6. redna seja

Državni zbor

25. 3. 2019
podatki objavljeni: 25. 3. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovane ministrice in ministri, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!  Začenjam 6. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Luka Mesec, Igor Zorčič od 15. ure dalje, Eva Irgl, Jožef Horvat, Anja Bah Žibert, Suzana Lep Šimenko, Dušan Šiško od 17. ure dalje in Mateja Udovč od 17. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade k predvideni širitvi dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Prehajamo na določitev dnevnega reda 6. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 18. marca 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu širitve dnevnega reda seje. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 6. seje razširi z 9.a točko, z Listo kandidatov za ministra Vlade Republike Slovenije. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 20. marca 2019.  Želite besedo predsednik Vlade gospod Marjan Šarec kot predlagatelj liste? (Ne.) Hvala. Želi besedo kdo od predstavnikov poslanskih skupin? (Ne.) Želi besedo kdo od poslancev? (Ne.) Hvala.  S tem prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.  Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev in vseh 79 je glasovalo za.  (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.   V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval v sredo, 27. marca 2019.  Sedaj, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev in vseh 78 je glasovalo za.  (Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 6. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije, na vprašanja poslanca poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se danes upravičili: gospod Marjan Šarec, predsednik Vlade v funkciji ministra za zdravje, od 13. ure dalje oziroma od zaključka obravnave prvih petih ustnih poslanskih vprašanj, naslovljenih na predsednika Vlade, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, do 15. ure, gospod Jure Leben, minister za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, ter gospod Peter Jožef Česnik, minister, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Prehajamo na predstavitev poslanski vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Poslansko vprašanje mu bo najprej postavila gospa Ljudmila Novak. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovane matere in babice, najprej iskrene čestitke za naš praznik. Glede na to, da si predsednik Vlade v najboljšem primeru lahko samo nekaj let, matere pa smo, ko postanemo, celo življenje, je danes to zame prednost, tako da iskrene čestitke. Bodimo vesele, da imamo to poslanstvo, in hvaležne tudi našim možem, moškim, da so nas naredili za matere.  Sedaj pa moje poslansko vprašanje, ki je povsem enostavno.  Zakaj ste se, gospod predsednik Vlade, odločili in odklonili govor v Evropskem parlamentu?  Moj namen danes tukaj ni, da bi vas ponovno karala, ker sem vas že okarala. Okarali so vas tudi drugi evropski poslanci in tudi slovenska javnost, ampak enostavno bi želela vedeti zakaj. Menim, da je takšen govor v Evropskem parlamentu v tem času, ko smo na prelomnici Evropske unije, izredno pomemben. Vemo, da je Evropska komisija pred dvema letoma objavila belo knjigo s petimi variantami o prihodnosti Evropske unije. Sedaj je potekala javna razprava o tem, kakšno Evropsko unijo si želimo. Razni pogovori in tudi nastopi predsednikov v Evropskem parlamentu pomenijo del te evropske razprave. Zato se mi zdi enostavno škoda in zamujena priložnosti, da vi kot predsednik Vlade niste te možnosti uporabili in predstavili vizijo, kakšno vizijo ima Slovenija, kakšne želje.  Tukaj ni pomembno, koliko ima glasov Slovenija v Evropskem parlamentu, ker se o tem ne odloča, ampak ali imamo kakšne predloge, vizijo, kaj si želimo, ali smo naklonjeni skupni evropski prihodnosti ali ne. Dovolj tem bi lahko odprli. Glede na to, da bo čez dva meseca v Sibiu vrh Evropske unije, kar vi dobro veste, in se boste predsedniki pogovarjali o zaključkih te dvoletne javne razprave, potem me zanima, kaj boste tam predstavljali, ker nimam občutka, da v Sloveniji poteka javna razprava o tem, kaj si pravzaprav mi želimo.  Zatorej bi z veseljem prisluhnila in bom prisluhnila vašim razlogom in še enkrat poudarjam, zdi se mi škoda, da te dobre priložnosti niste uporabili.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospa Novak, za to vaše vprašanje. Seveda vam verjamem, da je dobronamerno ravno toliko, kot verjamem, da je zemlja ploščata, ampak pustiva to. Res je, cel teden sem spremljal te razprave. Pravite, da me je okarala javnost. Ni me okarala javnost, karali so me najbolj obstoječi evropski poslanci iz Slovenije in pa kandidati, kamor sodite tudi vi. Me pa zanima najprej, kako naj resno jemljem evropske poslance, ki me karajo iz Slovenije, ob dejstvu, da imamo eno poslanko, ki je pred petimi leti na soočenju na FDV izjavila, da je zdravo imeti samo dva mandata, danes kandidira za tretjega. Imamo poslanca, ki je pred petimi leti verjel, danes ne verjame več in se je na hitro včlanil v drugo stranko samo zato, da bo izvoljen. Imamo nekaj evropskih poslancev, ki niso zamudili priložnosti biti tiho, ampak so Slovenijo tožili pred svetovno in evropsko javnostjo, kadar je bila le priložnost za to. Imamo evropskega poslanca, ki se tudi v želji po tretjem mandatu s pismi obrača na javnost in pere perilo lastne stranke. Skratka, imamo kar nekaj evropskih poslancev, ki jim jaz ta hip ne morem ravno zaupati v njihovi dobronamernosti, zato težko sprejmem takšno kritiko.  Kar se tiče nastopa, je bilo to ponujeno še gospodu Cerarju pred menoj. Potem smo oktobra izrazili pripravljenost, da nastopim, nakar … / oglašanje iz dvorane/ Ja, gospod Mahnič, počakajte, no, malce. Bilo je ponujeno gospodu Cerarju in ko gospod Cerar ni bil več predsednik Vlade, smo mi rekli, da se bomo tega udeležili, nakar do zdaj ni bilo odgovora iz kabineta gospoda Tajanija. Me pa veseli, da ste se vsi slovenski evropski poslanci in kandidati za evropske poslance lepo povezali v branjenju gospoda Tajanija, češ, če je pa on poslal vabilo, bi pa gospod Šarec moral iti. Mislim, da sem gospodu Tajaniju v četrtek na Evropskem svetu zelo dobro povedal, da je bila ta njegova izjava nož v srce. In kaj je še izjavil? Da je bil Mussolini dober državnik, dokler pač ni šel v vojno. Ampak že davno pred vojno je zatiral primorske Slovence, že davno pred vojno je šel v Etiopijo in tam izvajal pokole. Če izjavi to gospod Tajani, potem me ni nič sram, če sem tako vabilo zavrnil, oprostite. In to, da je zdaj zamujena priložnost, se samo vprašam, kaj ste potem delali pet let tam, če se Slovenije doslej ni slišalo in ste čakali samo mene. Za vas sem bil še nekaj mesecev nazaj klovn. Veste, tega nikakor ne jemljem dobronamerno, ampak zgolj kot začetek neke predvolilne kampanje, ki je že v polnem teku. Verjemite pa mi, da se na Evropskih svetih zelo dobro pogovarjamo o prihodnosti, da vemo, kaj so težave, predvsem pa jih ne bomo rešili, če se bomo že dve leti in še več pogovarjali samo o brexitu. Evropska unija ima mnogo težav, začeti jih bo treba reševati, ampak dvomim, da jih bomo rešili z nagovorom evropskim poslancem dva meseca pred evropskimi volitvami. »The last but not the least«, gospa Ljudmila, je pa to, da je 12. marca govoril moj slovaški kolega – parlament je bil prazen! In tudi, ko je govoril malteški kolega, je bilo notri, ne vem, 30 poslancev ali koliko. Če bi v tem cenjenem zboru sedelo samo 30 poslancev, bi se to precej poznalo. Koliko je pa poslancev v Evropskem parlamentu, pa je bil prazen. Toliko o tem, koliko evropske poslance zanima nagovor katerega izmed mojih kolegov ali pa mene navsezadnje. Zato to ni drugega kot navadno sprenevedanje, nabiranje političnih točk na moj račun.  Lepo, da ste se vsi združili proti meni, ste se vsaj enkrat združili. Upam, da boste tisti, ki boste izvoljeni v naslednjem mandatu v Evropski parlament, znali biti tako združeni, tudi ko bo šlo za Slovenijo. Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade, za vaš odgovor. Gospa poslanka, izvolite.
Glejte, gospod predsednik, to, kar ste zdaj vi povedali, je enostavno sramotno. Moram pa zdaj biti pa malo ostra. Ker tam ne govorite samo evropskim poslancem, ki ste jih tukaj vse povprek dali v nič, ampak govorite evropski javnosti. Tudi v našem parlamentu večkrat sedi nekaj poslancev, ampak je televizijski prenos, mediji poročajo, o tem se govori. Zakaj je to zamujena priložnost? Vi bi te stvari, kar ste zdaj tukaj povedali, tam lahko javno povedali. Znate lepo ošvrkniti, znate se pošaliti, znate kaj dodati, to bi lahko tam naredili, tudi gospodu Tajaniju bi lahko med vrstnicami kaj povedali ali pa še marsikomu, ki ne pozna evropske zgodovine. Tam je bila za to priložnost. Ne gre za to, kaj mislijo evropski poslanci, tudi ne gre za to, da se končuje mandat, gre za dveletno razpravo, kakšna je vizija Evropske unije in kako si mi to predstavljamo. In tam bi vi lahko marsikaj dodali, pa ste to priložnost zamudili.  Zato se mi zdi neprimerno, da se zdaj tukaj tako izražate o slovenskih evropskih poslancih. Jaz, preden sem dala izjave, nisem z nikomur komunicirala, ampak sem se enostavno vprašala, zakaj je naš predsednik Vlade to naredil in da to ni dobro. Mi si želimo pridobiti v Evropi prijatelje, pa se tako nonšalantno ali pa ne vem kako bi rekla obnašamo do evropskih inštitucij. Evropske inštitucije so nek skupni imenovalec vseh držav članic. Tam sedijo naši poslanci, tam sedi naša komisarka, tam sedijo naši uradniki in zdaj mi po tem pljuvamo, namesto da bi povedali, kaj želimo mi izboljšati.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Spoštovana poslanka! Kamen bi zajokal ob tem, kar ste pravkar povedali, kako je to nacionalna sramota, kako sem zamudil ne vem kakšno priložnost. Vi ste zamudili priložnost biti v vladi – pa kaj potem. Če je to taka zamujena priložnost, bo pokazal čas.  Kar se pa tiče govorjenja v predvolilnem času in zdajle vse, kar je izrečeno, me pa ne bo nobeden prepričal, kako ste dobronamerni in kako si želite samo dobro. Ne nazadnje je bilo izraženo tudi nespoštovanje evropskih institucij do Slovenije. Ali je Evropska komisija v sedanjem mandatu rekla pri arbitraži za Hrvaško, da je to nespoštovanje vladavine prava? Ni rekla. Pa še kaj je bilo v tem mandatu. Zato bom z veseljem v prihodnje izkoristil vsako priložnost, vendar v novem sklicu Evropskega parlamenta. Nikakor pa ne bom hodil v prazen parlament razlagat tridesetim, pa po možnosti še kakšnega iz Slovenije ne bo notri, zato da se boste potem kolegi tukaj z desne norčevali, kako da me nobeden ne posluša in kako Slovenije nobeden ne upošteva v svetu in tako naprej. Skratka, obe stvari se da gledati obojestransko. Kar se pa tiče mojega ostrega nastopa do slovenskih evroposlancev – ja, pokazal sem, da tudi jaz znam opažati in da imam tudi sam svoje mnenje o slovenski politiki in da tudi sam znam kakšno pikro povedati, če to hočem. Se bom v bodoče tega čim bolj izogibal, ker to ni moj način, ampak sem pa pokazal, tako kot sem jaz začutil ob vsem, kar ste povedali, da je to nacionalna sramota, da je to konec sveta, da je to ne vem kaj vse, da naj bi bilo, ker nisem govoril o Evropskem parlamentu, sem vam samo povedal, kakšno je pa moje opažanje te slovenske politike in slovenskih evropskih poslancev. Seveda vsem želim najboljše na teh evropskih volitvah in želim, da bi se v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta resnično začelo kaj premikati in da bi te razprave ne ostale samo na nivoju razprav, kaj Evropska unija potrebuje, ampak, da bi se tudi resnično kaj premaknilo, sicer bo sledil še kakšen exit, kar pa zagotovo ni dobro, a ne, ker že odhod Velike Britanije bo povzročil veliko težav.  Tako da vem, da je vaša zadnja beseda in jo boste sedaj imeli, ampak karkoli boste povedali, jaz sem miren, vem, da je to predvolilna kampanja in tako tudi sprejemam. Hvala lepa.
Hvala, za vaše stališče, gospod predsednik Vlade.  Gospa poslanka, imate postopkovni predlog, izvolite.
Seveda bom predlagala razpravo v parlamentu o tej temi. Zakaj? Ker se mi zdi pomembno, da se tudi poslanci pogovarjamo o tem, kakšna je naša vizija o prihodnosti Evropske unije, ne glede na to, ali so volitve čez dva meseca ali čez pol leta ali ne vem kdaj. Leta 2021 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Ali mi sploh vemo, kaj hočemo, ali vemo, kakšne so naše prioritete in zakaj ne bi odprli javne razprave o tem? Tukaj v parlamentu je prostor za to, da se o tem pogovarjamo. Poglejte, tudi vi boste imeli evropske volitve, tudi vaša stranka bo kandidirala in prav v času evropskih volitev, ko se zamenja parlament, ko se zamenja Evropska komisija, so oči javnosti najbolj uprte v evropske institucije. Mi smo na prelomnici. Da ne bo več brexitov, bi lahko tudi vi pripomogli, ko bi povedali, kakšne rešitve pa imamo mi za prihodnost. Da ne bomo samo pljuvali po tem, ker smo člani Evropske unije, ker smo se sami tako odločili, po evropskih institucijah, namesto da bi pogledali, kje so prednosti, kaj smo dosegli, kaj je glavni cilj in namen tega sodelovanja. To nam manjka. Seveda vi govorite o volitvah. Seveda, jaz sem kandidatka, ampak iz vseh strank so kandidati, in to še nič ne pomeni. Sem pa bila evropska poslanka in točno vem, kakšni so tam pogovori, kaj si bodo mislili o nas. In govorite, da Evropska komisija ni podprla. Večkrat je dala izjave, da želi, da se spoštuje pravo. Ampak sem pa že povedala, da si pa mi sami pridobivamo na takšen način in s takšnim odnosom sovražnike ali pa neprijatelje, če se obnašamo ignorantsko. In to ni prav.  Zato predlagam, ne glede na to, da vi niste tam govorili, ker prej ste povedali, da vas je bilo malo strah, da ste se bali, kaj bodo drugi rekli. Verjamem, ker Slovenci smo zelo kritični najprej do svojih, ampak vi bi se tam lahko izkazali, pa ste tudi to priložnost zamudili. Kritike so pa vedno. Če se odločimo tako, bodo nekateri kritični, če se odločimo tako, bodo kritični. Vi bi pa lahko zablesteli, saj znate, cela Evropa bi se vam lahko nasmehnila. Zato predlagam, ko bomo glasovali o poslanskih vprašanjih, da odpremo razpravo v Državnem zboru o tej tematiki, kakšna je torej naša vizija o prihodnosti Evropske unije in katere so naše prioritete v času predsedovanja. To bo samo Vladi v pomoč.
Hvala, gospa poslanka. O vašem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Besedo ima gospod Dušan Šiško.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Krško polje – območje intenzivnega kmetovanja, hkrati pa se pod njegovim površjem nahaja največji vodonosnik v občini Krško. Vodna vira na Krškem polju, Drnovo in Brege, sta zavarovana z odlokom iz leta 1985, vendar bi morala Vlada Republike Slovenije sprejeti nove uredbe o varovanju vodnih virov, ki bi inšpekcijskim službam dovoljevale več pooblastil. Odloki namreč ne ščitijo vodnih virov dovolj učinkovito, upravljavcev vodovodnega sistema pa ima večkrat zvezane roke in ne more ukrepati zopet kršitelje.  Kljub temu da je za pripravo državne uredbe o zaščiti vodnih virov prisotna država, je občina Krško pripravila strokovne podlage za pripravo uredbe in jih posredovala na pristojne institucije. Ker je bil v letih 2013–2015 tudi s pomočjo evropskih sredstev izveden projekt hidravlične izboljšave, ki je omogočil povezavo vodovodnega sistema z občino Kostanjevica na Krki, je rešitev tega problema toliko bolj nujna. Skladno z določili Zakona o vodah je država pristojna za pripravo in izdajo uredb o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika. Občina Krško je že v letu 2015 na Vlado Republike Slovenije posredovala strokovne podlage za vse aktivne vodne vire kot osnovo za pripravo državne uredbe.  Do sprejetja uredbe pa še do zdaj ni prišlo, zato me zanima:  Kdo je odgovoren za to zamudo?  V kakšni fazi so priprave oziroma kdaj bo uredba končno sprejeta?
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje. Kot ste že sami ugotovili, so strokovne podlage eden izmed pogojev za sprejetje te uredbe. Na območju Občine Krško so se že pripravljale strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov – pripravili sta jih podjetji Geosi inštitut za zemljeslovje, d.o.o., in Georaz – ki so bile naročene s strani Občine Krško. Leta 2015 jih je občina posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor z namenom, da se pripravi predlog uredbe o zavarovanju vodnih virov. Po pregledu strokovnih služb na ministrstvu je bilo ugotovljeno, da le-te niso popolne in da jih je treba dopolniti. Slovenska klasika. S pripombami so bili izdelovalci strokovnih podlag in občina seznanjeni v letu 2016, izdelovalci pa so se na le-te odzvali v februarju 2017. Po ponovni preveritvi izdelanih strokovnih podlag v letih 2017 in 2018 je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da strokovne podlage niso bile pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo in niso omogočale podlage za pripravo osnutka predpisa o zavarovanju vodnih virov. Za zajetji Brege in Drnovo je bilo tako potrebno pripraviti nove strokovne podlage, na kar je MOP občino pozval tudi z dopisom julija 2018 in ob tem tudi k opredelitvi do seznama vodnih dovoljenj, do katerega pa se občina še vedno ni opredelila. V mesecu decembru 2018 so predstavniki ministrstva in občine izvedli sestanek, katerega namen je bil doseči skupen dogovor o najustreznejši rešitvi za dopolnitev oziroma pripravo strokovnih podlag, zaradi vpliva Hidroelektrarne Brežice na ta dva vodna vira. Dogovorjeno je bilo, da mora občina preveriti tudi stanje na dodatnih vrtinah na območju zajetja Brege, in sicer z vidika pridobitve vodnega dovoljenja. Na Ministrstvu za okolje in prostor je bila v tem mandatu sprejeta odločitev, da se poveča poraba sredstev za izdelavo strokovnih podlag, saj je bilo ugotovljeno, da je na tem segmentu v preteklosti prihajalo do zastojev. Za omenjena vodna vira bo ministrstvo zato sámo naročilo nove strokovne podlage. Trenutno ima ministrstvo naročeno večje število strokovnih podlag pri izdelovalcu, kar pomeni, da se je posledično podaljšal čas izdelave le teh. O vseh aktivnostih je in bo tudi v bodoče ministrstvo ustrezno obveščalo tudi samo občino. Pričakujem, da bo seveda ministrstvo to uredilo v najkrajšem možnem času, skratka, zadeve tečejo in verjamem, da bomo na ta način tudi prišli do rešitve problema.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, želite dopolnitev?  Izvolite.
