj mi bo to dovoljeno. Pa brez zamere. Hvala lepa.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi! Preden predstavim stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanke in poslanci SDS, bi želel poudariti naslednje. Danes se moramo vsi na tem mestu ne glede na to, iz katere stranke prihajamo, ne glede na to, ali smo koalicija ali opozicija, zavedati, da imajo vsebine, obravnavane pred tem zborom, različno težo posledic za ljudi. So teme, ki postajajo nalašč priročne za to, da posamične politične stranke konsolidirajo svojo volilno bazo na način zagovora svojih ideoloških tez. Te se žal po večini hranijo s čustvi ljudi. Četudi nimajo tolikšnega vpliva na njihovo vsakodnevno življenje, pa sprožajo neke žolčne politične debate, ki so bolj ali manj namenjene samo političnim strankam oziroma služijo kot neka identifikacijska koda stranke. So pa vsebine, ki bi morale biti absolutno zaščitene pred vsakršnim strankarskim navijaštvom, naslajanjem in podajanjem rokohitrskih rešitev v smislu Aladinove čudežne svetilke, češ duh iz nje bo rešil vse naše želje. To so vprašanja, ki terjajo največjo mero politične in družbene odgovornosti, še posebej tedaj, ko govorimo o sistemskih zakonih, katerih vsaka sprememba, čeprav se zdi morda na prvi pogled neznatna, vpliva na razmerja med vsemi skupinami in deležniki tega zakona, katerega spremembe moramo zato v prvi vrsti načrtovati v obziru do vseh teh deležnikov, ne samo enega dela njih.  Spoštovane kolegice in kolegi, nemalo zakonov vsebuje takšno najvišjo politično odgovornost, ko pa vse te naštete elemente poskušamo ubesediti z enim zakonom, sem prepričan, da je na najvišjem rangu našega odgovornega ravnanja prav Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Treba si je priznati, da ko se pogovarjamo o tem zakonu, ne moremo razpravljati zgolj o zakonski materiji kot rezultatu nekih bolj ali manj uspešnih političnih odločitev. Ta zakon odslikava veliko več, od ekonomske slike Slovenije danes, desetletja nazaj do prednosti in slabosti vzpostavljenega zavarovalniškega in solidarnostnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in seveda ne gre mimo demografskih trendov, ki so že vrsto let izjemno zaskrbljujoči. Upam si trditi, da je pokojninska zakonodaja tisti prvi test ekonomske, pa tudi socialne, na koncu in morda najbolj pomembno tudi politične zrelosti neke družbe, ki se je akumulirala skozi desetletja. Vse našteto se danes skupaj z mnogo napačnimi odločitvami kaže skozi krivične in za naše upokojence in upokojenke izjemno težke situacije. Teh se ne da odpraviti čez noč, kljub temu da verjamem, da si to želimo vsi v tej dvorani. In tako je sistem socialne varnosti naših državljank in državljanov žal postal stalni in nujni spremljevalec pokojninskega sistema, ki kot ga poznamo v Sloveniji, temelji na zavarovalniškem principu in bi kot tak moral našim državljankam in državljanom zagotoviti človeka dostojne pokojnine, pa jih žal za veliko večino njih ne.  Še več, v Sloveniji je zavoljo več dejavnikov vrsto let oziroma kar desetletje ostajala tendenca po zaostrovanju pokojninske zakonodaje. Pa ne toliko zaradi nečimrnosti politike, temveč v veliki meri vsled negativnih demografskih in tudi drugih, tudi ekonomskih trendov. Prvi, torej demografski trendi, ostajajo še naprej negativni, medtem ko so se ekonomski po hudi krizi zadnja leta obrnili navzgor. So pa, spoštovane kolegice in kolegi, žal tekom let v slovenski politiki pokojnine postale prvokategorna politična tema, vendar žal pogosto zaradi napačnih razlogov. Malokdaj je namreč pri tem vprašanju zaznati največjo mero politične odgovornosti, pokojnine žal ostajajo prevečkrat le orodje cenenega političnega marketinga in prikladna vsebina všečnih licitacij brez realnega premisleka, kako vsem upokojenkam in upokojencem sedanje in prihodnjih generacij s pokojninami, ki so jih trdo prigarali, zagotoviti človeka dostojno življenje. Vsi, spoštovane in spoštovani, ne glede na to, ali smo ali nismo v preteklosti sodelovali pri pripravi ali sprejemanju pokojninske zakonodaje, se moramo danes zavoljo velikih stisk premnogih naših upokojencev nehati sprenevedati in svoje politične interese postavljati pred interese naših upokojencev.  Glede na očitek predlagatelja o manku reformnega zagona sedanje in prejšnjih vlad pa je zanimivo, da se prav oni, ki so največji kritiki Vlade, sprememb pokojninskega sistema lotevajo z napačnega konca, parcialno, pomanjkljivo. Še posebej me skrbi, da tudi brez pravega uvida, kaj bodo predlagane spremembe prinesle ne samo tistim, na katere se nanašajo, torej prejemnikom invalidskih pokojnin in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, temveč tudi ostalim upokojencem. To je najhitrejša pot načenjanja že tako šibkega osnovnega principa, na katerem temelji naš pokojninski sistem, govorim o sistemu zavarovalništva, ki ima vgrajeno solidarno varovalo, če se temu lahko tako reče. Naših upokojenk in upokojencev, ki so leta, desetletja vplačevali v pokojninsko blagajno, ne moremo z nikakršnimi opravičili pomiriti, zakaj ima premnogo njih izjemno nizke pokojnine, s katerimi v jeseni svojega življenja životarijo iz meseca v mesec. V dobronamernosti popraviti vse te krivice pa smo se že prevečkrat ujeli prav v past rokohitrskega in parcialnega reševanja zatečenega stanja. Ne samo na področju pokojnin, temveč tudi na socialnem in plačnem področju, brez pogleda na reakcije celotnega sistema, ki je potemtakem resda na prvo žogo dal neke učinke, dolgoročno pa je vzpostavil še več nepravičnosti ali celo slabši položaj za mnogo naših državljank in državljanov. Pa če se vrnem k današnjemu predlogu. Nemoč je oporekati temu, da so tako invalidske pokojnine kot tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja prenizka. Da, žal premnogo upravičencev s temi prejemki prepogosto ne more dostojno živeti. Ne moremo pa tudi mimo tega, da so nizke tudi ostale pokojnine, tiste, ki jih prejemajo naši državljanke in državljani ob polni pokojninski dobi, ko so 40 in več let vplačevali v pokojninsko blagajno. Zavarovalni sistem mora vzpostaviti nek balans med plačnimi prispevki in višino pokojnine. Invalidska pokojnina je v današnjih okoliščinah odmerjena višje kot starostna pokojnina, v pokojninsko dobo pa se šteje tudi tako imenovana fiktivna doba za odmero pravic iz invalidskega zavarovanja. Ne smemo pozabiti, da ima naš sistem vzpostavljene tudi socialne varovalke, da so lahko prejemniki invalidske pokojnine upravičeni do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Ob vsem naštetem ne gre opravičevati razlogov proti višjim invalidskim pokojninam, ki so mnogokrat pod osnovnim zneskom minimalnega dohodka. Ne, še več, poudariti velja, da si vsi naši upokojenci zaslužijo pokojnine, ki bodo zagotavljale dostojno življenje. Tega ne bomo deležni z enkratnim in rokohitrskim spreminjanjem pokojninske zakonodaje. Predlog pred nami pa bi bilo kljub pasti rokohitrstva danes izjemno težko zavreči, če ne bi bili predvideni ukrepi za celovitejšo spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pristojno ministrstvo nam je namreč te ukrepe predstavilo, med njimi kot ključnega Socialni demokrati prepoznavamo dvig odmernega odstotka za pokojnine, kar bo vsem skupinam upokojencev prineslo boljši položaj. Torej ne samo prejemnikom invalidskih pokojnin, kot predvideva ta predlog, temveč tudi starostnih, vdovskih in družinskih ter nadomestil iz naslova invalidskega zavarovanja. Če se osredotočim prav na te invalidske pokojnine, je tako predvideno, da se bo odmerni odstotek teh v primeru, da je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zvišal na 63 % pokojninske osnove, v primeru poškodbe ali bolezni izven dela pa pred dopolnitvijo 65 let na najmanj 41 % pokojninske osnove. Prav tako se predvideva višja odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Socialni demokrati bomo aktivno sodelovali pri usklajevanju, predvsem pri realizaciji celega paketa, katerega smernice so navsezadnje določene tudi v naši koalicijski zavezi, zato bomo, kljub temu da je izjemno težko oporekati temu in podobnim predlogom za izboljšanje statusa ene skupine upokojencev, izbrali težjo, a za dobrobit naših ljudi, sem prepričan, vsekakor boljšo pot, in zakona ne bomo podprli. Zavedamo se, da bodo po nas padli marsikateri očitki, a trdno smo prepričani, da bomo s celovitejšimi spremembami, ki se pripravljajo, naš pokojninski sistem začeli izboljševati za vse, ne samo za eno skupino upokojencev, kar je edina pot k stabilnemu, pravičnemu in vzdržnemu sistemu. Kolege iz opozicije pa zavoljo tiste prave odgovornosti do naših državljank in državljanov prosim, da namesto populizma in kritizerstva svojo energijo raje usmerijo v celovitejše konstruktivne predloge, ki bodo tem in prihodnjim generacijam prihranile žolčne razprave, kdo in kakšno pokojnino si zasluži. Vsi naši upokojenci si zaslužijo človeka dostojno pokojnino, zato, spoštovane kolegice in kolegi, enkrat za vselej pustimo takšne politične licitacije ob strani in se raje kot na žolčne razprave osredotočimo na sprejetje celovitih ukrepov. Hvala lepa.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Vsi se strinjamo, da je naš zdravstveni sistem potrebno prevetriti. V zadnjih letih je bilo izgubljenih preveč priložnosti. V stališčih smo slišali, da smo bili Socialni demokrati kritični na odboru. Ja. Zakaj smo bili kritični? V svoji predstavitvi je kandidat za ministra Aleš Šabeder v svoji več kot 45-minutni predstavitvi odlično predstavil analizo zdravstvenega sistema, kar pomeni, da analize v tem mandatu ne bo več potrebno delati, svoje prioritete pa je osredotočil na top pet – tako jih je pač poimenoval. Zakaj je bila moja kritika na tem mestu izpostavljena? V besedah je bilo: moramo, bomo, niso dovolj, zato so potrebne spremembe sedaj in takoj. Tako je omenil bivši minister, žal smo ga izgubili po pol leta in prepotrebnih novih izhodišč, o katerih bi lahko mi kot poslanci odločali, ni bilo. Na tem mestu bivšemu ministru Fakinu želim hitro okrevanje in vse dobro na njegovi nadaljnji poti. Prav zato pričakujem od bodočega ministra Aleša Šabedra, da bo hitro zavihal rokave in pričel z delom. Kajti imamo zdravstveni sistem, ki smo ga podedovali iz bivše Jugoslavije. Takrat je bil razmeroma dober, vključeval in združeval je na kazalnikih in imel je visoko stopnjo solidarnosti. Po nekaterih kazalnikih je naš zdravstveni sistem tudi danes razmeroma visoko, vendar smo doživeli v vsem tem času izredno negativna gibanja, solidarnost se je zmanjšala, zdravstveno varstvo ni več univerzalno in enako dostopno za vse. Žal pa je tudi demografija pripomogla k temu, kajti postajamo vse bolj starajoča se družba in odkrito bo potrebno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Temu, s čimer se soočajo danes starejši, je enostavno potrebno narediti konec in stvari postaviti na pravo mesto, kajti leta 2050 bo že skoraj tretjina slovenskega prebivalstva starejša.  