Hvala za odgovor. Nisem najbolj navdušen nad tem, kar ste povedali, ampak vseeno upam, da se bo nekaj uredilo. Najbolj pereč problem je namreč gnojenje z naravnimi dušičnimi gnojili, to je gnojevko, ki jo kmetje polivajo po kmetijskih površinah na vodovarstvenih območjih okoli vodnih virov. Ta gnojevka se pretvarja v nitrat, ki ga posledično najdemo v podzemni vodi in lahko ogroža določeno populacijo ljudi. Leta 2016 smo v Ustavo Republike Slovenije vpisali pravico državljanov do pitne vode. Kot v mnogih drugih primerih pa tudi na tem področju prihaja do razhajanja med teorijo in prakso. Eno govorimo in zapišemo, drugo pa delamo oziroma, bolje rečeno, ne delamo. Mislim, da je velika škoda, ker takih naravnih virov ne izkoristimo zaradi počasne birokracije. Pri tem bi pa še dodal, ministre in državne sekretarje menjamo zaradi malomarnosti ostalih zaposlenih, ki pa sedijo za mizami že več kot 20 let, pa se jim nič ne zgodi.  Po mnenju Slovenske nacionalne stranke bi morali to čim prej spremeniti, tako da bi odgovarjali tudi tisti zaposleni na nižjih nivojih. Verjamem, da niso vedno krivi samo ministri in državni sekretarji, da jih je potem treba menjati.  Kaj pravite o tem?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Z vami se najgloblje strinjam. Res niso vedno krivi, kot ste povedali, samo ministri, državni sekretarji ali še kdo, ampak je veliko ljudi tudi, ki so tam od leta 1990, kot je bilo v primeru enega ministrstva. Je pa v tem zboru priložnost sprememb zakonodaje. Če bi delovna zakonodaja oziroma tudi zakonodaja o javni upravi in še kakšna bila sprejeta drugačna, potem bi se lahko tudi dogajalo, da ne bi imeli vsi oceno 5 in da bi se resnično presojalo po tem, koliko je kdo naredil ali česa ni naredil. Imeli smo takšne in drugačne primere tako na prejšnjem delovnem mestu kot tudi danes. Zagotovo bo v bodoče potrebno razmisliti o spremembi tovrstne zakonodaje, kajti ni stimulativna do tistih, ki trdi delajo. Če si plačan enako, ne pa po učinku, potem ne more biti posebnih rezultatov.  Kar se tiče pretiranega gnojenja, kar ste omenili v smislu zaščite voda, se tudi z vami strinjam. Danes se to absolutno dogaja pretirano in mislim, da tudi Ministrstvo za okolje oziroma že minister, ki odhaja, in novi minister, če bo seveda potrjen, gospod Zajc, se tega zelo dobro zavedata. Mislim, da toliko, kot se je v tem mandatu naredilo na okoljevarstvu v tem kratkem času, in koliko se bo še v prihodnosti, če seveda vlada ne bo padla zaradi mojega nenastopa v Strasbourgu, potem verjamem, da je pred nami drugačen odnos do okolja.  Vaše vprašanje je bilo zelo tehtno, ga pozdravljam in verjamem, da s skupno komunikacijo boste imeli na voljo vpogled v dotično zadevo, da boste lahko spremljali, kaj se dogaja in resnično verjamem, da bodo tudi uradniki opravili svoje delo. Hvala.
Hvala, gospod predsednik. Besedo imate gospod Danijel Krivec, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predsednika Vlade bom povprašal glede reforme pokojninskega sistema. Ministrica mag. Ksenija Klampfer je predstavila naslednje bistvene spremembe pokojninske zakonodaje: dvig odmernega odstotka samo za 40 let delovne dobe za moške z zdajšnjih 57,25 % na 63 %, za ženske pa s 60,25 % na 63 %. Uveljavitev ukrepa je predvidena januarja 2020. Druga sprememba, ministrstvo predlaga postopni dvig meje za starostno upokojitev z zdajšnjih 65 na 67 let, pri čemer bo pogoj za upokojitev še vedno 40 let delovne dobe, ne glede na starost. In tretja sprememba, upokojenci s pogoji za starostno upokojitev bodo lahko po predlogu ministrstva delali in hkrati prejemali tudi celotno pokojnino, vendar pod določenimi pogoji in postopno. V času od leta 1999 do 2013, ko je veljal ZPIZ-1, je bil določen odmerni odstotek, ki se je pomnožil z valorizacijskim količnikom. Čeprav je bil odmerni odstotek takrat določen višje, kot je predviden sedanji neto odmerni odstotek, so se odmere pokojnin zaradi pomnožitve z valorizacijskim količnikom vsako leto zmanjševale za približno 0,5 % oziroma bi se zmanjševale še naprej zaradi tako zastavljene enačbe. Valorizacijski količnik je bilo nemogoče vnaprej napovedati, saj ga je vsako leto na podlagi izračuna določil minister, pristojen za delo. Tako je bila predvidljivost odmere pokojnin za nove upokojence bistveno zmanjšana oziroma jo je bilo nemogoče napovedati za več kot leto v naprej. Z neto odmernim odstotkom, ki ga je določil ZPIZ-2 in je bil odvisen od let delovne dobe za moške in ženske po posebni tabeli, se je ohranila realna vrednost odmere pokojnine, saj ni bila več odvisna od valorizacijskega količnika. Neto odmerni odstotek, ki je bil uveden v ZPIZ-2, je tako ustavil padanje pri odmeri pokojnin. V koalicijski pogodbi ste se zavezali, da bo povečanje odmernega odstotka, ki je bilo obljubljeno za januar 2020, dejansko veljalo že za januar 2019, tako piše v koalicijski pogodbi. Dejansko ste s tem upravičencem do tega povišanja za eno leto zamaknili povišanje pokojnin. Ne glede na to, da se bo odmerni odstotek zviševal postopoma, bodo tisti, ki so se že upokojili, v slabšem položaju kot tisti, ki se bodo upokojili po novem odmernem odstotku. Zato vas sprašujem:  Ali se bo odmerni odstotek zvišal tudi tistim, ki so se že upokojili z isto delovno dobo?  Zakaj se odmerni odstotek ne bo zvišal sorazmerno vsem upravičencem, ne glede na delovno dobo?  Hvala za odgovor.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa.  Moram naprej povedati, da to ni takšna pokojninska reforma, ki bo dolgoročno vzdržna. To so popravki zakona ta hip. Reformo bo potrebno v bodoče šele pripraviti. Kar se tiče vašega vprašanja na pokojninsko temo. Zagotovo je bila razprava, ki je potekala na ekonomsko-socialnem svetu prejšnji teden, korak v pravo smer. Verjamem, da bomo vse te ukrepe dosegli lahko samo s strinjanjem na ekonomsko-socialnem svetu in si ne bomo mogli privoščiti nobenih sprememb brez širšega dialoga, sicer bomo slabo končali.  Gre predvsem za predloge, ki bodo na eni strani zasledovali podaljševanje delovne aktivnosti, po drugi strani pa izboljšali socialni položaj vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebna pozornost bo pa posvečena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema. Naš skupni imenovalec mora biti, da se je treba sistema lotiti celostno in ne zgolj s parcialnimi ukrepi, zato tudi ministrica ni predstavila zgolj ene rešitve, ampak jih je ponudila kar nekaj. In tudi vi ste jih našteli. Dvig odmernega odstotka in urejanje dvojnega statusa upokojencev ter kopica ostalih ukrepov na trgu dela, vsi ti ukrepi gredo predvsem v podaljševanje delovne aktivnosti, kajti naš glavni problem je, kot sem povedal že zadnjič, da prepozno vstopamo na trg dela in ga tudi prekmalu zapuščamo. Zato imamo tudi določene probleme. Poleg tega sem že pred enim mesecem na zadnji seji govoril, da se nam demografska slika naglo poslabšuje. Narejene so študije, celo tam do leta 2070, ali bo takrat tako ali ne bo, težko sodimo danes, ampak dejstvo je, da bo upokojencev vedno več in več. Mi nismo dvignili odmernega odstotka že z letošnjim letom zato, ker je bilo to nemogoče izvesti. To tako hitro ne gre, zato smo to zamaknili v leto 2020. Vedno pa so namenjene spremembe, ko se gleda na to v prihodnost. Vsekakor ta hip ni potrebno, da bi se ljudje na hitro upokojevali, da bi zdaj prišla kakšna panika zaradi tega povečanja starosti na 67 let. To se bo povečalo zgolj tistim, ki nimajo 40 let delovne dobe. Kar se tiče pokojninskih sprememb, kot sem rekel, to ni obsežna reforma, to so popravki zakona. Obsežno reformo bo potrebno v bodoče šele načrtovati. Tako da se tudi napačno uporablja ta izraz. Mi se zavedamo, da to ni nobena reforma. Reforma je čisto nekaj drugega, ampak v tem času, v tem trenutku so ti popravki zakonodaje ustrezni. V bodoče pa se bodo pripravile večje spremembe glede na demografsko sliko, glede na vse bolj pereč problem, z mislijo na to, kaj če se gospodarska slika spremeni in bo potrebno najti tudi način, da tisti upokojenci, ki bodo zraven pokojnine še delali, ko situacija tega ne bo dovoljevala, bodo prekinili delovno razmerje, zato da mladih s tem ne bomo obremenili, ko bo do tega prišlo.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, beseda je vaša, izvolite.
Hvala predsedniku Vlade za odgovor. Precej spretno se je izognil odgovoru na moje konkretno vprašanje. Govoril je o vseh ukrepih znotraj pokojninskega sistema. Glede reforma je to dikcija, ki se v medijih uporablja in ki je bila plasirana s strani Vlade in ministrstva. Govora je bilo o pokojninski reformi, ne samo ukrepih. Moje konkretno vprašanje pa se je dotikalo predvsem odmernega odstotka, to je zelo pomemben detajl znotraj pokojninskih ukrepov predvsem zato, ker na nek način vsaj do zdaj nismo dobili jasnega odgovora, ali se bo ta odmerni odstotek z uveljavitvijo začel uporabljati tudi za tiste, ki so v tem pokojninskem sistemu že do sedaj. Dejstvo je, da pokojnina ni nek privilegij, ampak je to nek zaslužen prihodek, ki so ga ljudje v preteklosti pridobili. Zato je to še toliko bolj pomembno, da ko se o tem govori, se tudi jasno opredeli do tega odmernega odstotka. V nasprotnem primeru se bo tistim, ki so že zdaj v sistemu, dodatno povzročila še večja škoda. Bilo pa je tudi vprašanje, zakaj se odmerni odstotek tudi v primeru tistih, ki se jim odmerja z neko znižano odmero, ne upošteva tudi ta nov odmerni količnik, seveda s tistimi malusi, ki jih število manjkajočih let doprinese. Ampak ključno je to, kako se bo odmerni odstotek upošteval.  To je bilo moje konkretno vprašanje in bi prosil za dopolnitev odgovora.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.
Hvala lepa. Kot sem rekel, vse spremembe, ki se bodo zgodile, ki bodo na koncu implementirane, morajo iti najprej čez socialni dialog. Prvi sestanek je bil prejšnji teden. Lahko rečemo, da ekonomsko-socialni svet je tudi kar neke vrste pogajalsko telo, kjer različni segmenti predstavijo svoja stališča. Šele ko bo tam določeno oziroma izkristalizirano, kakšne ukrepe bomo sploh spodobni izvesti, takrat bomo lahko govorili konkretneje. Dokler pa na ekonomsko-socialnem svetu ni potrjena nobena izmed variant, pa težko govorimo kar tako na pamet, ker socialni dialog je v tem primeru ključnega pomena.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.
V skladu s poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava.  Mislim, da gre za pomembno temo, ki nas bo v prihodnje še velikokrat zavezovala, predvsem tudi zato, ker v podpisani koalicijski pogodbi je bil ta ukrep odmernega odstotka predviden že za januar 2019, po teh novih podpisih in novih zavezah po vrhu koalicije se je dala zaveza da bo to z januarjem 2020. Ta čas bo zelo hitro prišel in mislim, da se je potrebno tudi v Državnem zboru seznaniti oziroma dobiti res konkretne odgovore glede tako pomembnega dejstva znotraj pokojninskih sprememb, ki vplivajo na vse državljane. Mislim, da bi bila razprava na to temo lahko koristna tudi za predsednika Vlade, ki bi v nadaljevanju lahko na osnovi širše razprave tudi povlekel poteze, ki bodo ustrezale oziroma ki bodo zadovoljevale večino državljanov. Saj ne nazadnje je parlament tisti, ki predstavlja vse volivce v tej državi.  Tako predlagam, da se o tem odgovoru – kajti konkretnega odgovora s strani predsednika Vlade ni bilo – opravi razprava.
Hvala, gospod poslanec, za postopkovni predlog. O njem bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Besedo imate, gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Na predsednika Vlade se obračam, ker so pokojnine za velik del upokojencev prenizke, stroški domske oskrbe pa so predragi. Če začnem pri pokojninah. Letos so bili narejeni koraki v pravilno smer dviga pokojnin, žal pa ne dovolj pogumni, da bi odpravili krivično varčevanje na pokojninah v času krize. Tako je slika revščine upokojencev pri nas precej grozna. Reven je vsak šesti upokojenec nad 60 let, reven je vsak peti upokojenec nad 75 let, ob tem pa ti ljudje pogosto bivajo v popolnoma neprimernih stanovanjih, kjer jim zamaka streha, vdirajo se jim tla, zimski veter jim prebija okna, njihove okvire in tako naprej. Na udaru revščine upokojencev so še zlasti starejše samske ženske. Najnižja pokojnina v tej državi je 218 evrov. V Levici vztrajamo, da morajo vse pokojnine priti vsaj na raven kratkoročnih življenjskih stroškov, 442 evrov. V sporazum o sodelovanju med Levico in koalicijo smo pa uspeli spraviti vsaj določbo, da se najnižja pokojnina za polno delovno dobo dvigne s 500 na 613 evrov.  Pri vladnem izhodišču pokojninske reforme tega ni bilo zaslediti, zato vas, gospod Šarec, sprašujem:  Kdaj bo najnižja pokojnina za polno dobo vsaj 613 evrov, kot smo se dogovorili?  In dalje, ker predvidevam, da boste v svojem odgovoru najbrž šli v smeri finančne vzdržnosti, vas sprašujem tudi:  Kdaj se bo dvignila prispevna stopnja za delodajalce?  Dogovorili smo se, da se to zgodi še letos.  Pokojnina pa ni edina mera materialnega položaja upokojencev. Še tako visoka pokojnina ti čisto nič ne pomaga, če jo odgriznejo v celoti stroški domske oskrbe. V zadnjih 20 letih se je mreža domov starejših pri nas sprivatizirala in lahko pogledamo posledice. Če začnemo pri najosnovnejši statistiki, povprečna cena oskrbe pri koncesionarju, pri zasebniku, v primerjavi s povprečno ceno v javnem domu, je višja za 130 evrov. Če vzamemo najcenejši javni dom in najdražji koncesijski dom, je osnovna oskrba oziroma strošek v razliki osnovne oskrbe že kar 478 evrov. To je skoraj toliko, kolikor znaša minimalna zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo v tej državi. Za vse skupine starostnikov, še posebej za tiste s pokojninami, nižjimi od 600 evrov, in teh je v tej državi kar 240 tisoč, je razkorak med javnim domom in koncesionarjem zato življenjskega pomena. Zato vas sprašujem:  Ali in kdaj boste poenotili cene domske oskrbe?  Ali in kdaj boste zagnali program investiranja v nove javne domove?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.
Hvala, gospod Kordiš.  Glede na vaš način vedenja, siceršnjega, kjer nekoliko odstopate od kalupa svoje stranke pa tudi parlamentarne demokracije nasploh, pa bom še jaz malce pobalinski, pa vas bom vprašal, kdaj boste vi drugače komunicirali po družbenih omrežjih. Ali mi lahko zagotovite, kdaj boste pisali drugačna pisanja, kot ste jih pisali pred enim mesecem ali koliko, tisto o zabeljenem računu, pa še kaj? Tisto je bilo nekoliko neprimerno in smo se v koaliciji počutili nekoliko, lahko rečem, ne bom uporabil izraza užaljene, ampak malce nam je pa bilo hudo ob tem, da naši partnerji tako komunicirajo po družbenih omrežjih.  Zato mi dovolite, da tokrat ne odgovorim na to vprašanje, ampak vam ga bom poslal pisno, če se strinjate, ker tudi vi pisno, kaj napišete, sicer bolj javno, pa naj mi bo to dovoljeno. Pa brez zamere. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, sedaj imate možnost dopolniti svoje vprašanje. Izvolite.
Hvala za besedo. Predsedujoči, vsak, ki je odprl sporazum o sodelovanju med Levico in koalicijo, bo zelo težko zanikal, da smo se dobro izpogajali. Malo s korenčkom, malo s palico. In to je nekaj, kar lahko razumemo pod zabeljen račun, seveda pa to ni nekaj, kar bi bilo tako zelo stvar političnega prestiža in naših lastnih koristi, ampak gre za ukrepe v prid delavskega razreda.  Danes na vas naslavljam vprašanje o ukrepih, ki gredo v korist upokojencev. Upokojenci so bili z raznimi interventnimi zakoni prikrajšani usklajevanja v času krize, kot bi ga morali biti deležni. Posledica je taka, da sem pa tja lahko beremo v časopisih naslove, kako neka starejša samska ženska biva v hiši s podrtim dimnikom, kako neka druga pozimi išče zatočišče v knjižnicah in v trgovinah, zato da ostane na toplem. Revščina v tej družbi. kljub temu da smo nominalno izplezali iz krize, še vedno vztraja. Še zlasti pereča je na področju upokojencev. Zato, gospod Šarec, sem na vas naslovil vprašanje in pri tem vprašanju vztrajam in mislim, da lahko tudi sami ustno vsaj osnovne odgovore na tej seji podate.  Kdaj lahko pričakujemo, da bo najnižja pokojnina v tej državi za polno delovno dobo znašala 613 evrov?  Kdaj lahko pričakujemo, da se bo dvignila prispevna stopnja za delodajalce za pokojninsko blagajno?  Seveda višje pokojnine je treba financirati in moramo jih financirati na družbeno pravičen način.  In na drugi strani sama domska oskrba:  Kdaj lahko pričakujemo, da se bodo poenotile cene domov na ravni celotne države, ker v tem trenutku zasebniki, koncesionarji izkoriščajo dejstvo, da je najmanj 8 tisoč postelj v domovih premalo in temu primerno navijajo cene?  In naprej, malo globlje na področju domov:  Kdaj lahko pričakujemo investicijske programe, ki bodo ponovno obudili gradnjo javnih domov in prekinili to 20 let trajajočo … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Preberite sporazum, tam vse piše.
Dobili ste odgovor. Dvignili ste roko, predvidevam, da gre za postopkovni predlog.  Izvolite.
Dajem postopkovni predlog, da Državni zbor opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade, morda natančneje o neodgovoru predsednika vlade. Revščina v naši družbi, bogati družbi je sramota. Medtem ko si lastniki kapitala izplačujejo bajne dobičke, veliki del naših državljank in državljanov živi pod ravnjo dostojnega življenja. In ko pravim, da je revščina sramota, to ni sramota za tistega, ki živi v revščini, to je sramota za oblast, ki tovrstno neenakost v družbi dopušča. Še posebej, če se pogovarjamo o revščini starejših, o revščini upokojencev, ki so prispevali svojih 40 in več let delovne aktivnosti v to družbo, nazaj pa ne dobijo niti 500, niti 600 evrov. Še več, s privatizacijsko strategijo oskrbe v domovih starejših občanov se je postavil mehanizem domske oskrbe, ki ne temelji na solidarnosti, ampak temelji na zaslužkarstvu zasebnikov. In če kaj, je ravno to temeljna stvar, v kateri bi se moral Državni zbor pogovarjati, da odpravi krivice, ki so zadele upokojence v kriznem varčevanju in da začne s to množico upokojencev. 240 tisoč je takih, ki živi z manj kot 600 evrov, dvigati iz revščine, ker si zaslužijo več in si zaslužijo boljše. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanja. Gospod Franc Jurša, vaša beseda v tem krogu je skoraj da zadnja. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi!  Demografski trendi in vprašanji javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema na eni strani ter nizke pokojnine na drugi strani so kazalniki, ki nam narekujejo, da se moramo kot odgovorna družba odzvati na ustrezen in temu primeren način. Sistem potrebuje konkretne ukrepe. V kolikor se to ne bo zgodilo, bo slovenska družba imela velike težave. Že sedaj imamo polovico vseh upokojencev, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine. Gospod predsednik, po pol leta delovanja naše vlade vem samo to, da bi naj bila oblikovana neka delovna skupina, ki je pristopila k oblikovanju strokovnih podlag. Strokovne podlage so že narejene, obstaja več različnih predlogov zakonov. Na tem področju pa imamo tudi dva zakona, ki nam narekujeta ustanovitev demografskega sklada. To je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Dejstvo je, da moramo zagotoviti alternativni vir za izplačevanje pokojnin v prihodnosti. Takšne sklade imajo ustanovljene že skoraj vse države. Pridno polnijo skladu s sredstvi za dostojno prihodnost svojih bodočih upokojencev. Mi se pa že leta obnašamo kot nebodigatreba. Na širšem koalicijskem vrhu pred slabima dvema tednoma na Brdu pri Kranju je bilo predstavljenih kar nekaj ukrepov za uresničitev zavez iz koalicijskega sporazuma, ki naj bi izboljšali položaj upokojencev. Pohvalno ali pa zelo pohvalno. Nekatere predloge bomo morali skozi razpravo še dopolniti, ampak to je pred nami. Žal med vsemi temi ukrepi ni bil omenjen demografski rezervni sklad. O njem nismo slišali nič, kljub temu da je zapisan v sporazumu koalicije kakor tudi v preambuli, ki ste jo predsedniki koalicijskih strank podpisali s pogodbeno opozicijo.  Gospod predsednik, zanima me vaš pogled na demografski sklad oziroma vaše stališče:  Kako naj bi poskrbeli za zadostne prilive v pokojninsko blagajno, da naši upokojenci v prihodnosti ne bodo še bolj revni kot so, da si bodo lahko privoščili vsaj dvakrat več tuširanja na mesec, več kot tri plenice na dan in tudi da si bodo na stara leta lahko privoščili kakšno kavico v domu starejših upokojencev v Sloveniji, ne pa na drugi strani južne meje, kjer je dom bistveno cenejši kot pri nas v Sloveniji?
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa, gospod Jurša za to vprašanje.  Veliko se govori o staranju prebivalstva, o dolgotrajni oskrbi in o teh socialnih vprašanjih in tako vidim tudi vaše vprašanje, o katerem smo govorili. Tudi ko smo sestavljali vlado, se spominjam, smo kar precej govorili o demografske skladu. Mislim, da se o njem govori že kakšnih 15 let, morda že več. Že na prejšnji seji sem na poslansko vprašanje predstavil projekcijo o posledicah staranja naše družbe. Se pravi, do leta 1970 naj bi se število upokojenih ljudi povečalo za 20 %, izdatki za staranje pa povečali z 22 % na 28 % BDP. Seveda ne bi ponavljal enega in istega, kar smo že velikokrat povedali, moram pa povedati, da demografski rezervni sklad ne pomeni izplačevanja višjih pokojnin, ampak zagotavlja trajnostno in stabilno izplačevanje pokojnin iz javnih sredstev, kar znižuje pritisk na višanje odhodkov državnega proračuna, zaradi spreminjanja demografske slike prebivalstva. Ravno zaradi navedenih dejstev je minister za finance že oblikoval interno projektno skupino na Ministrstvu za finance, katere naloga je priprava potrebnih strokovnih podlag za pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu. Je pa osnovno vodilo pri tem oblikovanje mednarodno primerljivega demografskega rezervnega sklada, ki bo temeljil na načelih neodvisnosti, samostojnosti, varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti upravljanja portfeljskih naložb. To je namreč ključno za izpolnjevanje njegovega poslanstva, ki je, kot sem rekel, zagotavljanje dodatnega stabilnega vira financiranja. Ta stabilen vir se bo zagotovil z ustreznimi dodatnimi stalnimi viri financiranja in primerno dobo akumulacije sredstev sklada. Ustanovitev tega sklada torej ne vpliva na obstoječi ali prihodnji pokojninski sistem, zato se z demografskim skladom ne more reševati problematika prilagajanja delovne dobe s podaljševanjem življenjske dobe. To tematiko bo urejal sistemski pokojninski zakon, kjer smo že začeli z razpravo o izhodiščih za spremembe zakonodaje. Cilj je, da se naredi tak demografski sklad, ki bi zagotavljal res to vzdržnost in dolgoročno stabilnost, ker to je najbolj ključno. Hvala.
Hvala, gospod predsednik. Izvolite besedo, gospod poslanec.
Vse to, kar sem na nek način vedel, ste tudi povedali. Jaz bi želel mogoče bolj podrobno, da v nadaljevanju poveste, kdaj bomo dejansko k tej zadevi res konkretno pristopili. Sam sem v preteklosti, bom priznal, že sodeloval v eni skupini, kjer smo se z ministrom Mramorjem o tej zadevi pogovarjali. Če takrat ne bi prišlo do kadrovskih zamenjav na Ministrstvu za finance, bi mogoče imeli to zgodbo pripeljano bistveno bližje. Veste, to ne gre za mojo generacijo in mene, gospod predsednik, gre bolj za vašo generacijo in za vas, zato bi bilo zelo dobro, da konkretiziramo zadeve in zadeve izpeljemo. To ne posega v proračun Republike Slovenije za letošnje in pa naslednje leto.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala. Saj o tem sem govoril, da gre za prihodnost, gre za dolgoročno stabilnost sistema. Govoril sem tudi o tem, da gledamo že tja v leto 2070, čeprav se nam to zdaj zdi daleč, ampak tudi ta dan bo prišel. Konkretno se zadeva že izvaja, ker je, kot sem povedal, na Ministrstvu za finance ustanovljena delovna skupina. Verjamem, da bomo, če bo resna volja, tudi prišli do zaključkov in do predlogov, ki bodo potem vloženi kot zakonski predlog. Se pa dobro zavedam, da tukaj ne gre za vašo generacijo, treba bo misliti naprej, in to je zagotovo res. Se pa zase včasih vprašam, koliko let bom sploh pokojnino užival in če jo sploh bom, glede na stresno naravo današnjega življenja. Ampak verjamem, da če bomo resno zagrizli v to delo, če bo volja, kot sem rekel, ne da bo vsak vlekel na svojo stran – ker isti primer imamo pri volilnem sistemu, tudi tam bomo morali stopiti skupaj in najti takšno rešitev, da bo sprejeta, potem dialog na ekonomsko-socialnem svetu – vse to bo treba opraviti, da pridemo potem do demografskega sklada. Se pa razlikujeta dve varianti, načina, kako ta demografski sklad deluje. O tem bomo morali še reči kakšno besedo. Verjamem pa oziroma upam, da ne bo ostalo samo pri besedah in da bomo končno rekli, da bo petnajstih ali koliko letih smo naredili korak k temu skladu in da bomo imeli v bodoče od kod črpati. Prebivalstvo se stara in ta problem ne bo nikoli manjši, bo kvečjemu večji. In resnično volja in namen je. Za podrobno seznanitev z vsem, kar se dogaja, vam svetujem, da se redno obračate tudi na ministrstvo, kjer vam bodo z veseljem vedno dali vse podatke, zato da ne bo kakšnih dvomov. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade, za današnje odgovore.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ministrice in ministri, v skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 5. seji Državnega zbora.  Gospod Marjan Šarec, predsednik Vlade v funkciji ministra za zdravje, je od tega trenutka naprej odsoten, zato na vprašanja gospe Eve Irgl, gospoda Vojka Starovića, gospe Janje Sluga, gospoda Željka Ciglerja danes ne bo odgovorov. Sledi odgovor ministra za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, gospoda Jureta Lebna ter ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek na vprašanje gospoda Boštjan Koražije v zvezi z nevzdržnimi življenjskimi razmerami prebivalcev na območju Ormoške ceste v Mestni občini Ptuj in izgradnje ptujske obvoznice. Ob tem poudarjam, da je minister za okolje in prostor odsoten.  Gospa ministrica, ves čas imate na razpolago. Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala. Seveda se bom jaz dotaknila samo tistega dela, ki sodi pod moj delokrog.  Takoj na začetku naj povem, da se na Ministrstvu za infrastrukturo zavedamo težav, s katerimi se sooča lokalno prebivalstvo v primeru tranzitnega prometa, zato lahko povem, da že iščemo rešitve, ki bodo sprejemljive, na eni strani za lokalno prebivalstvo kot tudi za slovenski avtoprevozniški sektor. Ni to edini odsek v naši državi, ki ima težave s tranzitom. Zato še enkrat, iščemo rešitve in verjamem, da vam bom prav kmalu lahko povedala konkretne rešitve, ne samo za ta odsek, ampak še za kakšnega drugega.  Glede ostalih vprašanj, ki so bila navedena, pa mogoče je vseeno prav, da povem, da na območju Mestne občine Ptuj poteka Ormoška cesta po treh odsekih državnih cest, ki so v pristojnosti Direkcije za infrastrukturo. Podatki izmerjenih prometnih obremenitev na števnem mestu na glavni cesti G1-2 na območju Ptuja izkazujejo za leto 2017 povprečni letni dnevni promet 14 tisoč 20 vozil, od tega je bilo 982 lahkih tovornih vozil in tisoč 27 ostalih tovornih vozil. Direkcija za infrastrukturo skladno s predpisi spremlja obremenitve okolja na območjih ob državnih cestah. V tem okviru redno spremlja obremenitev s hrupom in izvaja obratovalni monitoring hrupa. Rezultati zadnjega, izvedenega leta 2013, na podlagi prometnih obremenitev kažejo, da je s hrupom preobremenjenih več stavb z varovanimi prostori na celotnem območju vseh treh odsekov državnih cest, in to skupne dolžine približno 6 kilometrov. Se pravi, preobremenjenih je 230 stavb, v katerih živi približno 830 prebivalcev. Za dva odseka regionalnih cest je predvidena izdelava študije hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov. Kar pa se tiče meritev onesnaženja s trdimi delci ob Ormoški cesti, naša direkcija ne izvaja teh meritev, saj v skladu z veljavnimi predpisi ni zavezanka za njihovo izvedbo. Mogoče še podatek, ki bo na koncu, ko bo ptujska obvoznica zgrajena, te ljudi razbremenil, da je odsek novo načrtovane cestne povezave Ptuj–Markovci v fazi umeščanja cestne trase v prostor. Na naši strani, pa verjamem, da tudi na občinski strani delamo vse maksimalno hitro, ampak bi pa zelo prejudicirala, če bi danes povedala, kdaj konkretno se bo gradnja lahko začela. Bom pa še tudi danes ponovila, da absolutno so obvoznice ena od ključnih prioritet našega ministrstva v času mojega mandata, ker se zavedamo problemov, ki so tako rekoč vsakodnevno izpostavljeni in se jaz ne samo na poslanskih vprašanjih srečujem s tem, ampak tudi s civilnimi iniciativami, ljudmi in tudi z županjami in župani.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec, želite dopolnitev?
Hvala za odgovor.
Brez dopolnitve.  Sedaj je, gospa ministrica, pred vami blok štirih vprašanj.  Prvo je vprašanje gospoda Dušana Šiška je povezano z Nuklearno elektrarno Krško.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Tukaj naj takoj na začetku povem, da obtožbe poslanca, da sem zavajala slovensko javnost, nikakor ne držijo. 22. januarja letošnjega leta je bila izpeljana meddržavna komisija. Na tej meddržavni komisiji ni bilo dogovorjenega nič takega, kar ne bi bilo v skladu z meddržavno pogodbo. Dogovorjeno je bilo, da bosta tehnični ali pa koordinacijski skupini pravnikov na eni strani in tehničnih ekspertov na drugi strani svoje delo opravili do konca, da ugotovimo, kako lahko ali pa ne moremo izpolniti naše skupne obveze, to je, da za odpadke iz NEK oziroma jedrske elektrarne Krške zgradimo oziroma najdemo možnost skupnega odlagališča. Seveda sem na tej meddržavni komisiji ministru posebej in tudi javnosti povedala, kje so naše omejitve. V tem trenutku imamo mi pridobljeno tudi že dokumentacijo, ki omogoča začetek gradnje, je pa pogoj, da so to samo odpadki, ki nastanejo v Republiki Sloveniji. Zelo jasno sem to povedala.  Kako se bo hrvaška stran v nadaljevanju odzivala, težko rečem, ampak meni se zdi pomembno, da nismo mi tisti, ki kršimo meddržavno pogodbo. Tako da, še enkrat, spoštovani poslanec, z ničemer, z eno samo besedo, nisem povedala nič takega, s čimer bi zavajala slovensko javnost.
Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?  Izvolite.
V četrtek, 28. februarja 2019, smo imeli v Krškem sejo občinskega sveta. Na sejo je bilo vabljeno tudi vaše ministrstvo, vendar se nihče ni udeležil. Poglejte, to je sramota. Na seji je javnost izvedela za nedopustno samovoljnost slovenskih predstavnikov v koordinacijskem odboru o Nuklearni elektrarni Krško. Ti so namreč v nasprotju s svojimi pooblastili sprejeli stališče, da se na lokaciji v Vrbini poleg hrvaškega dela odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško lahko odlagajo tudi vsi ostali radioaktivni odpadki iz Hrvaške. To pa je v nasprotju s 5. členom Uredbe o prostorskem načrtu za lokacijo odlagališča, ki pravi, da se v njem odlagajo samo odpadki, ki so nastali na ozemlji Slovenije. Krški občinski svet je sprejel sklep, v katerem ostro nasprotuje stališču koordinacijskega odbora, prav tako pa zahteva čim prejšnjo izgradnjo odlagališča in izpolnjevanje že pred desetimi leti sprejetih protokolov med državo in občino v zvezi s pridobljeno lokacijo. Predstavniki vladnih služb nas mirite, da nikjer v svetu taki postopki ne potekajo v kratkem času. Res je, da so to zahtevni procesi, vendar se zatika predvsem pri iskanju lokacije, kar pa pri nas, ki imamo lokacijo skoraj že deset let, pa še nismo začeli graditi. Skladišče radioaktivnih odpadkov pa bo vsak čas polno. Tisto, kar se nenehno odlaga, so končne rešitve problemov, ne pa odpadki. Ministrica, sprašujem vas:  Kaj boste storili, da bo problem odlaganja radioaktivnih odpadkov v Sloveniji čim prej rešen?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa ministrica, beseda je vaša.
Alenka Bratušek
Poslanec, zdaj ste pa vi tisti, ki zavajate slovensko javnost. Dobro bi morali vedeti, da koordinacijski odbor ni tisti, ki bi lahko sprejemal odločitve. Lahko predlaga, lahko išče rešitve, nikakor pa ni to odbor, ki bi sprejemal dokončne odločitve. To je meddržavna komisija in na naši strani Vlada Republike Slovenije. Zakaj so določene odločitve sprejeli, zakaj jih niso, se jaz v preteklosti ne bom vtikala.  Jaz sem vam povedala, da se zavedam, kje so naše pravne omejitve, kje so lahko naše tehnične omejitve, če so lahko, zato smo se na meddržavni komisiji dogovorili, da bodo strokovnjaki, na eni strani pravni, na drugi strani tehnični, prišli do dna tej stvari.  Še enkrat vam pa povem, da dokler ni soglasja z drugo partnerko, se pravi s podpisnico te meddržavne pogodbe, če bi mi šli samovoljno v gradnjo skladišča za jedrske odpadke samo zase, bi mi bili tisti, ki bi kršili meddržavno pogodbo. Verjamem, da me ne napeljujete k temu. Odkar sem ministrica, sem naredila vse, da stvari tečejo tako, kot ta pogodba veleva. Jaz verjamem, da bomo skladno s pogodbo, tako kot nas zavezujejo tudi roki, ene in druge, obe strani, zagotovili, da bodo odpadki varno spravljeni.  Jaz sem jasno povedala, da mi smo pripravljeni, in jaz sem jasno povedala, da tistega, sicer majhnega delčka, ki ne nastane v Republiki Sloveniji, ob dokumentih, ki jih imamo sprejete, ne moremo in ne bomo sprejeli. To povem vam, to lahko pridem povedat tudi na občinski svet, samo treba je s pravimi podatki in s pravimi dokumenti komunicirati tudi z lokalno skupnostjo.  Z županom sem se večkrat dobila in mu vse to, kar danes razlagam, tudi zelo jasno povedala. Tako da je tudi z njegove strani nekorektno, če tega na občinskem svetu ni povedal.