Zame je ključno, da bo novi minister jasno razmejil med javnim in zasebnim zdravstvom predvsem iz tega razloga, da se v sedanjem sistemu prevečkrat mešata zdravstveni in zasebni sistem. Ničesar nimam proti zasebnikom, absolutno ne, da ne bo kakšne napačne interpretacije, vendar kadar zdravnik dela v javnem zdravstvenem sistemu in potem napoti pacienta v popoldansko ordinacijo, kjer bo hitreje obravnavan, kjer bo pacient moral plačati storitev, je zame nesprejemljivo. Treba je narediti vse, da ima pacient v javnem zdravstvenem sistemu takojšnjo oskrbo, zagotoviti tudi dodatna sredstva za nadurno delo in tako opraviti pretežni del v javnem sistemu. Kandidat je sicer opisal praktične primere, s katerimi se je soočal v UKC Ljubljana, kako to poteka, da ima več kot tri četrtine njegovih zdravnikov dodatno sklenjeno pogodbo za opravljanje dela oziroma dovoljenje za delo v popoldanskem času, kajti izpolnjujejo vse pogoje. In ti zdravniki danes rešujejo naš zdravstveni sistem, to je vsekakor popolnoma jasno, saj še do leta 2023 ne bomo imeli dovolj zdravnikov na našem domačem tržišču. Posebno pa je potrebno poudariti tudi to, da se bomo morali zelo zelo potruditi, da bomo te zdravnike, ki bodo do leta 2023 imeli specializacijo, prišli na naš trg, obdržali v našem zdravstvenem sistemu. Moramo jim omogočiti dobre pogoje dela, prav tako ustrezno nagrado za njihovo delo. To je ključ, s katerim se bo moral spoprijeti nov minister za zdravje. Torej na tem mestu pričakujemo jasno razmejitev z zakonodajo med javnim in zasebnim zdravstvom. Prevetriti bo potrebno tudi košarico pravic, ampak na ta način, da ohranimo in zagotovimo, da bodo vse zdravstvene storitve v celoti plačane iz zdravstvenega zavarovanja, in ob tem tudi dodatno plačevanje za vse prepotrebne zobozdravstvene storitve, ki so v zadnjem času že skoraj vse plačljive, kajti zobozdravstvo dandanes žal ni dostopno vsem, nekateri si ne morejo privoščiti teh storitev.  Potrebne so tudi spremembe na področju financiranja, kot izhaja iz naše koalicijske pogodbe. Na eni strani imamo nepravično dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zavarovalnicam prinaša lahek dohodek in dobiček, na drugi strani pa nam primanjkuje sredstev za zdravstvo. Zavarovalnice si delijo dobiček, kar menim, da ni prav. Ta dobiček bi se moral vračati v zdravstvo, kajti v zadnjih letih je bilo opaziti oziroma opažamo, da so se izgubljale vse prepotrebne investicije v zdravstvu. Enostavno bo potrebno tukaj narediti korake naprej. Žal od bodočega ministra nismo slišali, kako bi rešili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ga nadomestili z drugo, ustreznejšo stopnjo, vendar z zakonodajo bomo to tudi naredili, in to tudi pričakujemo. Treba je poudariti, da je investicij v zadnjih letih na področju zdravstva primanjkovalo, predvsem moram na tem mestu izpostaviti UKC Maribor, predvsem pljučni oddelek, ki deluje v nemogočih razmerah, pacientov je vedno več, sredstev zmanjkuje, v zadnjih letih pa se sploh ni vlagalo v investicije v UKC. Res je, da je tukaj krivo tudi vodstvo, kajti ni prijavljalo investicij, in gre kritika na tem mestu tudi njim. Tudi čakalne dobe so velik problem, s katerim se je kandidat seznanil konkretno pri samem delu v tej največji bolnišnici, UKC Ljubljana. Izpostavil je, da je moč skrajšati čakalne dobe ob povečani produktivnosti. Če povečamo produktivnost za 15 %, lahko pričakujemo skrajšanje čakalnih vrst nekje do leta 2022, v kolikor pa jih povečamo za 20 %, je to možno izvesti že nekje do leta 2021. To so koraki, ki gredo sicer v pravo smer, vendar potrebno bo narediti še hitrejše kratkoročne ukrepe, kajti staramo se, vedno več zdravstvenih storitev je potrebno. Na tem mestu moram reči, da sem imela velikokrat na samem hearingu občutek, da izbiramo novega direktorja UKC, da imamo hearing za UKC, kajti ogromno ogromno stvari je bilo, za katere se je moral bodoči minister zagovarjati, od vseh težav, s katerimi se je soočil v UKC Ljubljana. Na tem mestu želim še izpostaviti, da je zame zelo pomembno, da bo vzpostavil agencijo za spremljanje kakovosti v zdravstvu, kajti prevečkrat se dogaja, da enostavno bolnišnice ne vedo, kakšni so naši zdravniki. Potrebno je pri določenih dodatno usposabljanje za kakovostno opravljanje svojega dela, zato menim, da je to izredno pomembno.  Veliko stvari je še, vendar je čas zelo omejen. Moja pričakovanja so velika, kandidat za ministra za zdravje, vidim, da misli s svojo glavo, da je vzdržljiv, kar je tudi pokazal po dolgem hearingu, ki ga je imel, dopustimo mu, da svoja videnja realizira v praksi. Polna optimizma čakam na rešitve. Pri njegovem delu mu želim veliko modrosti in premišljenih odločitev in vse dobro. Na drugi strani imamo kandidata za okolje in prostor. O njem bodo povedali moji poslanski kolegi več. Tudi njemu želim vse dobro pri njegovem nadaljnjem delu, kajti gradbena zakonodaja, soočenje z odpadki, uporaba plastičnih vrečk in še in še na področju okolja in prostora je v zadnjih letih povsem zamrlo. V njegovi predstavitvi, ki jo je predstavil, je korak v pravo smer in upam, da bo v tem mandatu to tudi realiziral. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. Besedo imate, dr. Matej Tašner Vatovec, Poslanska skupina Levica, izvolite.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo Janja Sluga. Izvoli.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, sedaj imate možnost dopolniti svoje vprašanje. Izvolite.
Hvala lepa. Besedo ima Jani Möderndorfer, pripravi naj se mag. Dejan Kaloh. Izvolite.
Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem! Stališče Levice glede sprememb Zakona o kazenskem postopku je praktično nespremenjeno že od leta 2017. Takrat smo namreč prvič obravnavali novelo N, ki jo je pripravila vlada Mira Cerarja. V teh dveh letih se ni zgodilo povsem nič takšnega, da bi lahko svoje stališče spremenili. Res je, da je Ministrstvo za pravosodje v tem času iz predloga črtalo nekatere v javnosti najbolj odmevne in tudi sporne rešitve, a ta okleščena »novela« ima danes celo več členov, kot jih je imela tista prejšnja. Spremembe Zakona o kazenskem postopku so pravzaprav najlepši prikaz, v katero smer se premika politika v zadnjih petih letih, in to je v smeri povečevanja represije. Glavni in pogosto edini argument za vse rešitve, ki gredo proti vedno bolj policijski državi, so tako imenovane spremenjene varnostne razmere. V začetku leta 2016 je vlada Mira Cerarja pričela s sprejemanjem vrste ukrepov, ki naj bi jih nujno potrebovali zaradi povečanih migracij. To so rezilna žica na meji, podelitev policijskih pooblastil vojski in suspenz osnovnih človekovih pravic, kot je pravica do pribežališča, ki so bili utemeljeni izključno na grožnjah, ki naj bi jih za varnost vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije predstavljali tujci, begunci in migranti.  S podleganjem sredine politiki zastraševanja, ki jo je in jo tudi še vedno širi desnica, pa so se represivni ukrepi začeli uvajati na vseh ravneh in praktično zoper vse. Povečala so se policijska pooblastila in tudi tista redarjem, uvedeni so bili paralizatorji, omogočen masoven nadzor nad prometom, Policija je dobila tudi možnost uporabe vojaške opreme. Vlada se je celo odločila na zakup vodnega topa. Vsi ti ukrepi, ki ne pomenijo nič drugega kot povečanje represije, so bili v javnosti sicer deležni številnih kritik in tudi očitkov o protiustavnosti. Neutemeljeno in prekomerno povečevanje represije je danes tudi pred Ustavnim sodiščem in prepričani smo, da jih bo to tudi spoznalo kot take. Edini primer povečanja represije z argumentom pospeševanja kazenskih postopkov, ki ni prestal zakonodajnega sita, je ravno zakon o kazenskem postopku. Zoper njega se je takrat izrekla praktično celotna stroka, a kljub temu ga danes ponovno obravnavamo. Notri ostajajo lovilci IMSI, nejasna in pomanjkljivo omejena policijska pooblastila, radodarne možnosti za nadzor komunikacijskih sredstev, pomanjkljivo sodno varstvo in sporne spremembe opravljanja hišnih preiskav. To so le nekatere od spornih rešitev, ki jih ta novela prinaša.  Jasen dokaz, da je predlog pomanjkljiv in tudi vprašljiv z vidika posegov v ustavno zagotovljene pravice, je že ta, da je bila na odboru pravzaprav najdaljša razprava s strani Zakonodajno-pravne službe. Predstavnica ZPS je skoraj pol ure povzemala pripombe, ki jih je seveda na koncu koalicija preslišala in jih tudi ni upoštevala. V Levici zaradi tega vztrajamo pri nasprotovanju temu predlogu. Nasprotujemo politiki, ki vodi v smer policijske države, in s tem spremembam, ki povečujejo represijo, krnijo obseg zaščite človekovih pravic in omogočajo prekomerna in brez ustreznih varovalk določena policijska pooblastila. Ob tem zavračamo argument, da je potrebno zakon sprejeti zaradi implementacije direktive o zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Ta direktiva je iz leta 2012 in bi jo lahko na ministrstvu implementirali kadarkoli, ker verjamem, da nihče v tej dvorani tej direktivi ne nasprotuje. Krivda, da se to ni zgodilo, je tako zgolj pri ministrstvu, ki v bistvu na vsak način vztraja pri tem, da ob sočasnem sprejetju omenjenih rešitev, ki bi šle k reševanju direktive, uvajajo še dodatne člene, ki so, kot že omenjeno, sporni. In teh je, kot smo slišali že v prejšnjem stališču, za približno dve tretjini predloga. V Levici smo pripravili amandmaje tako za odbor kot tudi za današnjo sejo zbora, ki črtajo vsaj tiste preostale rešitve, pri katerih so členi odprti in ki so najverjetneje v nasprotju s slovensko ustavo. S tem dajemo koaliciji možnost, da vsaj nekoliko omeji pretirano povečevanje represije in prepreči, da bodo akterji največjih korupcijskih in gospodarskih afer zaradi protiustavnih rešitev, ki bodo kasneje padale na sodiščih, svobodno korakali na prostosti.  V Levici temu predlogu nasprotujemo.
Hvala lepa, podpredsednik. Če se čemu ne moremo odpovedati poslanci, se ne moremo odpovedati tako imenovanemu institutu zaslišanja. V bistvu gre za en postopek, ki se kaže kot neka napaka v sistemu, ker nima nobenega resnega efekta. Tudi samo glasovanje na odboru je pravzaprav glasovanje o primernosti predstavitve, ne pa o tem, ali je šel skozi postopek ali ne. Ker v končni fazi, tudi če bi bilo izglasovano, da je neprimerna predstavitev, bi Državni zbor lahko odločil in ga potrdil za ministra. Zakaj pa je ostal ta institut? Iz enega preprostega razloga, ki sem ga omenil na začetku. Veste, da je bilo v fazi sprememb, ureditve kar nekaj predlogov, da se ta institut ukine, kajti predsednik Vlade je tisti, ki predlaga ministre, in če ima večino, se mu to potrdi, v nasprotnem primeru, če pade predsednik Vlade, pade cel ministrski zbor, in zato to nima nobene funkcije. Je pa to trenutek priložnosti, ko – seveda, zato je to poslancem všeč – lahko nastopamo in tekmujemo drug z drugim, kdo kaj več ve o tej materiji oziroma nekateri celo izdajajo na nek način volilne bombončke v smislu kot predujem: minister, ali boste poskrbeli za to bolnico, ali boste poskrbeli za ne vem, kaj še vse. In v bistvu dajejo ministru javno vedeti, da se oni zavzemajo za določena stališča. Kakšna je bila predstavitev? Meni je v resnici danes žal, da kandidata nimamo tukaj. Imamo to mizo in stol, kamor bo prišel, zaprisegel, podpisal – in šel. Ampak tega, kar mi danes tu razpravljamo, pa on pravzaprav ne sliši. Torej čemu ta institut zaslišanja? Zato pač ocenjujem, da ker – se bom delal navidezno, kot da minister tukaj je, upam, da kje gleda po televiziji to, v resnici pa bo moral s kolegicami in kolegi razpravljati o tem, kaj si mislimo o ministru in o našem zdravstvenem sistemu.  