Hvala, gospa ministrica. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala. 14. februarja smo imeli 4. sejo Komisije za nadzor javnih financ, na kateri smo obravnavali poročilo o poslovanju Sklada za financiranje razgradnje NEK. Poslanci opozicije in tudi koalicije smo ugotavljali, da se problemi kopičijo in da ima Slovenija nerešene zadeve s Hrvaško tudi na tem področju.  Ker je ta problematika očitno zelo širokega pomena, predlagam, da se po 246. členu opravi razprava tukaj na eni izmed naslednjih sej. Rad bi povedal, spoštovana ministrica, še nekaj. Tukaj ne mislim na vas, ki ste 7, 8 mesecev ministrica. To je kot tisti primer, kot sem ga povedal predsedniku Vlade, da mogoče določeni zaposleni vam dajo kakšne stvari na mizo, ker sigurno niste z vsem seznanjeni. Verjemite, krški občinski svet je sedel 2009 in pozno v noč, tudi po prekinjeni seji smo potrdili odlagališče v Krškem, tudi sedaj smo imeli štiri točke, mislim, da ste seznanjeni z vsemi štirimi točkami. Ampak gospod Stritar je ne nazadnje prišel pred nas in rekel, kar sem ga tudi vprašal na občinskem svetu: Prvič sem slišal letnico 2025, kar je skregano, ker ni nikjer zapisano. Je pa res, da Hrvati govorijo ves čas in v medijih, da imajo oni čas za izgradnjo odlagališča dve leti po zaprtju nuklearne, to pa pomeni leta 2044. Leta 2023 bi se nuklearka v Krškem morala zapreti, ampak se je že podaljšalo delovanje za 20 let.  Zato predlagam, da se resno sprimemo s to težavo in razpravljamo ter dokončno dorečemo, ker krški občinski svet, verjemite, Posavci so proti temu, da bi se s Hrvaške nizko in srednje radioaktivni odpadki vozili v skladišče v Krško. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Gospa Nataša Sukič, postavili ste vprašanje v zvezi z mobingom na Inšpektoratu za infrastrukturo. Gospa ministrica, mikrofon je vaš.
Alenka Bratušek
Hvala. Kar za nekaj konkretnih podatkov in datumov gre, zato bom to tudi prebrala. Že spomladi 2018 sta bili podani dve prijavi trpinčenje na delovnem mestu zoper glavno inšpektorico. Takoj na začetku naj povem, da je zame kakršenkoli mobing popolnoma nedopusten. Minister Gašperšič je v skladu z uredbo o ukrepih zavarovanja dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave imenoval komisijo za ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Treba je povedati, da iz poročila izhaja, da komisija ne more potrditi, da je šlo za mobing. Ugotovila pa je, da so na inšpektoratu odnosi slabi. Navedeno poročilo z dne 2. julija 2018 je bilo v enem izvodu izročeno takratnemu ministru in ta naj bi z glavno inšpektorico opravil tudi razgovor ter jo seznanil z zaključnimi ugotovili poročila 28. avgusta 2018.  Po prevzemu funkcije ministrice smo se tudi mi srečali s sto zadevo in v novembru 2018 na željo reprezentativnega sindikata našega ministrstva povabili na ministrstvo tudi predsednika sindikata gospoda Frančiška Verka. Skupaj s to zaposleno se je dobil z generalno sekretarko, pogovarjali so se o zadevi, kaj se da narediti, s čim bi se stvari dalo izboljšati. Ampak kljub temu je prijaviteljica podala pisno prijavo 12. januarja letošnjega leta. Mi smo jo prijeli 15. januarja 2019. 25. januarja smo poslali poziv na dopolnitev, pri tem smo ponudili možnost, da lahko pride dodatne okoliščine razjasnit tudi osebno, če bi ji tako bolj ustrezalo. Še enkrat smo naredili sestanek na Ministrstvu za infrastrukturo, potem smo pa tudi mi, oziroma sem sama 13. februarja imenovala komisijo, ki ugotavlja okoliščine te prijave. Seveda je treba do takrat počakati. Prvotni rok je bil že 8. marec 2019, vendar zato, da so se vse priče lahko zaslišale, bile so tudi šolske počitnice, pa še ena bolniška, se je stvar malo podaljšala. Tako jaz pričakujem, da bo to poročilo v kratkem pripravljeno. Še eno stvar smo se dogovorili oziroma jo bomo izvedli. V tem tednu bo med vsemi zaposlenimi na Inšpektoratu izvedena anketa zadovoljstva med zaposlenimi, da tudi pri drugih ugotovimo, kako stvari tečejo in predvsem kaj bi si oni želeli, da se odnosi, ki, roko na srce, niso najboljši, bom rekla izboljšajo.
Hvala, gospa ministrica. Gospa poslanka, želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Hvala, ministrica, za to uvodno pojasnilo. Zdaj jaz verjamem, to je zelo mučna zadeva in vi ste naleteli na ta primer. Ampak vendarle glede na to, da imate na ministrstvu ničelno toleranco do trpinčenja na delovnem mestu, sem dobila informacije, da teh dveh, ki sta trpinčenje prijavila, komisija sploh ali pa nihče ni obvestil niti o zaključku postopka, niti o ugotovitvah komisije. Poleg tega pa lahko v medijih beremo o novih pritiskih na zaposlene, ki tudi pričajo. Saj nista onadva edina, ki pričata o tem, da se tam res dogajajo nezaslišane zadeve. Baje se dviga tudi delež bolniških odsotnosti, ki so po vsej verjetnosti, vsaj domnevam, lahko tudi posledica tovrstnega mobinga.  Zanima me vaš komentar:  Ali menite, da bi to lahko bila posledica mobinga?  Zanima me tudi, saj verjetno tega podatka ta trenutek nimate:  Za koliko se je zvišal ta procent bolniških? Sam predsednik sindikata Verk je nekje izjavil, da vam je večkrat pisal in da se niste najprej odzivali na njegova pisma. Zdaj pravite, da je bil tam. Če mi to malo bolj pojasnite. Zanima me tudi primer Tiborja Kuštrina, ki je prvi prijavil to šikaniranje, ta mobing. Bil je pred tem odlično ocenjen inpo vsej tej prijavi je enostavno izgubil delovno mesto.  Zdaj je primer na sodišču, pa me zanima:  Ali ste seznanjeni s tem primerom?  Ali boste ukrepali še pred epilogom na sodišču, kajti verjamem da gre za zelo sumljive okoliščine izgube delovnega mesta?  Hvala.
Hvala, gospa poslanka, za vašo dopolnitev. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Takoj na začetku naj povemo, da se nikakor na ministrstvu nismo izogibali sestankov. Seveda pa mora gospod Verk vedeti, da je za določene stvari določen človek na ministrstvu bistveno bolj pristojen kot minister. Generalna sekretarka, ki skrbi za organizacijo ministrstva, se je z njim dobila takoj. Tako da tudi meni, bom rekla, je bilo v medijih in mi ni bilo najbolj prav, ampak kakorkoli, tako pač je. Jaz se tudi ne bom spuščala v tisto delo prve komisije. Nisem preverjala, so obveščali, niso obveščali. Jaz lahko zatrdim, da v tem drugem postopku prijaviteljice bomo stvari naredili tako, kot je treba. Jaz o imenih ne bom govorila, ampak kot je meni znano, jaz mislim, da je tudi na sodišču, vsaj na eni stopnji, zadeva, o kateri ste vi govorili, že bila končana, in to v prid ministrstva oziroma inšpektorata. Več kot to, da se res maksimalno trudimo, da bi delovne razmere na ministrstvu in inšpektoratu izboljšali, v tem trenutku težko rečem, verjamem pa, da se strinjate z mano, da dokler stvari niso končane, tudi obtoževati na nek način ne moremo. Podatka, koliko je bolniških, v tem trenutku nimam pri sebi. Lahko vam ga posredujem. Vam pa povem, da sem dobila tudi pismo od zaposlenih, ki pa so stopili v bran tej isti vodji inšpektorata. Jaz predlagam, da tudi ta komisija, ki sem jo sama imenovala, konča z delom in potem ugotovimo, kako se v tem konkretnem primeru lahko stvari izpeljejo. Še bolj pomembno zame pa je, da se delovno okolje za vse spremeni. Zato anketa, o kateri sem govorila in o kateri vas bom, ko bo narejena analiza stanja, lahko tudi seznanila.
Hvala, gospa ministrica, za vaš odgovor. Gospod Gregor Perič, vprašali ste v zvezi z uvedbo kombinirane vozovnice za vse uporabnike javnega potniškega prometa. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Hvala tudi za to vprašanje. Jaz sem vesela, da vam lahko povem, da sem ravno danes, preden sem prišla sem, podpisala gradivo za ponovno medresorsko usklajevanje za uvedbo enotne vozovnice, enotne vozovnice, s katero bi se lahko ljudje kombinirano vozili z vlakom, avtobusom, in to ne glede na prevoznika. Jaz mislim, da bo to velik korak naprej, seveda pa je treba ob uvedbi te enotne vozovnice zagotoviti tudi primerna vozna sredstva, skrajšati čas vožnje, da bo javni prevoz sploh zanimiv. Zato je mogoče uvedba te enotne vozovnice trajala nekoliko dlje, kot bi si tudi sama želela, ker smo šli hkrati z uvedbo te vozovnice tudi v uvedbo hitrih linij iz bolj oddaljenih krajev, na primer Maribor, Koper, Gorica in še nekaj je takšnih, zato da bi ta enotna vozovnica na koncu res, bom rekla, dosegla cilj, to je, da bi se čim več ljudi peljalo na delo z uporabo javnega prevoza.  Kot sem rekla, vesela sem, da vam lahko to povem, da je v medresorskem usklajevanju. Jaz upam, da ne bo kakšnih večjih zadržkov tudi znotraj koalicije. Na enem od naslednjih srečanj bom to predstavila tudi koaliciji. Kot že rečeno, predvideno je, da bi se ta enotna vozovnica uveljavila s 1. junijem 2019. Hkrati z uvedbo bodo uvedene tudi hitre linije, o katerih sem govorila. In tudi strošek oziroma cena te enotne vozovnice se bo znižala. Jaz sem te napovedi vesela, še bolj bom pa vesela 1. junija, ko se bova mogoče oba lahko s to enotno vozovnico tudi peljala.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec, želite dopolnilno vprašanje? Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Gospa ministrica, ostali prisotni!  Jaz se zahvaljujem za ta odgovor in me veseli, da se je potem postopek na Vladi z vidika medresorskega usklajevanja ponovil. Kolikor mi je znano, je že v prejšnjem mandatu bilo to medresorsko usklajevanje narejeno, ampak je povsem logično in razumljivo, da potem vsak minister želi stati za aktom, ki ga bo dal v obravnavo. Na drugi strani je to področje, ki je pomembno tako z vidika ekološkosti kot tudi mobilnosti, kot smo danes že omenili. Pomembno je tudi z vidika javnih sredstev, kajti za tem je kar nekaj davkoplačevalskih milijonov. Govorimo o neki vreči denarja, ki je težka približno 120 milijonov evrov, zato je pomembno, da so ta sredstva porabljena na način, da dosežemo čim večji učinek. Kot rečeno, pozdravljam, da je bil ta postopek v zvezi z uredbo danes sprožen oziroma podpisan.  Bi pa prosil oziroma imel eno vprašanje:  Koliko uredba oziroma koliko sam postopek kot tak vpliva na zakon o prevozih v cestnem prometu, predvsem z vidika samega upravljavca na tem področju?  Ali imate morda kakšne informacije s tem v zvezi?  Najlepša hvala za odgovor.
Hvala, gospod poslanec. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Seveda uredba ne more in ne sme in ne vpliva na zakon upravljavca, v kolikor bo spremenjen, sedaj je to ministrstvo. Vem, da je prejšnje vodstvo imelo drugačne ideje in je želelo za to pooblastiti neko podjetje. Mislim, da bomo tudi s to rešitvijo, ker smo primorani, ker tudi s to rešitvijo že zaradi evropskih pravil zamujamo, da bomo v roku 14 dni do enega meseca tudi s to rešitvijo lahko prišli pred koalicijo.  Uredba ne more in ne bo posegala v zakon. Pripravljamo pa tudi spremembo zakona o prevozih ravno zaradi tega – eno je upravljavec, drugo so študentje invalidi in tretji so športniki, kjer sem jaz ravno tako prepričana, seveda govorimo o vrhunskih športnikih, da jim je treba iti naproti in jim tam, kjer jim država lahko, tudi pomagati. Takoj pa naj jasno in glasno povem, da ta uredba o enotni vozovnici nikakor ni pripravljena zaradi varčevanja javnih sredstev. Bistveno bolj pomembno se mi zdi čim več ljudi spraviti na javni prevoz zaradi okoljskih ciljev, kot je bilo povedano. Prosim, da ne govorimo o tem, da v takšne spremembe gremo zaradi varčevanja. Na ministrstvu ni in ne bo osnovni cilj varčevanje. Res pa je, da se bodo te karte, tako kot sem že povedala, ob dejstvu, da se lahko z eno karto voziš ne glede na to, ali je vlak ali je avtobus, in še nekaj, pogovarjamo se tudi z mestnim prometom, da bi za minimalno doplačilo lahko človek to isto vozovnico z minimalnim doplačilom uporabljal tudi v mestnem prometu. Jaz mislim, da ko bo uvedena, bo to res en velik korak naprej z okoljskimi cilji in nikakor ne javnofinančno krčenje sredstev za prevoze na delo.
Hvala, gospa ministrica.  Imate še vprašanje gospoda Francija Kepe v zvezi s sanacijo državnih cest.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala še za to zadnje vprašanje iz prejšnjega meseca. V letu 2019 bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, DRSI, pridobila vso potrebno recenzirano projektno dokumentacijo na nivoju PZI. Odkupi potrebnih zemljišč v tem trenutku pospešeno potekajo, končali pa se bodo najkasneje do 30. 9. 2020. Takšen je naš načrt oziroma plan. Glede na dogovor z Občino Trebnje je v prvi fazi prioritetna izgradnja centralnega križišča Trebnje pod gradom in priključka Treles. Ko bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča, bo DRSI lahko pristopila k pripravi razpisne dokumentacije za gradnjo. Gradnja na ostalih odsekih bo potekala fazno, vse pa v dogovoru z lokalnimi skupnostmi. Celotna trasa je uvrščena tudi v dogovor za razvoj regije in je posledično podrejena črpanju evropskih kohezijskih sredstev, kar pomeni, da mora biti izgradnja zaključena do konca leta 2023. Ta mejnik pa določa tudi dinamiko, v kateri bo naša direkcija načrtovala finančna sredstva v proračunu posameznega leta.  Glede mirnske obvoznice je direkcija po 14 mesecih prejela projektne pogoje za prestavitev R1–215, ki jih je 7. 3. 2019 izdala Direkcija Republike Slovenije za vode iz Novega mesta. Prvi korak naprej je novelacija izdelane hidrološko-hidravlične študije iz časa nastajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN za obvoznico ter upoštevanje hidroloških izhodišč iz študije, ki jo je februarja 2019 izdelalo podjetje DHD, d. o. o. Novelacijo je treba razširiti tudi na območje s pritoki. V ta namen bo direkcija v nadaljevanju skupaj z Direkcijo za vode iz Novega mesta dorekla celoten obseg novelacije hidrološko-hidravlične študije, ki bi lahko bila končana v mesecu ali dveh. Ta študija pa je eden od pomembnih pogojev, da projektant sploh lahko začne izdelavo dokumentov PGD oziroma PZI.
Hvala, gospa ministrica. Gospod poslanec, želite postaviti dopolnilno vprašanje? Izvolite.
Hvala za odgovor, ministrica.  Tu se točno vidi, kako dolgo poteka v Sloveniji – po 14 mesecih je odgovor za neko zadevo. Za Trebnje me zanima:  Ali se bo končno, ko bodo narejeni priključki, lahko odstranilo teh pet nadvozov, ki čakajo že deset let in so zelo nevarni, vidi se mreža?  Predlagam vam, da si kdaj, ko greste na Dolenjsko ali v Posavje, vzamete tri, štiri minute časa in greste z nove avtoceste na staro avtocesto, pa boste videli te nadvoze, spodaj se vidi mreža, ograja je problem, zato je to zelo nevarna zadeva. Naša stranka je dala predlog, da se pospeši zadeva in se nekaj denarja za leto 2022, ko naj bi se zaključilo, prestavilo na leto 2019 ali leto 2020, ker je zadeva zelo nevarna. Sami boste videli, da je zadeva zelo kričeča. Se pa s tem odlaša, obljubljeno je bilo leta 2010, ko se je odprla avtocesta, da se bo to naredilo v kratkem, zdaj smo pa leta 2019, pa še zmeraj ni narejeno. Bojim se, da bodo nadvozi sami od sebe popadali.  Prosil bi točno časovno dimenzijo, kot ste okvirno že nekaj navedli, za odstranitev teh nadvozov.
Hvala, gospod poslanec. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Če se strinjate, bi vam glede nadvozov dala točno pisno informacijo. Jaz verjamem, da so načrtovali tako, da se bo to tudi zgodilo. Druga stvar so postopki. Ja, tečejo, kot tečejo. Cel kup je projektov. Ravno danes smo se na kolegiju ministrstva pogovarjali o celem kupu projektov, da bomo napisali dopis in ga poslali na Ministrstvo za okolje in prostor, ker preprosto smo tu tudi mi nemočni. Tako kot tu smo tudi na ostalih projektih vezani na črpanje evropskih sredstev, kar pomeni, da bo denar, ki ga imamo, ostal na mizi. Ampak mi kot Ministrstvo za infrastrukturo oziroma direkcija kot izvajalka preko teh stvari, na žalost, ne moremo. Tukaj smo zdaj odgovor vsaj dobili. Se pravi, lahko gremo stvari delat naprej. Jaz vam lahko dam zagotovilo, da če bo možno, če bo možno stvari premakniti naprej, se bomo maksimalno potrudili in tudi poiskali finančna sredstva, če bodo postopki z odkupom in z vsem ostalim šli tako, kot je treba, z vso to dokumentacijo, ki še mora biti narejena.  Kar se pa tiče teh petih nadvozov. Vam verjamem, da so res v zelo slabem stanju, si bom ob priliki tudi z veseljem to pogledala. Tukaj vas pa prosim, če vam lahko res pisno dam odgovor oziroma zagotovilo, kdaj se predvideva rušitev teh nadvozov. Zelo konkretno.
Hvala, gospa ministrica.  Če sem dobro videl, gospod poslanec želi postopkovno. Izvolite.