Danes je bilo kar nekaj govora o tem, kaj je prav in kaj ne. Začel bom s tistim, kar je kandidat sam povedal. Rekel je: »V zdravstvu ni levo in desno«. Seveda da ne. Ko smo bolni, nas prav malo briga, kje smo v službi, kaj delamo, mi hočemo biti zdravi, in je to logično in normalno. Ampak roko na srce, minister je politična osebnost in na koncu predlaga politike. On ne predlaga nikakršnih diagnoz in nikakršnih postopkov zdravljenja, to počnejo zdravniki in dajmo jim za božjo voljo pustiti, da to oni počnejo in ne minister. Minister predlaga politike. To pa seveda pomeni, da so lahko politike takšne ali drugačne. Danes poslušamo leve in desne politike in poglede na zdravstveni sistem, kakšen naj bi bil. In to je bistvo in smisel vsega. Danes smo poslušali po eni strani, da je samo javno tisto, kar je zveličavno, in po drugi strani, kaj se pa bojite zasebnikov. V bistvu se pa ves čas igramo z besedami, kot na primer omenimo koncesionarje, rečemo zasebniki, potem pa samo še o zasebnikih govorimo. Jaz vam zdaj na glas zelo jasno povem, kakšen je moj pogled in moja politika, kot bi morala biti. Javni zdravstveni sistem v državi Republika Slovenija nikoli in nikdar ne bo zaživel brez podpore zasebnika. Nikoli! In nismo tako bogati, kot je rekel kandidat, da si lahko privoščimo samo javni zdravstveni sistem, očiščen, brez zasebnikov. To ne bo šlo, preprosto ta sistem ne bo zdržal. Že z vidika pravice ne bo šlo, kajti če smo v zakon zapisali, da ima pacient pravico izbrati zdravnika – kje piše, da ga lahko izbere samo v javnem? Lahko ga izbere tudi v zasebnem. In zato se ti dve pravici vedno tepeta, dostopnost in svobodna izbira. Če je to tako, potem moramo ta sistem tako tudi peljati.  In ni res, ni res, da je ta sistem iz bivše Juge, ker v bivši Jugi koncesionarjev, tako imenovanih, takšnih, ni bilo. To smo uvedli bistveno kasneje, in na ta način, kot deluje, je popolnoma drugače. Vendar sem na odboru poslušal različne polemike in ena od polemik je bila: »Veste, pri koncesionarju se to ne more zgoditi.« Se pravi, preveč porabljenega denarja, preveliko število ur in tako naprej. »V javnem pa se to konstantno dogaja.« Res je, v javnem se marsikaj dogaja, ampak se marsikaj dogaja tudi pri zasebnikih oziroma koncesionarjih. Jaz pač ti dve stvari ločim. Kar se tiče zasebnikov, me pravzaprav niti ne briga, ker je to njegov problem, ker je on tisti, ki je izvajalec svojega programa, dela za svoj denar, ki ga je vložil, in ne nazadnje ni plačan iz javnih sredstev. Koncesionar pa, oprostite, tudi če se mu reče zasebnik, je za mene del javne zdravstvene mreže. In tisti trenutek, ko postane del javne zdravstvene mreže, bi morala veljati enaka pravila, pa ne veljajo, je reklo Ustavno sodišče. Zasebni koncesionar lahko dobiček deli, kakor želi, po svoji lastni presoji, za javni zavod pa to ne velja. Torej že s tega vidika nismo enakovrednega sistema postavili. Drugi problem je, da ima v končni fazi zasebnik, zanimivo, vedno dobiček. Zakaj ga javni zavod nima? Zakaj javni nima, pa delajo zdravniki, ki so končali isto fakulteto in so se učili istih sistemov in ne nazadnje uporabljajo iste postopke?! Zanimivo, zakaj tega tam ni. Ja, zaradi tega, ker, roko na srce, tisti, ki so govorili o tem, kako se v javnem dela samo vse narobe, ne povedo, da tudi zasebniki okrog prinašajo zdravstveno blagajno – s programom, ki bi ga morali izvesti, prijavljajo polne sestave ekip, v resnici pa vsi vemo, da teh polnih sestav pri zasebniku nikoli ne bomo videli. In tam gre dobršen del denarja stran. Seveda je tu vprašanje, ali imamo jasen nadzor. Nadzor, lahko zaposlimo še sto ali pa dvesto ljudi, ne bo nikoli popoln. Izhajati moramo iz zaupanja in poštenja posameznika. Vedno je to najprej osnovno pravilo, kajti če tega ni, če tega zaupanja ni, potem ne pričakujte, da bo to zaupanje prišlo tudi do nas nazaj. Ga ne bo nikoli.  Poleg tega se mi zdi pomembno to, kar je kandidat povedal na zaslišanju, ko je rekel naslednje: »Jaz bom deloval samo strokovno in na strokovnih odločitvah.« Oprostite, v zadnjem mnenju smo ugotovili … Ne nazadnje danes predsednik Vlade malce ironično in v metaforičnem smislu pove naslednje in reče: »Če izberemo zdravnika, ni dober, ker je samo zdravnik in ne zna voditi, če izberemo menedžerja, ni dovolj dober, ker ne pozna vseh diagnoz, če izberemo politika, ta pa itak,« tu parafraziram, »ni zaupanja vreden po celi diagonali. In zakaj bi mu seveda zaupali še to, da to vodi?« Ampak, oprostite, sami pa ves čas ugotavljamo, da sicer znamo povedati zelo lepo in veliko dobrega o našem zdravstvenem sistemu, kako je kvaliteten, vrhunski, usposobljen, delamo marsikaj, ampak po drugi strani pa tudi ena stvar več ne štima v tem zdravstvenem sistemu. Oprostite, če jaz to razložim nekomu, ki se ne spozna najbolj na zdravstveni sistem, bo rekel, oprosti, ampak ti govoriš dve stvari, ki ne gresta skupaj. Premalo zdravnikov, predolge čakalne vrste, skratka, preveč denarja oziroma vedno ga je premalo, premalo infrastrukture, nimamo denarja za ne vem kakšne investicije, ampak naš sistem funkcionira in je vrhunski in najboljši. To, jaz mislim, da je ena od tistih stvari, ki se jim reče – škoda, ker kolegice Brinovšek ni več tukaj – da minister ne more zdraviti zdravstvenega sistema, ampak lahko postavlja politike. In s temi politikami prihaja v tale zbor, kjer pa seveda spet odločamo in bi vsi radi bili strokovni, ampak na koncu vsi mi tukaj odločamo samo politično in naše odločitve so na koncu politične, pa če mi to hočemo slišati ali pa ne. Imamo pa zato strokovne organe, ki nam povedo, kaj si oni mislijo o tem, ali je to prav ali ne.  Zanimivo je tudi to, da smo zelo malo govorili na zaslišanju o tem, v kaj bi pravzaprav v resnici morali vlagati, in to je ena izmed politik – v preventivo, ne v kurativo. Ampak to vsi vemo pa vedo vsi pacienti oziroma vsi državljani. Dam za primer zobozdravnike. Zobozdravniki imajo veliko dela, pustimo to, da je zobozdravstvo na nek način že zdavnaj šlo iz javnega zdravstvenega sistema med zasebnike, ker je tudi najlažje odšlo, zaradi tega, ker se pravzaprav v nekem času, ko bi se morale zgoditi spremembe, preprosto niso zgodile, in večina oziroma 60 % slovenskih zobozdravnikov je postalo zasebnikov. Še to, na začetku vzamejo koncesijo, potem pa še koncesije nazaj vrnejo, ker jih ne rabijo več, ker imajo dovolj strank in raje delajo kot zasebniki, čisti zasebniki, kjer so sami svoji lastni gospodarji, ni jim treba poročati o urnikih, ni jim treba določati in se dogovarjati za lokacije, ni jim treba imeti pogojev, kot je, da morajo imeti dvigala za invalide, izbirajo si samo dobre stranke, tiste, ki dobro plačajo, ne bodo se ukvarjali z nekimi majhnimi drobižki in tako naprej, kaj šele s preventivo, ker s preventivo se premalo zasluži, v resnici. Veste, samo pregledati zobe in reči, to je dobro, ni … In še tistemu, ki mu pregleda zobe, zasebnik zelo hitro proda še beljenje, peskanje in kaj jaz vem, kaj še vse, ker se to zelo fino proda, ker iz samega pregleda dobi premalo. Vsem se zdi to fino, ko imajo popeskane zobe. Seveda boš dal za to!  Tisto, kar je, kar bi naš zavarovalniški sistem, tudi naša zdravstvena blagajna – če bo nekoč res postala aktivna zdravstvena blagajna in če bo minister predlagal tovrstno politiko, bo seveda prišlo do tega, da bomo dejansko zelo veliko polagali v preventivo. Naj povem na primeru zob. Zakaj ljudje hodijo k zdravniku največkrat šele takrat, ko jih zaboli, in ne takrat, ko jih nič ne boli? Če bomo mi nagrajevali, da nekdo gre takrat, ko ga nič ne boli, bo posledično tudi bistveno manj stroškov, zato ker se bomo ukvarjali s kurativo. To so za mene tista prava zdravila oziroma način izvajanja politik, kako se v zdravstvu dela. Lahko to delamo tudi kje drugje, jaz mislim, da na vseh področjih, samo za to je treba najprej osvestiti narod. Mi se pa premalokrat pogovarjamo, kaj bomo naredili, da bomo skozi izobraževalni proces ljudi naučili pravilno zdravo živeti, ampak se ves čas samo pogovarjamo o čakalnih vrstah, pogovarjamo se, koliko denarja manjka in kaj jaz vem, kaj še vse.  Je pa povedal kandidat za ministra eno zelo pomembno stvar, in sicer da enkratni dodatni program ni več zdravilo in da to ni več tista politika, s katero bi reševali čakalne vrste. Kaj pa potem je? Jaz tega nisem slišal. Kolegica Brinovšek se je zgražala nad tem, češ, bomo čistili sezname. Seveda jih je treba čistiti, in to ne dnevno, urno jih je treba čistiti, ker se v programu čakalnih vrst iz ure v uro stvari spreminjajo. Jaz sem bolj razočaran nad tem, in to sem večkrat ponavljal in bom večkrat ponovil, da imamo nacionalni inštitut za varovanje zdravja, za katerega jaz ne vem, zakaj ga imamo! In ga 100-procentno plačujemo in celo izvaja stvari, ki bi jih lahko dosegal na trgu, namesto da bi jih dosegal tu. Zakaj omenjam nacionalni inštitut? Zaradi tega, ker je zadolžen za evidence čakalnih vrst! / oglašanje iz dvorane/ Sem kaj narobe slišal, podpredsednik? Ne. Lahko nadaljujem? Ja. No in zato bi moral ta nacionalni inštitut za varovanje zdravja že po zakonu ukrepati. Seveda tega ne naredi. Je to ena izmed politik, ki jo bo novi kandidat za ministra uredil, da bomo končno vedeli tudi vsaj, kaj ima početi ta nacionalni inštitut, čeprav zakon zelo jasno govori, kaj ima početi, pa tega ne počne?  Naslednja stvar, ki se mi zdi ena od ključnih, je, da minister, kadar postane minister, še posebej če je prej delal kot državni sekretar, dostikrat pozabi, da ni več državni sekretar, ampak da je minister. Veliko imamo primerov ministrov, ki so ostali državni sekretarji in počnejo vse sami in se ne prelevijo v vlogo politične figure, ki mora pravzaprav početi nekaj drugega. Ker državni sekretar in minister, to ni enako, čeprav nekateri mislijo, da je to njegov substitut, ki ga zamenjuje vsepovsod. Da da da, to že, da ga lahko po našem poslovniku nadomešča in zagovarja določene materije, ampak on ni minister. Zato jaz novemu kandidatu srčno in toplo polagam na srce, upam, da ne bo ostal direktor UKC, ampak da bo postal minister. Kajti, veste, priti iz gospodarstva v UKC, razmišljati gospodarsko in z gospodarsko logiko potem voditi še ministrstvo, oprostite, to je konec zgodbe, se temu reče. Ministrstvo ni nobeno gospodarstvo, ampak je izvajanje politik, ima drugo življenje, drugo dinamiko, drug koncept, ogromno kompromisov, medtem ko v gospodarstvu, veste, če padejo kazalci, tam je treba ukrepati, se dela popolnoma drugače. V politiki tega ni. Tam imaš deležnike, s katerimi se je treba pogovarjati, se je treba usklajevati, delati kompromise, ne more obveljati samo tvoja, ampak moraš hoditi po srednji poti, kar so seveda nekateri v praksi že izkazali, nekateri pa ne.  Naslednja stvar, ki se mi zdi še pomembna, da jo omenim, je, da je bilo recimo rečeno, danes sem slišal v predstavitvah stališč poslanskih skupin kolego Zmaga Jelinčiča, ki je omenil, da naj bi zdravstveni domovi prešli na ministrstvo in da hvala bogu, če se bo to zgodilo, in češ, da župani kot šerifi kraljujejo in postavljajo in odstavljajo tam razne direktorje zdravstvenih domov in tako naprej. Mi se bomo morali enkrat zmeniti! Če bomo res šli v to smer in da bomo to naredili, ali jim bomo potem tudi vzeli vrtce, jim bomo vzeli tudi osnovne šole, jim bomo vzeli vse ostalo? Zakaj pa je sploh zdravstveni dom v domeni lokalne skupnosti? Ja, oprostite, iz enega preprostega razloga, zaradi tega, ker zdravstveni dom živi z lokalno skupnostjo in ve samo lokalna skupnost, kakšne so potrebe tega zdravstvenega doma, in mora z njim živeti. Skozi zdravstveno blagajno, način financiranja smo se pa dogovorili, kako si bodo delili določene stroške in pa investicije, zato da bo ta na primarnem nivoju sploh lahko funkcioniral. Zato si tega ne predstavljam. Lahko pa naredimo tako, kot je to bilo včasih, v stari Jugi. Nekdo se je zgražal danes nad staro Jugo, v stari Jugi je bilo to vse pod državo, izvršno oblastjo, če bi nekako to hoteli prenesti. Jaz ne bi tako posploševal določenih stvari, ker bomo imeli zelo hitro upor, razmišljanje na drugi strani je malce drugačno.  