Na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor sklene, da bo na naslednji seji opravil razpravo o tej temi. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. O vašem postopkovnem predlogu glasujemo jutri v sklopu glasovanj.  S tem prehajamo na naslednji sklop. Ugotavljam, da je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo odsoten do 15. ure. Imamo pa zanj tri poslanska vprašanja. To so vprašanje gospoda Željka Ciglerja, gospoda Primoža Siterja in gospoda Marka Bandellija.  Če želite, lahko prenesemo ta vprašanja na naslednjo, to je 7. redno sejo, lahko pa tudi zahtevate pisni odgovor. Potem v kompletu vsa vprašanja prenesemo na 7. redno sejo Državnega zbora. Hvala za vaš odgovor.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, na tako imenovani prvi krog.  Gospa Alenka Jeraj, tudi tokrat je prva beseda vaša. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Pričakovala sem, da bo gospod premier počakal in odgovarjal tudi na vprašanja s področja zdravstva, ker se je za ta vmesni čas, ko nimamo ministra, postavil tudi za ministra za zdravje in dejal, da bo pokrival tudi ta del. Ampak očitno so problemi v zdravstvu prehudi za premierja, da bi tukaj odgovarjal in bo to prepustil bodočemu ministru.  Moje vprašanje se je nanašalo na družinske zdravnike. V zadnjih dneh spremljamo praktično odstope družinskih zdravnikov na vseh koncih in krajih, kar lahko pomeni, da bi celo 325 tisoč ljudi ostali brez svojega zdravnika. Tako smo brali o odhajanju zdravnikov iz Zdravstvenega doma Nazarje, Zdravstvenega doma Celje, Zdravstvenega doma Kranj. Verjetno pri tem minister vseeno ni čisto nedolžen. Vem, da so stvari starejšega datuma in se niso zgodile včeraj, ampak nekaj pa se je zgodilo včeraj, torej v času te vlade in pod ministrovanjem oziroma pod predsednikom Vlade gospodom Šarcem in tudi njim v funkciji ministra za zdravje.  Na seji Vlade 21. februarja je bil sprejet splošni dogovor, ki ga je Vlada potrdila. Ta splošni dogovor je prenesel dodatne obremenitve. Praktično ste dodali zdravnikom, ki že nekaj let opozarjajo, da so preobremenjeni in da ne zmorejo več svojega dela, še dodatnih 200 pacientov. Seveda je bilo jasno, da bo prišlo do upora oziroma ponovno so družinski zdravniki izpostavili, da so izčrpani in izgoreli, odhajajo na bolniške, ne morejo več opravljati svojega dela korektno, tako kot bi ga morali glede na medicinsko doktrino.  Gospoda Šarca sem želela tudi vprašati, glede na to da v koaliciji zagovarjate predvsem javno zdravstvo: kaj se dogaja s tem javnim zdravstvom, če praktično odstopajo zdravniki v javnih zavodih? Mi smo se danes na hearingu pogovarjali o marsičem, nismo prišli do konca, bomo se še jutri. Koncesije se ne podeljujejo, ker za enkrat javni zavodi zagotavljajo oskrbo. Zdaj vidimo, da temu ni tako. Jaz ne vidim, da bi kakšni koncesionarji odstopili, čeprav so tudi oni zeljo obremenjeni, je pa res, da si sami lahko drugače razporejajo čas in način dela, za razliko od tistih v javnih zavodih. Tako da se mi zdi to zelo problematična zadeva.  Jaz bom seveda vprašala bodočega ministra oziroma jutri zjutraj na hearingu kandidata … / izklop mikrofona/
Hvala, gospa poslanka, za vaše vprašanje.  Besedo imate dr. Matej Tašner Vatovec.  Izvolite.
Najlepša hvala, predsednik. Spoštovani minister! Evropejce izogibanje plačila davkov korporacij letno stane nekaj milijard evrov. Davčni sistem je očitno potreben temeljite reforme na evropski ravni, ki bo na koncu omogočila ustavitev dirke do dna, kateri smo trenutno priča, in preprečila odtekanje dobičkov v davčne oaze, postopoma prišla na enoten davek na digitalne storitve in uvedla poročanje med davčnimi organi držav članic. V zadnjih letih so se namreč zvrstili številni škandali, ki so pokazali, kako pokvarjen je obstoječi sistem in kako krvavo pravzaprav potrebujemo neke rešitve. Govorim seveda o aferah Luxleaks, Panamskih dokumentih in o velikih digitalnih gigantih: Googlu, Amazonu, Facebooku in Applu.  15. januarja letos je Evropska komisija namreč predstavila predlog o bolj efektivnem in demokratičnem odločevalskem procesu na področju EU davčne politike. Znotraj tega predloga Evropska komisija predlaga tako imenovane štiri korake, štiri poteze, ki naj bi posodobile evropsko davčno politiko in jo prilagodile razmeram 21. stoletja. Glavni cilje tega ukrepa je predvsem to, da bi se prenehalo odločati s soglasjem, ampak s kvalificirano večino. Vemo, da so nekatere države vztrajno v preteklosti blokirale kakršnokoli davčno zakonodajo, predvsem tiste, ki so tako ali drugače davčne oaze, ali pa zelo davčno ugodne države, kot sta recimo Luxembourg in Irska. Samo nekaj dni nazaj je recimo padel davek ravno na digitalne storitve, ker so kljub večinski podpori večine članic štiri od teh vložile veto. To je primer, kako se davčna politika v obstoječem sistemu ne more premakniti iz statusa quo in je talka teh držav.  V torek, 12. februarja, je po poročanju medijev velika večina vlad članic EU oporekala temu omenjenemu predlogu, ki bi uvedel odločanje s pomočjo kvalificirane večine, med drugim na področju davkov. Glavni argument je tako imenovano varovanje suverenosti držav. Tako so na Svetu ECOFIN le največje države oziroma njihovi ministri podprli ta predlog. Govorim o Franciji, Nemčiji in Španiji.  Za zaprtimi vrati je baje pozneje predlog prejel še manj podpore in sodeč po poročanju ste tudi vi, spoštovani minister, s svojo nepodporo se pravzaprav pridružili tem državam.  Zato vas v prvi vrsti sprašujem:  Zakaj se Slovenija ni pridružila podpori temu predlogu Evropske komisije, se pravi, da bi glasovali s kvalificirano večino?  Ali se vam zdi smiselno, da bi na ravni evropske zakonodaje zagotovili ustrezno obdavčitev spletnih velikanov, ostrejše določili določbe glede izogibanja davkov in otežili delovanje podjetij v davčnih oazah?
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, imate možnost odgovoriti. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani gospod poslanec! Davčna zakonodaja, ki je harmonizirana na ravni Evropske unije se sprejema s soglasje vseh držav članic na Svetu Evropske unije, pri čemer ima Evropski parlament posvetovalno telo. Tako je sedaj to urejeno. Evropska komisija je v svoji komunikaciji z dne 15. 1. 2019 predlagala spremembo postopka sprejema zakonodajnih aktov s področja obdavčitve, ki se sprejemajo na Svetu EU. Evropska komisija predlaga postopen prehod iz postopka odločanja s soglasjem vseh članic na odločanje, to je sprejemanje zakonodajnih aktov, na podlagi kvalificirane večine.  12. februarja je bil sestanek ECOFIN, ki sem se ga tudi jaz kot finančni minister udeležil. Bila je dokaj dolga, raznolika razprava na tem področju, predvsem vidik bodisi kvalificirane večine, torej odločanja kvalificirane večine, ki jo razumljivo zagovarjajo predvsem velike države, ali pa soglasje, to kar imamo sedaj, kjer je potrebno doseči konsenzualno odločitev, ki jo razumljivo podpira večina držav, tudi nekatere velike in seveda malodane brez izjeme vse manjše države, med njimi tudi Slovenija. To kaže pravzaprav na velik pomen, ki ga države članice pripisujejo davčnemu področju. Saj veste fiskalna politika je ta, ki nam je ostala na nivoju držav, da jo vodimo samostojno, monetarne politike ne vodimo več samostojno. In seveda na uspeh in na napredek razvoja obstoječe ureditve EU, kjer se predpisi na davčnem področju sprejemajo s soglasjem, menimo, da se zagotavlja možnost enake obravnave vseh držav članic v okviru zakonodajnega postopka na ravni EU. Namreč, čim je bila izražena skrb kar večine finančnih ministrov, je sprejetje odločitev s kvalificirano večino in vpliv, če se tako izrazim, na nacionalne budžete z vidika sprejemanja teh odločitev, če bi posamezne države članice izgubile to samostojnost odločanja oziroma soodločanja. Ni nujno, da bi bili vsi ti ukrepi v dobrobit posameznih članic, lahko, da so nekateri in pri teh se praviloma poišče neka rešitev, resda traja dalj časa, ampak se praviloma na koncu poišče. Omenili ste ta davek na digitalne storitve. Tudi v tem delu se pravzaprav vse članice niso mogle odločiti in se pravzaprav išče še širši globalni koncept OECD ureditve. Mislim, da se bo ta sprejel. Res je, da je proces velikokrat dolgotrajen, usklajevanje mukotrpno, kljub temu pa velika večina držav, manjših držav članic ocenjuje, da je ta obstoječa ureditev boljša kot kvalificirana večina. Kljub temu je večina držav članic, med njimi sem tudi bil jaz, podprla tako imenovani pristop korak za korakom, da poiščemo neke rešitve na tem področju. Pa bom izjemoma prebral, če dovolite, stavek, ki sem ga potegnil ven, sicer v angleščini, ampak ga bom potem prevedel: »Therefore we would invision a step-by-step approach in the near future and we support the unanimity of voting«. Torej Slovenija kot večina manjših držav, saj o tem smo se pravzaprav ministri tudi usklajevali, podpira postopen prehod in postopen dogovor in prihod, mogoče ne na vse, ampak na določene segmente, kjer bi si izbrali področja za kvalificirano večino, ampak dokler se okrog tega ne odločimo in uskladimo, pa Slovenija zagovarja soglasnost odločanja. Tudi jaz mislim, da je to v interesu Slovenije, izrazil sem podporo temu predlogu. Tako kot pa poteka ta zadeva na ECOFIN, Evropski komisiji, kot veste, se ti krogi, te interakcije kar vrtijo, bo ta postopek potekal še nekaj časa, ampak jaz verjamem, da bomo na koncu lahko poiskali eno kompromisno rešitev, tako kot jo vedno v okviru Evropske unije poiščemo, da bodo neka področja šla v smeri odločanja s kvalificirano večino, nekatere pa naj – jaz mislim, da to je tudi v interesu naše države – ostanejo z odločanjem s soglasjem.
Minister, trošili ste čas, ki ga nimate. Gospod poslanec, izvolite.
Pravzaprav sem pričakoval ta argument, saj je bil ne nazadnje tudi večkrat izpostavljen, ampak jaz mislim, da je to priročen izgovor predvsem za nekatere manjše države, ki pa so kljub vsemu tako ali drugače de facto davčne oaze, sem že omenil Luksemburg ali pa Irsko in tako naprej. Skratka, imamo ne glede na ta strah ali pa skrbi, ki ste jih izpostavili, gospod minister, vseeno resno težavo z davčno politiko na ravni Evropske unije. Še enkrat poudarjam, imeli smo resne probleme, Luxembourg Leaks, Panama Papers in tako naprej, skratka davčne oaze so nekaj, kar je resna težava Evropske unije, in težava, s katero se ne more Evropska unija soočiti predvsem zaradi tako imenovanega veta teh malih držav, ki imajo koristi od takšne ureditve.  Bom pa kljub vsemu še enkrat postavil drugo vprašanje, na katerega mislim, da nisem dobil odgovora: Kako lahko potemtakem Evropska unija zagotovi, da se vzpostavijo vsaj nekateri mehanizmi, upoštevajoč, da se ohranja to soglasje na področju tako imenovanega digitalnega davka?  Kako bomo obdavčili velike informacijske gigante, že omenjeni GAFA davek, se pravi Google, Amazon in tako naprej?  Kako pravzaprav lahko, če ostanemo na takšnem načinu odločanja, preprečimo odtekanje denarja v davčne oaze? Kako lahko pravično v državah članicah poberejo države davke, ki bi jih velike korporacije tam morale plačati, pa jim zaradi pomanjkljivih zakonodaj ti davki enostavno pač niso pobrani?  Najbolj eklatanten primer je recimo Amazon.
Hvala, gospod poslanec, za dopolnilno vprašanje. Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala. Sigurno obstajajo določene anomalije v posameznih državah, ampak mislim, da način odločanja, bodisi s kvalificirano večino ali pa z soglasjem ali pa odrekanje soglasja, ni pravi način za reševanje te problematike. To je eno redkih področij, kjer ima Slovenija ne neenakopravno, ampak res enakopravno možnost odločanja. Določene ureditve se brez slovenskega soglasja, torej brez našega glasu, ne morejo sprejet. Jaz te zadeve ne bi tako enostavno prepustil in jo v tej fazi kaže obdržati. Kar se pa tiče raznih ureditev, bodisi na področju digitalnega davka. Res je, da Evropska unija ni v tem kratkem roku dosegla soglasja, ampak saj ga na marsikaterem drugem področju še ni dosegla. Se bo pač potrebno še usklajevati. Govori se vedno bolj v smeri ene globalne ureditve. So pa posamezne države to parcialno uredile, recimo Francija in Nemčija. Lahko povem, da tudi na Ministrstvu za finance razmišljamo o tej ureditvi. Moram reči, da mi je mogoče še najbližja po razmišljanju avstrijska ureditev. Mi lahko v vmesnem obdobju razmišljamo tudi o ureditvi na podoben način.
Hvala lepa. Naslednji na vrsti je mag. Branko Grims, ki bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju. Izvolite.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! 3 leta že poslušam pravljico iz vseh strani, kako je z migranti, z ilegalnimi migranti, ki vdirajo preko meje Republike Slovenije, vse rešeno, tega problema ni več in podobno. Žal podatki govorijo popolnoma drugače. Na letni ravni, 2 leti nazaj je bilo skupaj zabeleženo nekaj manj kot 2 tisoč vdorov preko meje Republike Slovenije. Leto dni nazaj se je to povečalo za petkrat, to se pravi, skupno število prestreženih ilegalnih migrantov na letni ravni je zneslo blizu 10 tisoč. Prve številke, ki nekako vendarle prihajajo v javnost, človek ima občutek, da zelo sramežljivo, morda tako že učinkuje marakeški sporazum, kažejo, da je situacija letos še slabša. Zaradi tega bo zelo zanimivo slišat, in to vprašanje postavljam ministru za notranje zadeve: Primerjalno, koliko je bilo januarja, koliko februarja, koliko marca prestreženih ilegalnih migrantov pri vdoru preko meje Republike Slovenije oziroma znotraj meja Republike Slovenije pred dvema letoma, koliko lani in koliko do sedaj, letos?  Prosim.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. Spoštovani gospod poslanec, hvala lepa za vaše vprašanje. Najprej naj povem, da slovenska policija obvladuje razmere na meji z Republiko Hrvaško v zvezi z ilegalnimi migracijami in tudi varuje šengensko mejo v skladu z šengenskim zakonikom. Res je, v letošnjem letu, v letu 2019, je v času od 1. do 21. Marca mejo z Republiko Hrvaško prestopilo ilegalno tisoč 340 migrantov, v tem času v lanskem letu samo 501 ilegalni migrant in pa v letu 2017 178 migrantov.  Res je, povečuje se ilegalni prehod meje, in sicer tudi zaradi tega, ker je bila zelena in pa bolj topla zima in je bilo pravzaprav mejo lažje prestopiti.  Kar se tiče ilegalnih migracij. Ilegalne migracije obvladujejo kriminalne združbe in pa posamezni kriminalci. To je postal poslovni model, ki ga pravzaprav policija tudi uspešno preprečuje in pa pravzaprav storilce teh kaznivih dejanj prepovedanega prehoda oziroma prijetih sprovajalcev teh ljudi čez mejo kar uspešno obvladuje. Letos jih je že 43 prejetih sprovajalcev z 180 migranti, ki jih pravzaprav policija najde tako na sami meji z Republiko Hrvaško kot tudi v notranjosti. Policija tudi vse te, bom rekel, ilegalne prestope spremlja, in sicer je največ teh ilegalnih prestopov v zvezi tudi s samo policijsko taktiko. V kolikor nekoliko učinkoviteje zapiramo območje na področju Policijske uprave Koper, se nam to preseli na Policijsko upravo Novo mesto. Sedaj se nam povečuje nekoliko na Policijski upravi Ljubljana, na tem območju, kočevskem območju. Se nam pa tudi odpira na območju Policijske uprave Maribor ta nezakonit prehod meje. Vsekakor jih mi, pravzaprav policija učinkovito preprečuje, nenazadnje tudi vračanje ilegalnih migrantov v Republiko Hrvaško poteka s hrvaškimi varnostnimi organi konkretno. Če gremo na številke, za katere ste me prosili. V januarju 2019 so bili 303 ilegalni prestopi meje, v januarju 2018 217 in v januarju 2017 79. V februarju letos je teh prestopov 291, v lanskem letu v februarju 202 in pa seveda v letu 2017 samo 46. V marcu letošnjega leta je bilo 746 ilegalnih prestopov meje, leta 2018 82 in leta 2017 53.  Kar se tiče same taktike delovanja policije, se je pravzaprav policija prilagodila ravno temu poslovnemu modelu, če tako rečem, kriminalnih združb in pa kriminalcev, pravzaprav samo taktiko. Policijske sile delujejo tako na meji kot v notranjosti države, posebej na železniških postajah in avtobusnih postajah, tam, kjer pravzaprav lahko tudi obstajajo možnosti, da se ti ilegalni migranti tudi nahajajo in pa pravzaprav potujejo proti Republiki Italiji in pa ciljnim državam naprej. Moramo tudi povedati, da smo se v letu 2019 odzvali na te grožnje in tveganja ilegalnih migracij z nabavo termovizijskih kamer. Postavljamo video nadzor na meji. Nakupili smo tudi nekaj vozil, tudi specialnih vozil, ki se uporabljajo na meji, ki jim je pravzaprav amortizacija nekako potekla. Dokupujemo pa tudi različno specialno opremo. Pravzaprav lahko tudi rečemo, da še vedno poteka zloraba azilnega sistema, kajti vsi tisti, ki zaprosijo za azil in jih potem policija procesira v skladu z zahtevo po azilu, izrabljajo azilni sistem in pravzaprav na določen način tudi potem odidejo iz države. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod poslanec, izvolite, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala za te številke. Vsekakor so take, da morajo biti res vsakomur v veliko skrb. Če primerjate raven za zadnji dve leti, je bilo od predlani do lani 5-kratno povečanje, letos je pa še 2,5-kratno povečanje, če preračunate številke, ki jih je zdajle povedal gospod minister. Posebej bode v oči marec, kjer je povečanje glede na minulo leto skoraj 10-kratno po številu ilegalnih migrantov, ki so bili zaloteni pri vdoru preko meje republike Slovenije. To seveda postavlja pod vprašaj, koliko v resnici obvladujemo situacijo na meji. Vsekakor pa pojasnjuje, zakaj v zadnjih tednih praktično v vseh zamejskih časopisih na italijanski strani poročajo, da je balkanska pot za ilegalne migrante praktično ponovno odprta in izražajo veliko skrb, kaj prihaja oziroma kaj nas pričakuje v prihodnih mesecih. Da je to zelo upravičeno potrjuje tudi dogajanje v Bosni in Hercegovini, kjer že sicer ob tlečih konfliktih zdaj dodatno dviguje prah in pa povzroča številne probleme prekomerno število ilegalnih migrantov, ki se vedno znova obnavlja. Vsekakor predstavlja to tudi za Slovenijo izjemno potencialno nevarnost. Vsekakor se tukaj vidi, kako velika napaka je bil podpis marakeškega sporazuma, ki je dal napačen signal ilegalnim migrantom, in kako velika škoda je nastala, ker se v preteklosti ni ravnalo na enak način, kot ga je ubrala sosednja Madžarska.  Vse to odpira vprašanje, kaj storiti, da se to ne bo ponavljalo oziroma obnavljalo v sedanji količini.