Danes je bilo v predstavitvi tudi rečeno, da je koalicija doživela na tem zaslišanju nekakšno – kako se temu reče? – razodetje, ko je ugotavljala, kaj vse bi se moralo zgoditi in kaj ne, in da je bila presenečena, zakaj potem – ta ista koalicija, če izvzamem LMŠ – že štiri leta prej ni vsega tega počela. Oprostite, jaz sem govoril včeraj in predvčerajšnjem na tem zaslišanju stvari, ki jih govorim zadnjih pet let, popolnoma iste. In sem jih govoril tudi svoji bivši ministrici za zdravje in sem jih govoril na odboru in zagovarjam popolnoma ista stališča. Problem je pa nekje drugje – v tistem, o čemer sem govoril, hoditi po srednji poti in sklepati kompromise, ali lahko minister doseže kompromis, se dogovori z zdravniki, z zavarovalnicami, s sestrami in vsemi ostalimi. Se lahko, se ne? To je ključni problem. Včasih določene stvari dosežeš, včasih pa ne. Je pa dejstvo, da če bomo hoteli pripeljati določene premike do konca, je ena od temeljnih in ključnih politik, ki jih bo moral kandidat za ministra seveda izpolniti, sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če ta zakon v tem mandatu ne bo sprejet, potem vam zagotavljam, da je to začetek procesa pravega razhajanja zdravstvenega sistema. Potem bodo zmagali tisti, ki zagovarjajo druge politike, tiste politike, da je treba odpreti blagajno za vse, narediti tender, in enostavno, kdor bo prvi prišel, kdor bo dokazal, da boljše melje, ta bo tudi na koncu ta denar zmlel v svojo lastno porabo in korist. Je to sistem, ki je vzdržen? Je to sistem, ki je lahko tudi vzajemen? Ne verjamem. Ne verjamem. Zaključil bom s koncesijami. Koncesije oziroma koncesionarji, bilo je v razpravah v zadnjem času tudi veliko povedano okoli tega, češ, kako je v velikih mestnih središčih zdravstveni sistem dostopen, v krajih, ki so odročni, ki imajo slabe prometne povezave, pa je ta dostopnost bistveno slabša. Če se ne motim, da ne bom delal krivice kolegici, je bilo tukaj precej govora o primarnem nivoju, če je bilo mišljeno na sekundarnem pa terciarnem, pa to itak sploh ni izvedljivo. Ampak ne verjamem, da je mislila v tem delu. Moram vam povedati in vas razočarati, problem dostopnosti na primarnem nivoju je velikokrat zelo velik problem že tudi v mestih, pa ne fizičnega dostopa, ampak dostopa sploh do storitve, to je problem. Vam bom povedal na primeru največjega mesta, kjer vsi mislijo, da je vse dostopno za vogalom, da tam samo prideš pa te počaka pa kar dobiš zdravstveno storitev. Oprostite, v Ljubljani je dostopnost na primarnem nivoju do izbire zdravnika izredno težka. Ogromno zdravnikov je starih, nekateri delajo že po štiri ure, mladi, kar je najbolj grozljivo, imamo 51 specializantov, v zadnjem letniku pa jih je samo 12, ki jim Zakon o zdravniški službi omogoča, da bi lahko začeli prevzemati nove paciente. Samo 12 jih prevzema! Kje so vsi ostali? Ne prevzemajo! In to je tudi ena od nalog kandidata za ministra, ki jih bo moral urediti, da razčistimo, ali zakon velja za njih ali ne oziroma kje so razlogi, da tega ne počnejo. Kajti zdravnikov kar naenkrat ne bo več. Uvažanje zdravnikov, pa se hočete ali nočete sprijazniti, je to všečno ali nevšečno, na dolgi rok jih bo vedno več tudi v Sloveniji. Jih bo! Ker nas je vedno manj in ker so migracije bistveno bolj enostavne, kot so bile pred leti, in ne nazadnje zaradi tega, ker enostavno nekateri gredo ven, nekateri bodo prišli pa noter. To poznajo vse razvite demokratične države – prosti pretok. Samo neki, bom rekel, lokalci mislijo, da smo čista entiteta, ki bo zdržala vse gospodarske, zdravstvene in ne vem, kaj še vse, da bomo praktično Slovenci vsi vse sami delali. Oprostite, dajte se posloviti od te miselnosti! Bomo morali pa zato na drugi strani nekaj narediti. Ja, nočemo zdravnikov, ki ne govorijo slovensko v svojih ambulantah, in takim zdravnikom, takim medicinskim sestram in babicam bomo seveda morali omogočiti tudi študije jezika, tako kot to delajo v tujini. Jih hočemo imeti, hočemo, da znajo govoriti slovensko in se z nami pogovarjati, bolnike obravnavati na enakovreden način tako kot vse ostale? Da. Potem jim moramo omogočiti tudi izobraževanje. Če mislite, da bodo prišli kar sem in kar slovensko spregovorili, oprostite, tudi mi ne bomo kar spregovorili enega druga jezika, če bomo šli v tujino. Zraven je pa razmisliti zelo jasno še okoli izobraževanja, kaj bomo naredili s specializacijami v smislu drago plačamo specializacije, potem pa odidejo v tujino. Oprostite, v tujini česa takšnega ne bi nikoli dopustili. Greš v tujino? Ni problema, plačaj nazaj specializacijo pa naj ti jo plača tisti, ki te bo zaposlil. Imamo to moč? Ne vem. Z Zdravniško zbornico se bo spet treba pogovarjati. Ampak to je že drug proces, to je že druga miselnost, oni živijo v eni svoji državi in v enem svojem balonu, kjer mislijo, da živijo samo oni in so najbolj edinstveni in zveličavni. Toliko, hvala lepa. Še to, minister, srečno, kjerkoli že ste. Mogoče gledate doma po televiziji, sam kot poslanec bom pa pozorno gledal, kakšne politike izvajate.
SDS v okviru danes obravnavane novele pokojninskega zakona predlaga določitev najnižje možne pokojnine za vse invalidsko upokojene v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, to je v višini 392,75 evra. Povod za takšen predlog je nedavno sprejet rebalans proračuna, ki po mnenju predlagatelja ne daje dovolj ranljivim družbenim skupinam, kar je seveda daleč od resnice, ker po drugi strani pa ta isti predlagatelj istočasno žuga z ustavno presojo rebalansa, ker dajemo in trošimo preveč. Razumi, kdor more. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na zavarovalniškem principu, pri pravicah pa se torej upošteva višina vplačanih prispevkov med aktivno dobo. To je njegovo osnovno izhodišče, ki ga predlagatelji dobro poznajo, a ga seveda ignorirajo vsakič, ko so v opoziciji. Z veliko gotovostjo tega zakona ne bi predlagali, če bi bili v koaliciji ali če bi vodili resorno ministrstvo. Seveda naš sistem temelji tudi na načelih solidarnosti, ki so pri invalidskih upokojitvah vpeljana še v višji meri kot pri starostnem upokojevanju. Invalidska pokojnina ni odmerjena zgolj od dosežene pokojninske dobe, temveč pri odmeri obstajajo dodatne varovalke, zaradi katerih se ta pokojnina odmeri višje, kot bi bila v danih okoliščinah odmerjena starostna pokojnina. Govorim seveda o prišteti dobi, ki vsakemu zavarovancu dodaja izgubljeno pokojninsko dobo, govorim o minimalnih odmernih odstotkih ob nastopu invalidnosti pred 65. letom starosti ter o pridobitvi pravice ob nižji zavarovalni dobi od 15 let. In če se posamezniku zgodi poškodba pri delu ali poklicna bolezen, ima posameznik zagotovljene pravice v višini, kot če bi delal 40 let. Vse to pa se s predlogom, ki ga imamo danes na naših klopeh, ruši. Poglejmo nekoliko podrobneje, kaj bi sprejetje današnjega predloga pravzaprav prineslo državljankam in državljanom. Posameznik, ki bi imel zgolj eno leto pokojninske dobe, eno leto, bi bil po višini pravice izenačen s tistim, ki je bil v pokojninski sistem vključen 32 let. Torej državljan, ki bi se želel starostno upokojiti, bi za znesek 392 evrov moral delati 32 let, invalidski upokojenec pa bi lahko za pridobitev pravice imel samo eno leto zavarovanja. Približali bi se uvedbi uravnilovke v pokojninskem sistemu. V neenak položaj bi postavili tiste invalidske zavarovance, ki so bili v zavarovanje vključeni daljše časovno obdobje. Izenačili bi sicer dve različni kategoriji, invalidske pokojnine in nadomestila za invalidnost, ki so tako kot pokojnine odvisne od predhodnega zavarovanja ter vplačanih prispevkov. Ne pozabimo, da nadomestila nimajo narave pokojnine in ne nadomeščajo izpada dohodka v celoti. Ali je to pravično? S takim predlogom se nam bo pokojninski sistem počasi sesul, in to ni nekaj, kar počne odgovorna in konstruktivna opozicija. Veliko bolj odgovorno je iskati in predlagati rešitve za vse prejemnike pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki razmerij med njimi ne bodo rušile in predvsem ne bodo povzročale novih nepravičnosti in neenakosti. In to bomo storili. Ministrica za delo je že napovedala spremembe pokojninskega zakona, ki bodo po naši oceni v večjem obsegu sledile izboljšanju socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dvig odmernega odstotka bo posledično prinesel višjo socialno varnost za prejemnike ne le invalidskih, ampak tudi vdovskih in družinskih pokojnin ter tudi nadomestil za invalidnost. Temu dvigu bo sledilo tudi zvišanje najnižje pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, določitev višjega odstotka invalidske pokojnine v primeru, da je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ter tudi v primeru izven dela oziroma poklicne bolezni ter višjo odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Vse z namenom krepitve elementov solidarnosti ter izboljšanja položaja vseh in ne le najbolj ranljivih državljank in državljanov.  Včasih en korak nazaj pomeni dva koraka naprej, in v Poslanski skupini SMC predloga ne bomo podprli.
Hvala za besedo. Predsedujoči, vsak, ki je odprl sporazum o sodelovanju med Levico in koalicijo, bo zelo težko zanikal, da smo se dobro izpogajali. Malo s korenčkom, malo s palico. In to je nekaj, kar lahko razumemo pod zabeljen račun, seveda pa to ni nekaj, kar bi bilo tako zelo stvar političnega prestiža in naših lastnih koristi, ampak gre za ukrepe v prid delavskega razreda.  Danes na vas naslavljam vprašanje o ukrepih, ki gredo v korist upokojencev. Upokojenci so bili z raznimi interventnimi zakoni prikrajšani usklajevanja v času krize, kot bi ga morali biti deležni. Posledica je taka, da sem pa tja lahko beremo v časopisih naslove, kako neka starejša samska ženska biva v hiši s podrtim dimnikom, kako neka druga pozimi išče zatočišče v knjižnicah in v trgovinah, zato da ostane na toplem. Revščina v tej družbi. kljub temu da smo nominalno izplezali iz krize, še vedno vztraja. Še zlasti pereča je na področju upokojencev. Zato, gospod Šarec, sem na vas naslovil vprašanje in pri tem vprašanju vztrajam in mislim, da lahko tudi sami ustno vsaj osnovne odgovore na tej seji podate.  Kdaj lahko pričakujemo, da bo najnižja pokojnina v tej državi za polno delovno dobo znašala 613 evrov?  Kdaj lahko pričakujemo, da se bo dvignila prispevna stopnja za delodajalce za pokojninsko blagajno?  Seveda višje pokojnine je treba financirati in moramo jih financirati na družbeno pravičen način.  In na drugi strani sama domska oskrba:  Kdaj lahko pričakujemo, da se bodo poenotile cene domov na ravni celotne države, ker v tem trenutku zasebniki, koncesionarji izkoriščajo dejstvo, da je najmanj 8 tisoč postelj v domovih premalo in temu primerno navijajo cene?  In naprej, malo globlje na področju domov:  Kdaj lahko pričakujemo investicijske programe, ki bodo ponovno obudili gradnjo javnih domov in prekinili to 20 let trajajočo … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Besedo ima mag. Dejan Kaloh, pripravi naj se Iva Dimic.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Gospa Iva Dimic, besedo imate v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati. Izvolite.