Hvala lepa.  Gospod minister boste odgovoril? Izvolite.
Boštjan Poklukar
Kar se tiče delovanja policije, policija spremlja situacijo v zvezi z ilegalnimi migracijami. Na meji sodelujejo tudi s pripadniki Slovenske vojske, katerim se moramo tudi zahvaliti, Slovenski vojski, za učinkovito delovanje, skupno delovanje na meji. Postavljamo tudi tehnične rešitve, kajti vemo, da sama kadrovska slika policije ni idealna in da so pravzaprav ilegalne migracije eden od primarnih nalog slovenske policije. Je pa res, da smo nekoliko prilagodili taktiko Policije temu, da gre pravzaprav za tihotapljenje ilegalnih migrantov in da pravzaprav del teh ljudi ali pa, bom rekel, teh ilegalnih prehodov ujamemo ali ustavimo v notranjosti države. Vsak dan se pravzaprav poroča tudi o tem, da slovenska policija uspešno preprečuje s svojimi nalogami ilegalne migracije v Republiki Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Vsekakor gre izreči veliko zahvalo tako policistom na terenu kot seveda pripadnikom Slovenske vojske, ki so še kako pomembni pri svojem opravljanju nalog na meji. Kajti za tiste, ki prihajajo zlasti s področja radikalnega islama, samo vojska predstavlja neko realno silo in neko realno avtoriteto. Zato je seveda še toliko bolj skrb vzbujajoče, da se ponovno ravna s Slovensko vojsko mačehovsko in se ji ne nameni tistih sredstev, ki bi bila za njen nadaljnji razvoj, za popolnitev, za ustrezno plačo in pa za ustrezno tehnično opremo nujno potrebna.  Obenem pa to odpira vprašanje, ki zadeva vse nas. Policija tukaj vlaga izjemno velike napore, da blokira vse mafijske združbe, ki pri tem sodelujejo, ampak če uporabim malo parafrazo pri tem, je dokaj uspešna očitno v zadnjem obdobju, ko gre za preprečevanje ilegalne mafije. Medtem ko legalna mafija, govorim seveda o tistih nevladnih organizacijah, ki očitno pomagajo ilegalnim migrantom pri vdoru preko meje Republike Slovenije in potem tukaj pri zavlačevanju postopkov in vsem ostalim, to mafijo pa bi bilo treba seveda še kako vzeti pod drobnogled, tako kot je to storila sosednja Italija, in ji tudi ustrezno pogledati pod prste. Jaz vidim, da je policija tudi tukaj že storila nekaj korakov. Delno ji je dalo prav tudi tožilstvo, ki je reklo, da ko gre za očitno pridobitno dejavnost, se ne morejo skrivati za humanitarno ali neko drugo visokodoneče poslanstvo. No, dejstvo je, da so kasneje bili objavljeni tudi podatki, kako si nekateri pri tem tudi po 116 evrov na uro plačujejo ure, in to vse na račun davkoplačevalcev Republike Slovenije, kar je seveda očitno pridobitna dejavnost, tudi če je sama organizacija formalno nepridobitna, pa tisti, ki imajo z njo sklenjene pogodbe, še kako pridobitno pri tem delajo. Vse to, to je treba vedeti, Slovenke, Slovence, državljanke, državljane strahovito veliko stane. Koliko je zdaj prikrito na mnogih postavkah v proračunu, ampak za to zmanjkuje denarja, in ko se bodo gospodarske razmere kmalu zaostrile, ga bo primanjkovalo še bolj za vse drugo, za tisto, kar bi dejansko imeli pravico Slovenke, državljanke in državljani prejeti, od res kvalitetnega šolstva, res kvalitetnega zdravstva, ustreznih penzij, vsega drugega, do česar imajo ljudje vso pravico.  Zaradi tega, sem trdno prepričan, so dani vsi pogoji in je nujno, da o tem spregovori Državni zbor Republike Slovenije in poišče ustrezne rešitve, da se stvari čim bolj omejijo in da se povsod v Sloveniji tudi na meji dosledno vzpostavi pravni red. Kajti za to gre, za spoštovanje pravne države, za varnost, za spoštovanje človekovih pravic.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 26. marca 2019, v okviru glasovanj.  Besedo ima Jani Ivanuša, ki bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.  Izvolite.
Gospod podpredsednik, gospe ministrice in ministri, vsi ostali prisotni!  V zadnjih letih se stanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji izboljšujejo. Po podatkih Banke Slovenije so najpomembnejše države investitorice Avstrija, Luksemburg, Švica, Nemčija in Nizozemska. Vendar družbe s tujimi neposrednimi naložbami še vedno predstavljajo nizek odstotek celotne populacije slovenskih družb. Za te družbe je značilno, da izplačujejo tudi 10,1 % višjo plačo na zaposlenega v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji. Prav tako so družbe s tujo neposredno investicijo dosegale višji čisti dobiček in dodano vrednost na zaposlenega. Verjamem, da bi se Slovenke in Slovenci želeli še več takih delodajalcev.  Gospod minister, predvidevam, da imate tudi vi kar veliko zaslug za nekatere odmevne tuje investicije, Magna, Yaskawa, Sumitomo. Zanima me:  Ali nam lahko poveste kaj več o privabljanju tujih investicij? Kdo konkretno, kateri organi, katero ministrstvo – verjamem, da jih je mogoče več –, katere službe privabljajo tuje neposredne investicije v Slovenijo?  Ne vem, koliko nam lahko razkrijete, ampak vseeno:  Na kakšen način se jih privablja? Ali se tuji investitorji tudi sami ponujajo, da bi investirali v Slovenijo? In še ena zadeva. Banka Slovenije. V svojem letnem poročilu o neposrednih naložbah ugotavlja tudi, da se podatki o državah investitorja znatno spremenijo, če jih razdelimo po izvorni državi lastnika. Tako se pri pregledu neposrednih investicij glede na izvorno državo lastnika: Nemčija, Združene države Amerike in Japonske, Ruska federacija, Amerika izkaže za pomembnejšo državo investitorico v Sloveniji kot v prikazu podržavljanja investitorja. Gospod minister, zakaj po vašem mnenju družbe, ki želijo investirati v Slovenijo, to izvedejo preko drugih držav in ne preko matične države?  Ali je problem v Sloveniji ali pa kje drugje?  Hvala lepa za vaš odgovor.
Gospod minister, izvolite.
Spoštovani predsedujoči, cenjeni zbor! Spoštovani poslanec gospod Jani Ivanuša, najlepša hvala za vprašanje.  Za privabljanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji sta zadolžena predvsem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot osrednji organ za kreiranje politike na področju spodbujanja investicij, in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije tujih investicij in tehnologije, krajše tudi SPIRIT, ki deluje kot javna izvajalska agencija, in sicer s ključno Slovensko poslovno točko za investitorje in izvoznike, tako imenovani SPOT. Ministrstvo in agencija delujeta v tesnem sodelovanju s sektorskimi oblikovalci politike, torej tudi z drugimi resorji in ministrstvi. Pomembno vlogo ima Ministrstvo za zunanje zadeve skupaj z diplomatsko konzularnimi predstavništvi po svetu, ključna povezovalna organa z vidika promocije pa sta tudi Kabinet predsednika Vlade in Urad predsednika republike. Ostale institucije, ki delujejo na tem področju, so domače in tuje gospodarske zbornice, regionalne razvojne agencije, občine in druge.  Ukrepi, s katerimi Slovenija privablja tuje neposredne investicije, so predvsem: davčna olajšava za investicije za raziskave in razvoj, ena je 100 %, druga je 40 %, smo jih ohranili, te davčne olajšave spodbujajo domače in privabljajo tuje investitorje; investicijske spodbude za subvencije, ki so bile po prejšnjem zakonu in zdaj po tem novem, s tem da so v pristojnosti ministrstva, da se glede na razmere odloči o višini subvencij, od 0 pa do 20 %, če je investicija strateškega pomena; in pa zagotavljanje kakovostnih informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za investitorje; izvajanje tržno-komunikacijskih aktivnosti; organiziranje dogodkov, ki prispevajo h krepitvi prepoznavnosti Republike Slovenije kot lokacije za investicije; in projektni pristop k vodenju investicijskih projektov. Multinacionalne družbe pogosto svoje investicije izvedejo posredno, preko svojih evropskih hčerinskih družb. To je tudi razlog za to, da je razlika med izvornostjo investicij. Gre za običajno prakso, kjer globalna podjetja iščejo kompleksne lastniške strukture za opravljanje svojih globalnih operacij, svojih finančnih tokov, intelektualne lastnine ter zmanjšanje davčnih in regulatornih bremen. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo mnenja, da gre v tovrstnih primerih enostavno za poslovno-tržne odločitve gospodarskih družb, ki investirajo.  Poudariti želim, da je vsak investitor, ki ima jasno vizijo poslovanja v Sloveniji, trajnostno naravnanost in odgovornost, in sicer ne glede na to, iz katere države prihaja, pri nas dobrodošel. Hvala.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala.  Kar ste izjavili, sem sprejel.  Me pa zanima, ker ste omenili urad predsednika države: Ali predsednik Republike Slovenije tudi bolj ali manj vpliva ali je to zgolj protokolarnega značaja?  Hvala.
Gospod minister, izvolite.
Naštel sem najprej dva glavna, ki opravita glavnino posla, se pravi, ministrstvo in agencija SPIRIT. Seveda pa pri osnovnih informacijah, pri tem, da se nekdo zanima za neko investicijo, pomagajo vsi deli našega državnega aparata, ki imajo stik s tujino. Tako tudi Urad predsednika republike v posameznih primerih lahko prinese – in je tudi prinesel – kakšno posamezno osnovno informacijo, seveda pa smo potem zadeve dodelali tudi na naši strani. Če gre za večje investicije, je še posebej pomembno, da vsi deli države, vlade, na nek način usklajeno delujemo, da predstavimo zanimivost investicijskega okolja v Sloveniji. V tej luči je treba povedati, da v zadnjem obdobju postaja vse več aktivnosti ali pa se prenaša samoiniciativno na lokalni, občinski nivo, kjer tudi župani iščejo ali pa dajejo informacije potencialnim investitorjem. Seveda se pa potem realizacija v glavnem osredotoči na agencijo SPIRIT in na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.
Glede na vsa pretekla vprašanja, ki sem jih postavil v Državnem zboru, pa nisem nikoli prišel do razprave, bom vseeno rekel tako, da se ne bom poslužil tega, ne bom zahteval razprave. Hvala lepa.
Hvala lepa. Mag. Meira Hot bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve, Boštjanu Poklukarju. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, meseca januarja letos sem z vaše strani dobila precej obširen odgovor na mojo pobudo za prepoved prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Svojo pobudo za omenjeno prepoved sem vsebinsko utemeljila z argumenti, ki so vedno bolj tudi splošno sprejeti in dokazljivo utemeljujejo škodljive posledice uporabe pirotehničnih izdelkov tudi v primerih, da se uporabljajo na dovoljen in pravilen način. Razumem, da velja Slovenija za eno izmed držav v Evropi, ki ima področje prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov urejeno relativno strogo oziroma med državami v soseščini celo najstrožje. V odgovoru na poslansko pobudo ste mi odgovorili, da po vašem mnenju veljavna zakonodaja že v zadostni meri omejuje uporabo pirotehničnih izdelkov in zato njena sprememba ni potrebna. Sama žal temu ne morem pritrditi. Naj omenim, da smo še vedno priča izjemnim negativnim posledicam uporabe pirotehničnih izdelkov, v nekaterih primerih se te zadeve končajo z res najhujšimi in najbolj trajnimi poškodbami pri mladih ljudeh. Vsako leto decembra smo priča podobam otrok, ki ostanejo brez rok in tako dalje. Po drugi strani se tudi na poslanke in poslance obračajo različne civilne iniciative in posamezniki, ki si želijo prepovedi uporabe, prodajo in preprodaje pirotehničnih izdelkov. Naj ob tem spomnim tudi na peticijo, ki je pridobila kar 30 tisoč podpisov v mesecu decembru. Sama jih ocenjujem kot zelo legitimne, razumne in jih podpiram. Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:  Ali tudi vi podpirate prizadevanja različnih civilnih iniciativ za splošno prepoved prodaje uporabe in preprodaje pirotehničnih izdelkov?  Ali z njimi morda vodite kakršenkoli dialog?  Kakšne so po vaši oceni možnosti, da se znotraj veljavne zakonodaje vseeno dodatno omeji škodljive posledice uporabe pirotehničnih izdelkov?  Kakšni bi bili v tem primeru ukrepi in aktivnosti Ministrstva za notranje zadeve?  Ali razmišljate o pobudi oziroma aktivnostih Republike Slovenije, da bi znotraj držav članic Evropske unije predlagala postopno strožje omejevanje, če ne že prepoved uporabe in prodaje pirotehničnih izdelkov? Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovana poslanka. Sam nisem pristaš pirotehničnih izdelkov, čeprav sem v svoji karieri z njimi kar veliko ravnal, kajti bil sem pripadnik Slovenske vojske pa tudi v Civilni zaščiti, ko sem deloval, nam to ni bilo tuje. Pa vendar se kot minister za notranje zadeve s prepovedjo prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov soočam na Ministrstvu za notranje zadeve tako s pobudami po popolni liberalizaciji tega področja in, kot vi navajate, po popolni zaostritvi oziroma prepovedi tega področja. Slovenska zakonodaja, kar jo pravzaprav spremljamo na Ministrstvu za notranje zadeve, je dobro urejena, je stroga in pravzaprav tudi nadzori nad pirotehničnimi izdelki, tako nad prodajo kot preprodajo teh pirotehničnih izdelkov, je v Sloveniji ustrezna.  Res je, da smo pravzaprav prišli tudi do nekih pobud, da se prav sam prekršek, vemo, kdaj so pravzaprav zakonske omejitve in pa popolne prepovedi, kar se tiče pirotehnike, da bi prešle iz področja prekrškovnega prava v kaznivo dejanje. Tudi to pobudo smo poslali na Ministrstvu za pravosodje in verjamem, da ko se bomo o tem pogovarjali, bomo tudi skrbno preučili in se o njej pogovorili. Vendar moram povedati, da ugotavljamo, da se trend preprodaje, uporabe pirotehničnih sredstev in pa prodaje v zadnjih letih nekoliko znižuje, predvsem to metanje petard v tistem času, ko je to v Sloveniji dovoljeno, pa še vendar o tem, ko vi govorite o teh nesrečah, se srečujemo z uporabo tistih prepovedanih izdelkov iz kategorije F2 in F3, ki jih pravzaprav sami naredijo, tako kot ste že sami rekli, otroci so pogosto žrtve tega, da to delajo sami doma, da to uporabljajo v večjih količinah, da delajo ta pirotehnična sredstva na način, ki je pravzaprav nedovoljen, celo zelo nevaren, da se te informacije dobijo na svetovnem spletu in da je to včasih težko preprečiti tudi z represivnimi sredstvi, ki jih pravzaprav policija tudi ima. Zato smo v času, ko pravzaprav je potrebno temeljito pristopiti k temu vprašanju, Policija tudi s preventivnimi akcijami, s tistimi nalogami, ki jih pravzaprav preprečujejo ali pa na nek način osveščajo tudi mlade ljudi, nenazadnje pa seveda starše, da na nek način zagotovimo, da je to početje nevarno in da ga tudi kot družba, kot starši otrok ne toleriramo, pa vendar vemo, da je tisto, kar je prepovedano včasih najslajše, da so te nesreče, žal, dogajale tudi v preteklosti. Verjamem, da se bodo tudi v prihodnosti. Vseeno moram povedati, da skrbno bdimo nad tem področjem na Ministrstvu za notranje zadeve.  Tudi v zvezi z direktivo vodimo sistem, kjer spremljamo te delovne nesreče, povezane s pirotehničnimi sredstvi, in tudi komisijo o tem obveščamo.  Kar se tiče ozaveščanja o teh pirotehničnih sredstvih, posebej o teh zakonsko prepovedanih iz kategorije F2 in F3, pravzaprav vemo, da so ta sredstva prepovedana. Inšpektorat za notranje zadeve, tudi pri trgovcih s pirotehničnimi sredstvi že v fazi, ko se sklepajo pogodbe, pravzaprav ozavešča in tudi informira trgovce o tem, katere pirotehnične stvari so nevarne, kateri so tisti elementi, kateri pravzaprav lahko znatno pripeljejo do poškodb. Ta sistem v Sloveniji ocenjujemo kot zelo urejen. Kajti, če bi bilo tukaj liberalno in pa, bom rekel, trg odprt, bi prišla sredstva, ki ne bi bila preverjena, in tudi če bi bilo prepovedana, bi pač zaradi nezakonite trgovine prišlo do teh pirotehničnih sredstev in posledično tudi nesreč.  Moj odgovor je, mislim, da Slovenija ima dobro zakonodajo, bomo pa s preventivnimi sredstvi povečali nadzor nad tem delom. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želite besedo? Izvolite.
Hvala lepa.  Hvala lepa za odgovor, spoštovani gospod minister. Jaz se žal ne morem v celoti strinjati in pritrditi in v bistvu apeliram, da se vseeno v tej smeri izvede ena razprava in morda še enkrat premisli. Ker moram reči, da seveda pozdravljam vse preventivne akcije, ki jih Ministrstvo za notranje zadeve izvaja, ampak moram vam povedati, da so celo iz istega inšpektorata zelo pozdravili mojo pobudo za prepoved. Tako da je tu najbrž malo miks reakcij. In morda je treba še malo širše pogledati. Namreč, ne gre samo in zgolj za prodajo petard. Dandanes so bile petarde nadomeščene z razno raznimi raketami. In če pogledamo, ko ena občina organizira ognjemet, mora slediti raznim varnostnim in drugim predpisom, tehničnim, medtem ko navadna javnost, splošna javnost pa lahko te rakete kupi in jih splošno, sredi množice spušča v zrak. Morda tudi tukaj premisliti, ali ne bi bilo smotrno določiti, kdaj se lahko te rakete sploh spušča. Določiti, da, ne vem, potrebna je prijava pri gasilcih, pri upravni enoti in tako dalje. Mislim, da je tu področje še zelo zelo odprto in da res velja razmisliti. Še enkrat apeliram na vas, tudi iti morda v smeri popolne prepovedi in preprodaje, ker, bom še enkrat ponovila, vse razloge, ki sem jih že naštela: gre za fizične in psihične poškodbe, gre za splošno in zvočno onesnaževanje okolja; navsezadnje po uporabi teh sredstev na tleh in v zraku ostanejo kemični in plastični drobci, ki jih mi nato vdihavamo; ogrožanje posameznikove svobode, negativni vplivi na živali in tako dalje.  Prosim, resnično dajmo še enkrat razmisliti, mislim, da smo res kot družba dovolj zreli za dotično prepoved. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.
Boštjan Poklukar
Spoštovana poslanka, strinjam se z vami, da je treba še enkrat premisliti, da se je nenazadnje treba še enkrat usesti. Nenazadnje sem tudi pripravljen sprejeti pobudnike te peticije, da se pogovorimo o teh stvareh, da jih še enkrat pretehtamo. Se pa strinjam, da je streljanje raket in metanje petard v nekih množicah, v nekih naseljenih območjih, to se nam dogaja, ampak, bom rekel res, v zadnjih letih res nekoliko manj, a je stvar nas vseh, stvar nenazadnje družbene sprejemljivosti in nenazadnje od teh pokov in tega pokanja trpimo ne samo ljudje, trpijo tudi živali. Zdi se mi, da res, je to nedopustno, da to poteka, vendar v zakonskih rokih je to dovoljeno in verjamem, da bomo tudi kot družba na te stvari bolje pripravljeni in drugače bomo odreagirali in določena ravnanja bodo še toliko bolj nesprejemljiva za vse nas, v kolikor se bomo pogovarjali, dogovarjali in na koncu tudi v Državnem zboru dosegli soglasje, kako naprej. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Boris Doblekar, ki bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu, ki pa je odsoten do 15. ure.  Izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Jaz bom kljub temu, da je minister trenutno še odstoten, postavil ustno poslansko vprašanje. Že zdaj povem, da v skladu s Poslovnikom prosim, da na naslednji redni seji dobim tudi ustni odgovor. Ministra za izobraževanje, znanost in šport in mislil sem vprašati tudi ministrico za kmetijstvo oziroma novega ministra, ki ga še ni, za okolje in prostor, glede divjadi in pa zveri, ki je nekako vse skupaj povezano. Vendar, ker se ločijo divjadi in zveri po ministrstvih – zveri spadajo pod okolje in prostor, divjad pod Ministrstvo za kmetijstvo, tokrat ne bom mogel v celoti zastaviti tistega ustnega vprašanja, ki sem ga tudi želel. Zato bom tokrat zastavil samo ustno vprašanje ministru za izobraževanje znanost in šport. Sprašujem ga:  Kako je s problematiko divjadi in zveri ter z zagotavljanjem prevozov na nevarnih šolskih poteh, kjer je varnost učencev ogrožena predvsem zaradi prisotnosti velikih zveri? Velikih zveri je pri nas v Sloveniji vedno več, zaradi tega ker enostavno država ne poskrbi v zadostni meri za odstrel in zmanjšanje teh zveri pri nas, ampak o tem kasneje, pri naslednji seji. Jaz bom na nekem primeru na hitro poskušal orisati problem, ki je po celo državi, in sicer pri nas v Občini Litija, kjer se učenci oziroma občina srečuje s težavo zaradi zveri na področju Dola, Gabrovke in pa Polšnika.  Zato sprašujem ministra za izobraževanje: Zakaj ministrstvo ne povrne stroškov večjih servisov in nabave kombijev v primerih, ko šole same opravljajo prevoze za svoje učence zaradi nevarnih šolskih poti? Argument, da gre za investicijske stroške ne vzdrži, saj si tudi pogodbeni prevozniki s svojo ceno vkalkulirajo te stroške, ki pa jih ministrstvo v tem primeru povrne, čeprav je njihov prevoz več kot 2,5-krat dražji od prevozov, ki jih opravlja šola sama. Zakaj Ministrstvo za šolstvo v primeru prevozov, ki jih opravi šola za julij in avgust, ne povrne stroškov za plače šoferjev?  Vsi navedeni stroški bremenijo občine, čeprav jih je na podlagi 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dolžno kriti ministrstvo.  Potem pa bom dal seveda še pobudo, da se te strošek za kritje prevozov zaradi nevarnih šolskih poti krije tudi za primer divjadi, predvsem divjih prašičev … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Ustni odgovor boste dobili na naslednji seji. Zvonko Černač bo postavil vprašanje ministrici za pravosodje Andreji Katič.  Izvolite.
En lep pozdrav vsem, še posebej ministrici za pravosodje, na katero naslavljam vprašanje, v zvezi z preprečevanjem zlorab osebnih stečajev. Osebni stečaj je bil v preteklosti, v teh zadnjih 11 letih, uveden kot mehanizem za preprečitev ne samo materialnega, pač pa tudi osebnega zloma posameznikov, ki so prezadolženi in obveznosti v celoti ne morejo odplačati. Ta inštitut naj bi bil v pomoč predvsem ljudem, ki v dolgove niso zabredli zaradi zapravljivosti, pač pa zaradi zmanjšanja prihodkov, ki so posledica izgube službe, bolezni, drugih družinskih okoliščin, drugih razlogov, na katere niso mogli vplivati. Osebni stečaj naj bi torej na eni strani upnikom omogočil čim večje poplačilo, tistim, ki so jih dolgovi pahnili na rob preživetja, pa človeka dostojno življenje. V večini primerov je bil kot tak tudi uporabljen. Kljub temu, da so ti posamezniki zaradi osebnih stečajev izgubili veliko in bili za marsikaj prikrajšani, so po določenem obdobju lahko spet normalno zaživeli brez bremen preteklosti. V zadnjih letih pa smo ne samo tedensko, tudi dnevno priča primerom, ki govorijo o zlorabi tega instituta. Primerov je toliko, da lahko govorimo o sistemski zlorabi inštituta osebnega stečaja. Posamezniki sprožijo osebni stečaj, po zaključku pa dosežejo celo odpise milijonskih obveznosti v evrih. Sprožijo ga seveda po tistem, ko so predhodno izčistili svoja nakopičena premoženja, ki izhajajo iz takih ali drugačnih rabot. V večini primerov tudi med trajanjem tega postopka živijo ne le normalno, pač pa na veliki nogi. Nekateri poslujejo preko drugih podjetij, celo z državnimi ali paradržavnimi podjetji. Uradno so njihovi bančni računi prazni. Uradno nimajo premoženja, kljub temu pa se vozijo v luksuznih avtomobilih, prebivajo v razkošnih vilah, ker so svoje premoženje, svoje vile, jahte, podjetja pravočasno izginila iz portfelja njihovega premoženja. In vse to se dogaja pred očmi vseh nas. Vse to se dogaja tudi pred očmi Vlade, ministrstva, ki je za to pristojno in odgovorno.  Zaradi tega sprašujem: Kakšno sporočilo po mnenju ministrice pošiljata Vlada in ministrstvo, ki ga vodi, s tem, ko te zlorabe dopuščata in ne ukreneta ničesar za spremembe zakonodaje oziroma ravnanj? Sprašujem tudi: Kaj ste do sedaj kot ministrica storili, da do teh zlorab ne bi prihajalo? Kaj boste storili v prihodnje, da se te in podobne sistemske zlorabe preprečijo?
Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Andreja Katič
Hvala, spoštovani podpredsednik. Hvala tudi vam, spoštovani poslanec, za to vprašanje. Res je, kot ste sami povedali, v zadnjih letih so bili zelo, zelo odmevni primeri, ki smo jih spremljali. In prav v letu 2015 je bilo tudi to predmet širše javne in strokovne razprave. Identificirane so bile možnosti za dodatno nadgradnjo in zamejitev možnosti za zlorabe tega instituta. Tako se je v predlog rešitev aktivno vključila Zbornica upraviteljev Slovenije, prav tako je bila za to ustanovljena tudi posebna implementacijska skupina. 31. marca 2016 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katero je celovito prenovil osebni stečaj instituta odpusta obveznosti, ki pa od vsega začetka, od leta 2008 pa do takrat nista bila prenovljena. In cilj te novele je bil prav zamejitev možnih zlorab, ki jih je do tedaj zaznala praksa. Ta zakon je začel veljati v aprilu 2016 in tudi danes spremljamo, kako se uveljavlja v praksi in tudi spremljamo učinke te novele in morebiti bomo potem glede na to, kaj bo ugotovljeno kot nepravilnost, vstopili tudi s potrebnimi spremembami.  Naj pa vseeno povem, da je ta novela pomembno nadgradila osebni stečaj s številnimi spremembami. Kot prvo, na novo je bil definirani namen odpusta obveznosti, ki je v tem, da se le poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči odpust tistih obveznosti, ki jih ni sposoben povrniti – tako, kot ste sami v uvodu povedali. Hkrati so bile, kot drugo, prenovljene tudi ovire za odpust obveznosti. Ker vseh mogočih pojavnih oblik zlorabe te pravice ni mogoče predvideti in taksativno našteti, je bil ta sistem ovir nadgrajen z generalno klavzulo, ki je opredelila zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Tako odpust obveznosti ni več mogoč, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti. Zato, da bi bilo lažje dokazovanje, je zakon obdržal pa tudi prenovil pravne domneve, ki predstavljajo ovire za odpust obveznosti, recimo, ni dopuščen stečajnemu dolžniku, ki je v zadnjih petih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali z neznatno plačilo, prav tako tudi ne v primeru, če je pred uvedbo osebnega stečaja izvedel izpodbojno pravno dejanje v korist tretje osebe, zaradi katerega vsi upniki ali le nekateri od njih potem ne prejmejo tudi plačila terjatev. Govorimo o neodplačnem razpolaganju s premoženjem, plačevanje terjatev le enemu ali nekaterih izmed upnikov. Ker je v praksi težko odkriti premoženje, se je slovenska ureditev osebnega stečaja tudi v tem delu pomembno nadgradila, tako se je za stečajnega dolžnika uvedla dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem, z namenom preprečitve dolžniku skrivanja premoženja. Pred uvedbo osebnega stečaja se je podaljšalo obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika iz prejšnjih treh na pet let, hkrati pa se je razširil tudi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju. V primeru, kadar pride do odpusta obveznosti, pa se pozneje ugotovi, da je bil ta dosežen na goljufiv način, recimo, ker je dolžnik prikril premoženje, ki ga je imel pred odpustom obveznosti, je ta odpust obveznosti možno tudi izpodbijati in s to novelo se je ta rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti iz dveh podaljšal na tri leta. Obenem pa tudi daje možnost upnikom, ki po pravnomočnosti sklepa odpust obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, ki ga je le-ta pridobil pred odpustom in ga prikril, da dosežejo razveljavitev odpusta obveznosti že, če predlagajo začetek stečajnega postopka, in tukaj niso vezani na ta triletni rok.  Seveda pa bomo spremljali v praksi, kaj to pomeni. Verjetno sprašujete glede konkretnih primerov, je potrebno vsak konkretni primer tudi v praksi spremljati, zakaj je do njega prišlo, in potem lahko tudi na podlagi tega povemo, kako bi bilo potrebno ravnati. Hvala.
Ja, gospod poslanec imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Glejte spoštovana ministrica, prebrali ste mi odgovor na poslansko vprašanje kolegice Suzane Lep Šimenko, odgovor Vlade z dne 15. 6. 2017. Ostali so sicer še trije odstavki, ampak upam, da ne boste v dopolnitvi nadaljevala z njimi. Jaz bi rad vaš odgovor. Vi ste v tej vladi sedela kot ministrica za obrambo in ne kot ministrica za pravosodje, sedaj pa sedite kot ministrica za pravosodje in jaz sem vas kot ministrico za pravosodje te vlade, tokrat Šarčeve, ne Cerarjeve vlade, spraševal, kaj ste oziroma kaj boste storili, da se te zlorabe preprečijo. Takrat je bilo ugotovljeno, da se dogajajo, bila je novela, aprila 2016 je ta novela začela veljati, ampak učinkov te novele, kot vidimo, ni. Iste zadeve, o katerih je bilo govora pred dvema letoma, v odgovoru Vlade na poslansko vprašanje moje kolegice, se dogajajo danes, ne samo, da se dogajajo danes, dogajajo se v bistveno bolj eksponirani obliki, kot so se dogajale takrat. In vi mi v odgovor preberete odgovor Vlade z dne 15. junija 2017, skoraj dobeseden odgovor na poslansko vprašanje moje takratne kolegice. Zdaj jaz ne vem, kako naj ljudje zaupajo, da boste kaj naredili, kako naj verjamejo, da boste kaj pri teh največjih lumpih, ki te stvari zlorabljajo, naredili, na primer tisti, ki jim, recimo, za 124 evrov zarubijo hišo in jo prodajo in jih iz te hiše celo izselijo. Se pravi, zanima me: V koliko primerih postopkov osebnega stečaja je bila uporabljena možnost izpodbijanja pravnih dejanj?  Za to obdobje, od kar ste vi ministrica.  V koliko primerih je bila vložena tožba na razveljavitev odpusta obveznosti?  Ali se bodo ti mehanizmi sprožili v primerih, ki so v zadnjem obdobju javno najbolj odmevali? Da ali ne?  Gotovo eden izmed najodmevnejših stečajev, osebni stečaj Ivana Zidarja, ki ne samo, da ni poplačal upnikov, tudi v pravnomočno dosojen zapor ni šel, niti en dan ni bil v njem.  Kaj boste storili glede tega?
Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo.
Andreja Katič
Spoštovani gospod poslanec, zakonodaja velja in ne morem je drugače predočiti. Ta zakonodaja velja tri leta in treba je tudi spremljati, verjetno Državni zbor ne sprejema vsak mesec spremembe zakonodaje, nekaj časa je potrebno tudi počakati, da se uveljavi. Če bi mi v pisni napovedi postavili ta vprašanja, bi vam lahko statistične podatke tudi dala. Vam jih bomo posredovali naknadno, zdajle na pamet ne vem vseh podatkov. Moramo zaprositi sodišča, ki vodijo aktivnosti, za to, da jih lahko tudi bodimo in vam jih bomo posredovali.  Kar se pa tiče tega, kaj bomo konkretno naredili, pa sem povedala. V treh letih, kar velja zakon, spremljamo. Do sedaj s strani prakse ni bilo rečeno, da je potrebno še kaj nadgrajevati. Če pa imate v mislih tudi zadnje odmevne primere, pa je potrebno tudi s tega mesta opozoriti na aktivno vlogo upnikov, da pravi čas začnejo postopke, pa tudi stečajnih upraviteljev, ker če ni nobenega ugovora, potem tudi sodišče lahko zaključi postopek, kot ga je napovedalo in tudi izda odpust obveznosti.  Zagotovo bomo spremljali to, videli bomo, kakšna je statistika. Do sedaj v tem času ni prišlo do dodatnih novih predlogov, sem pa naštela devet, deset ukrepov, ki jih je Državni zbor v letu 2016 predvidel, nekateri izmed teh so gotovo uveljavljeni in tudi dajejo rezultate, ampak zagotovo tudi upnik sam, če čaka, čaka, čaka, preden sproži ustrezen postopek, ima majhne možnosti za poplačilo, zato pa je ena izmed prioritet ministrstva tudi izobraževanje, tudi osveščanje, predvsem vseh tistih, ki so tako ali drugače povezani s postopkom. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Na podlagi Poslovnika predlagam, da Državni zbor opravi na naslednji seji razpravo o tem odgovoru.  To ni bil odgovor. Ne samo zaradi tega, ker ni bilo nobenih številčnih podatkov, ti niso najbolj pomembni. Meni se zdi zelo problematično, da ministrica sedanje vlade na vprašanje poslanca posreduje z odgovorom prejšnje vlade, in to dve leti starim odgovorom. To se mi zdi zelo problematično. Moram reči, da to ne vzbuja zaupanja ne mene osebno, predvsem pa ne državljanov v to, da se bo na tem področju kaj uredilo. Razprava bi bila nujno potrebna zaradi tega, da ugotovimo, ali Ministrstvo za pravosodje sploh namerava kaj urediti ali namerava to stihijo, ki smo jo priča sedaj, dopuščati, se pravi, da bodo bogati še vedno lahko z zlorabami tega instituta postajali in bili še bogatejši, kot so bili do sedaj. Na drugi strani pa, da bodo vsi tistih, ki teh znanj in teh možnosti nimajo, zelo drago plačali osebne stečaje. Kajti jaz sem prepričan, da so v večini primerov ljudje, ki so se tega postopka poslužili, na koncu potegnili zelo zelo kratko in so ogromno v življenju izgubili, tudi ogromno priložnosti. Na drugi strani pa s temi sistemskimi zlorabami nekateri, recimo, zadnji primeri, o katerih smo lahko brali v dnevnih medijih, tako imenovanega kralja betona Roka Furlana, Mateja Laščana, Ivana Zidarja sem že omenil, v preteklosti Zdenko Pavček, Igor Jurij Pogačar, stavba NPU, Uroš Ogrin, ki je gradil Stožice preko Gradisa in tako naprej, skratka vsa ta imena govorijo o tem, da ta zakonodaja ni ustrezna, ampak očitno na nek sistemski način omogoča te zlorabe in tudi novela, ki je bila sprejeta spomladi 2016, teh zadev ni uredila. In namesto, da bi danes ministrica, pristojna za pravosodje, zelo jasno in decidirano povedala na mojo napoved vprašanja, kaj bo storila za preprečevanje zlorab osebnega stečaja, vprašanje je bilo zelo jasno in nedvoumno, mi postreže z dve leti starim odgovorom vlade, prejšnje vlade. To mislim, da je nedostojno do tega Državnega zbora, tudi nedostojno do ljudi, ki jih te stvari zadevajo, in govori o tem, da očitno je pod to vlado v Republiki Sloveniji uveljavljena regula, da bodo vsi kurji tatovi tako ali drugače polovljeni, vse lisice, ki se nahajajo v kurniku, pa oproščene oziroma spuščene. Kajti vse velike kriminalitete, vse velike rabote ne doživijo nekega ustreznega epiloga ali se dogaja odpust obveznosti ali se zaključijo postopki z odpisom večmilijonskih obveznosti, kot smo to brali v primeru družine Janković in tako naprej. Ministrica, ki je za to področje pristojna, pa se izgovarja na boljšo, bolj aktivno vlogo upnikov. Mislim, da to ni prav, da ta Državni zbor mora izvedeti, v koliko primerih je sploh bila uporabljena ta zakonodaja, ki je bila novelirana, in kdaj so bile sprožene tožbe zato, da se skrito premoženje, ki so ga nekateri namerno skrili, predno so šli v stečaj, ponovno najde. Hvala lepa.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 28. 3. 2019, v okviru glasovanj.  Mag. Branislav Rajić bo postavil vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovana gospa ministrica, januarja letos je dosedanji najemnik letališča Edvarda Rusjana v Mariboru družba Aerodrom Maribor, d. o. o., odstopilo od najemne pogodbe. Do izteka šestmesečnega odpovednega roka, v katerem je najemnik dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje letališča, je okvirno še 120 dni. Na Štajerskem se sprašujemo, kakšna usoda čaka letališče potem. Postopki oddaje javnega naročila zahtevajo dolg čas in to lahko traja še nekaj mesecev. Če torej želimo ohraniti letališče odprto tudi junija in naprej ob prekinitvi sedanje najemne pogodbe, smo sedaj že zelo blizu zamujanja rokov. Mariborsko letališče je edino letališče v Republiki Sloveniji, ki je v lasti Republike Slovenije. Ljubljansko letališče je prodano, tudi portoroško je v 53-procentni lasti zasebnika, letališče v Cerkljah pa je vojaško letališče Nata. Naše letališče Štajerci dojamemo kot pomemben razvojni potencial, o čemer pričajo prizadevanja, kakor gospodarstvenikov tako politikov, med drugim tudi štajerske gospodarske zbornice. Pomembno pri usodi letališča je tudi, kako ohraniti njegov status mednarodnega letališča. Za to je namreč potrebno pridobiti številne mednarodne certifikate za upravljavca, podjetje in zaposlene, ki te naloge opravljajo. Gre v obeh primerih za dolgotrajne postopke, ki zahtevajo specifična znanja, ki jih pri nas seveda ni veliko.  Zaradi razjasnitve dvomov glede prihodnosti letališča, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja javnih informacij po načrtih države, vas kot pristojno ministrico za infrastrukturo sprašujem: Ali ministrstvo, ki mu poveljujete, načrtuje delovanje ali zaprtje letališča po zaključku pogodbe s sedanjim upravljavcem?  Če načrtuje nadaljevanje poslovanja letališča, kako nameravate to zagotoviti? Z razpisom za oddajo letališča, z razpisom koncesijskega akta ali pa bo država sama prevzela upravljanje?  Ali se načrtuje ohranitev statusa mednarodnega letališča, ki je certificirano za mednarodni potniški in tovorni promet, in kako nameravate to doseči?  Če letališče izgubi status mednarodnega letališča, kakšne so alternative za njegovo prihodnost?  Hvala.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Pravzaprav sem tudi sama bila izjemno začudena, ko je trenutni najemnik v mesecu januarju odpovedal najemno pogodbo, sklenjeno leta 2017 za 15 let z možnostjo podaljšanja. Kdo je takšnega najemnika našel, bi verjetno jaz lahko vprašala vas, ampak okej, je treba iti naprej. Mi se zelo dobro zadevamo situacije, kakršna v tem trenutku je. Na ministrstvu smo naročili, to je pač pogoj, da lahko gremo v nov razpis, cenitve objektov, nepremičnin, da bomo znali oceniti tudi, kakšna naj bo najemnina. Želim pa tukaj zelo jasno povedati, da tisti, ki ne izpolnjujejo obveznosti do Republike Slovenije, ne bodo mogli biti novi najemniki.  Jaz ne bom ponavljala zgodbe in potem zato, ker si nekdo premisli vsake dve leti, tudi če gre na nek način za izsiljevanje, ponavljala teh razpisov. Dejstvo pa je, to pa bodimo iskreni vsi skupaj, da letališče Maribor pravzaprav od same ustanovitve do danes ni zaživelo tako, kot bi moralo. Jaz sem že na eni od prejšnjih sej povedala, da je več možnosti, tudi ta, da država prevzame upravljanje letališča tako, kot je bilo. Vendar tukaj samo kratkoročno, približno milijon evrov je stroškov letno, ki bi jih nosil državni proračun. In upam, da se oba strinjava, da zato, da je letališče prazno in ne funkcionira, je tudi milijon evrov absolutno preveč iz državnega proračuna.  V postopku je tudi sprememba prostorske zakonodaje, tako imenovan DPN. Verjamem, da dobro veste, da je, mislim, da več kot 100, 140 pripomb prišlo na ta DPN, tako da predvsem s strani okoliških prebivalcev, civilnih iniciativ. Tudi ljudje iz tistega konca se bodo, da ne rečem, se pa boste morali odloči, ali to letališče sploh želite. Takšno, kot danes je, brez kakršne koli spremembe, prostorske, očitno nima prihodnosti. Se strinjam, da lahko pogledamo DPN, ki je v tem trenutku razgrnjen, je po moji oceni daleč preveč ambiciozen, 600-milijonska investicija je bila pod prejšnjo vlado predvidena, sama ne verjamem v to, ampak brez podaljšanja steze pa jaz mislim, da to letališče ne bo imelo možnosti obstanka. In še kako se zavedam, da ga, če se ga enkrat zapre, nikoli več, zaradi vseh certifikatov, ki so bili prej omenjeni, ne bomo odprli. V kratkem bo objavljen razpis za najemnika. Jaz želim dobit resnega, pravega najemnika, ne nekoga, ki nam bo prodajal mačka v žaklju, in bo na koncu ostal samo prazen žakelj od tega in še od tega bo odstopil,. Res gre očitno za zelo neresnega partnerja, ampak smo, kjer smo. Verjamem, da lahko najdemo novega najemnika. Seveda bo treba h koncu pripeljat tudi prostorske dokumente in jasno povedat, kje smo pripravljeni in kje so tudi lokalni prebivalci pripravljeni potegnit črto. Če na drugi strani ne bo razumevanja niti za podaljšanje steze, potem bodo pa tudi ljudje iz tistega konca morali razumeti, da takšno letališče verjetno nima možnosti obstanka, kaj šele razvoja. Ampak za enkrat se na našem ministrstvu ne pogovarjamo o zaprtju Letališča Maribor.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo.
Hvala, gospa ministrica. Strinjava se res tudi, da je treba iti naprej in da enkrat zaprto letališče se nikoli več ne odpre. Dejstvo pa je, da ima sedanji najemnik letališke infrastrukture v zasebni lasti tudi zemljišča izven letališkega območja, med drugim parkirišča in dovozne poti.  Kako bo omogočeno nemoteno delovanje letališča, ko pa so zemljišča okoli njega v zasebni lasti sedanjega najemnika?  Kakšen dogovor namerava ministrstvo skleniti z bivšim najemnikom, v izogib tveganju zaprtja letališča zaradi tega razloga, torej zaradi neustrezne prometne podpore?  Zato podajam tudi pobudo, da Ministrstvo za infrastrukturo takoj pristopi k izdelavi strategije za prihodnost Letališča Edvarda Rusjana v Mariboru. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo.
Alenka Bratušek
Pravzaprav smo k pripravi te strategije že pristopili, še več, en teden preden je minister Gašperšič zapustil to ministrstvo, je podpisal pogodbo z nekim podjetjem, kjer je naročil študijo o tem, kakšne možnosti Letališče Maribor za razvoj ima. Kar se tiče zemljišč, ja, je bilo s pogodbo o ustanovitvi odplačne stvarne služnosti na zemljiščih v lasti Aerodroma Maribor sklenjena ta služnost za obdobje 30 let. Pogodba nosi datum 16. december 2016, smo pa na žalost prav pred kratkim na Ministrstvo za infrastrukturo ugotovili, da ta služnost vpisana, tako kot mora biti, ni. Tako da zdaj urejamo te stvari. Kaj naj rečem, stvari za nazaj se ne da popravljati. Mi skušamo čim prej, čim bolj temeljito stvari postavit tako, kot morajo biti postavljene, težko vam pa zdaj odgovorim, ali bo obstajal interes za novega najemnika, zaradi odpovedi pogodbe in kratkega roka je pa iskati koncesionarja v tem trenutku časovno nemogoče, zato gremo še enkrat v iskanje najemnika. Če tega ne bo, bomo pač potem morali iskati rešitve naprej, ampak še enkrat, v tem trenutku še vedno ne razmišljamo o tem, da bi s 1. julijem Letališče Maribor zaprli. To pa želim jasno povedat.
Hvala lepa. Mag. Andrej Šircelj bo postavil vprašanje ministru za finance, Dr. Andreju Bertonclju.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik Državnega zbor! Spoštovani minister!  Rebalans proračuna je bil pred nekaj dnevi potrjen, vendar tudi pred nekaj dnevi je bil podpisan sporazum o sodelovanju med strankami koalicije in Levice. Tukaj je približno 30 ukrepov navedenih, ki naj bi se sprejeli in seveda uresničili tudi v letu 2019, nekateri izmed njih že v sredini leta, nekateri kasneje ob koncu leta. Kakorkoli že, teh 30 ukrepov bo imelo finančne posledice, finančne posledice tako na strani prihodkov proračuna, teh je morda nekaj manj, če govorimo seveda o povečevanju davkov, predvsem davkov o dohodku pravnik oseb, veliko več pa na strani odhodkov. Zanima me, kot prvo vprašanje, spoštovani minister:  Ali ste sodelovali pri tem sporazumu? Drugo. V tem sporazumu ni napisano glede financ, koliko bo dejansko to stalo. Tega podatka tukaj ni. Edina določba glede financ pravi v preambuli, v petem odstavku, da je vsak ukrep predhodno potrebno ovrednotiti v luči javnih financ. Pika in nič več. To ne pomeni, da se ga ne sprejme, to ne pomeni, da se ga kakorkoli onemogoči. V tem sporazumu tudi ne piše ničesar, recimo, neke določbe glede financ, skratka, da mora biti vsak ukrep v skladu s fiskalnim pravilom ali da morajo biti vsi ukrepi, ki so zapisani v tem sporazumu, v skladu s fiskalnim pravilom, ki je ustavna kategorija.  Zanima me, kot sem že rekel:  Ali ste sodelovali pri tem?  Kakšen je finančni učinek teh ukrepov?  Koliko je na eni strani dodatnih odhodkov na podlagi teh ukrepov in koliko je dodatnih prihodkov in kaj to dejansko pomeni za slovenske javne finance?  Ali bo potreben še en nov proračun za leto 2019 oziroma sprememba obstoječega proračuna za leto 2019? Kakšne informacije boste v zvezi s temi potencialnimi odhodki poslali Evropski komisiji oziroma v Evropsko unijo? Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Andrej Bertoncelj
Hvala za besedo.  Hvala za vprašanje. Podpisani sporazum določa vsebinske in formalne okvire projektnega sodelovanja med koalicijo in stranko Levico. Na vsebinski ravni so opredeljena področja, na formalni ravni pa postopki in način usklajevanja med podpisnicami sporazuma. Iz sporazuma je jasno razvidno, da je vsebina zapisana v smeri upoštevanja, da je vsak ukrep predhodno potrebno ovrednotiti v luči, jasno, financ, v preambuli. In v tem smislu bo vsak navedeni ukrep sproti usklajevan in voden skupaj z ministrstvom, pristojnim za posamezno področje, zaradi navedenih razlogov pa seveda ni moč zdaj podati ocene finančnih učinkov. Torej vsako pristojno ministrstvo, ki bo opredeljevali predlog vsebinsko, ga bo tudi finančno ovrednotilo, ob navedbi seveda, da mora biti v okviru javnofinančne vzdržnosti. Torej pristojno ministrstvo bo podalo oceno finančnega učinka posameznega ukrepa na javne finance. V skladu z dogovorom o socialnem dialogu se seveda pričakuje, da se bodo ukrepi dogovarjali tudi s socialnimi partnerji, tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, kjer se bodo posamezni ukrepi modificirali, usklajevali in na koncu bo potreben konsenz. Vlada Republike Slovenije bo pri tem sistemske rešitve za posamezna področja oblikovala in usklajevala skladno s postavljenimi prioritetami in javnofinančnimi zmožnostmi. Pri tem pa bo, še enkrat, ob vsebinskih rešitvah potrebna ključna ocena učinkov posameznih rešitev na javne finance in njihova dolgoročna vzdržnost. Če gremo po korakih, eden izmed sklopov ukrepov, mogoče za primer, če rečemo teh 9 ukrepov za davčno optimizacijo, ti ukrepi so bili pripravljeni na strani pristojnega ministrstva, v tem delu je bilo to Ministrstvo za finance, ki je to vsebinsko in po sklopih finančno ovrednotilo, in je bilo v petek predstavljeno na Ekonomsko-socialnem svetu. V okviru tega ekonomsko-socialnega sveta je bila oblikovalna pogajalska skupina, v okviru katere se bodo oblikovala končna stališča. Bilo je podano nekaj predlogov za spremembe, nekaj sugestij. In seveda, ko se bodo tile ukrepi uskladili, ko bomo imeli dokončno varianto, bo možno tudi dati končno finančno oceno. Podobno je bilo rečeno tudi za niz ukrepov na pokojninskem področju, kjer je bila ravno tako imenovana pogajalska skupina, da se ti ukrepi dokončno uskladijo na Ekonomsko-socialnem svetu. In seveda, takrat ko bodo ti ukrepi vsebinsko dokončno usklajeni, bo pristojno ministrstvo v tem delu podalo tudi končne finančne učinke na posamezna delovna področja. Seveda so bili pa ti učinki, ki so posredovani v razpravo na Ekonomsko-socialni svet, predstavljeni, tako da so iz tega razvidni.  Kar je bilo vprašaje glede udeležbe, mislim, da so bili predstavniki posameznih ministrstev vključeni za svoja področja. Jaz sem bil v tistem delu vključen, ki se nanaša na finančno ministrstvo, kjer sta dva ukrepa. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo.
Hvala lepa, minister. Ampak glejte, minister za finance kreira finančno politiko. Tudi navzven jo kreira in je zanjo odgovoren finančni minister. Obstajajo različni sveti. Jaz tukaj seveda ne izključujem pomembnosti Ekonomsko-socialnega sveta. Ampak navsezadnje nekateri finančni učinki so jasni že iz teh predlogov, na primer na področju štipendij, recimo, 7 milijonov. Jasno je, da se bo tukaj povečal prispevek delodajalcev za 0,8 % letnih povečanj. Jasno je, da se bo zvišala minimalna pokojnina, da se bodo zvišale pokojnine, da bo pokojninska osnova 63 %, sedaj je veliko manj. Poglejte, že na podlagi popolnoma enostavnega računa ob enakih pogojih, se da izračunati, kolikšen bo ta finančni učinek vsaj za nekatere ukrepe. In to, da se koalicija sporazume z Levico, da sprejme takšno finančno breme mimo finančnega ministra oziroma da vi nimate tega podatka, poglejte, jaz mislim, da to je neobičajno, milo rečeno. Navsezadnje, v javnosti kroži podatek o 1,4 milijarde dodatnih odhodkov.  Jaz bi prosil, če lahko komentirate oziroma lahko dodatno poveste: Koliko bo ta finančni sporazum dejansko stal državljane in državljanke? Kako bo vplival na stabilnost javnih financ?
Hvala.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Andrej Bertoncelj
Navedli ste eno številko. Bili ste tudi prisotni na oktobrski seji, na odboru, kjer je bila ravno tako podana ena številka, en izračun, če se spomnite, skorajda minus ena milijarda. Ja, seveda, na Odboru za finance ste me pri podpisu takratnega sporazuma ravno za isto številko vprašali in sem vam podobno odgovoril. Če se vzamejo vsi ukrepi in se vzame maksimalni količini in se dajo v točno en določen datum, ki je takrat bil vzet za 1. 1 2019, je bila ocena -0,6 do -1,12 BDP. To je bila takratna ocena, ki jo je naredil Fiskalni svet. Končali smo in to je bilo seveda vaše vprašanje, kako se bo dražil to v rebalansu. Dražilo se je tako, da imamo 200 milijonov plusa. Odvisno od tega, kateri ukrepi bodo. Seveda lahko zdaj preračunavamo v nekih razponih. Mi smo se dogovorili v tem delu in podpis, kot je bil sporazumljen, jasno določa: pristojna ministrstva bodo pripravila ukrepe, jih bodo vsebinsko in finančno ovrednotila. Ko bomo imeli končni ukrep oziroma končni sklop ukrepov, bodo morali biti ti vsi javnofinančno vzdržni.
Hvala lepa. Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovani minister, kolegice in kolegi! Moje vprašanje je zelo staro oziroma ima staro brado, vije se že nekaj let, 10, 15 let mogoče in odpira vprašanje ovrednotenja avtorskih in sorodnih pravic pri slovenskih glasbenih ustvarjalcih. Slovenski glasbeni ustvarjalci se soočajo s to težavo na vse kriplje in pretege, pa to vprašanje vedno znova in znova potone, ne najde odgovora. Glede na to, da gre za tisto bazično ovrednotenje njihovega dela, torej dela, ki ga en glasbenik opravi, bi to vprašanje lahko naslovil tudi na ministra za kulturo ali pa na ministrico za delo, ampak je v vaši pristojnosti.  Slovenski glasbenik se sooča s tem, kako se njegovo delo ovrednoti, kako se ovrednoti njegovo delo iz naslova Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Moje vprašanje je zelo enostavno, najprej, pa se bom še oglasil: Na kakšen način je delo avtorjev slovenskih glasbenih del ovrednoteno iz naslova zakona? V kolikšni meri se na terenu, torej v praksi, omenjeni zakon sploh izvaja?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister imate besedo.
Spoštovani predsedujoči, cenjeni zbor! Spoštovani poslanec gospod Primož Siter, najlepša hvala za vprašanje. Vprašanje transparentnosti vrednotenja predvajanj avtorskih glasbenih del v javnih medijih in na javnih prostorih razumemo z vidika določanja višine avtorskega honorarja, ki naj se plača za uporabo glasbenega dela. Pojasnjujem pa, da se v primerih, ko avtor sam upravlja svoje pravice, sam dogovori z uporabnikom za pogoje, pod katerimi se lahko avtorsko delo uporabi, vključno s sporočilom avtorskega honorarja. Avtor se v takšnih primerih sam dogovori za to, na kakšen način bo uporabnik avtorju poročal o uporabi dela. Uporabnik mora voditi ustrezno evidenco o uporabi dela in avtorju poročati o ustvarjenem dohodku. Če pa so avtorske pravice na glasbenem delu v upravljanju kolektivne organizacije, se pravi, če se upravljajo kolektivno, to je preko kolektivne organizacije Združenja SAZAS, tarifo za uporabo avtorskih del dogovorita ta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov, in sicer v skupnem sporazumu. Če se kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne moreta dogovoriti, določi tarifo Svet za avtorsko pravo pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije. Svet za avtorsko pravo lahko odloča tudi o tem, ali je veljavna tarifa primerna. Avtor lahko vpliva na določitev tarife preko organov kolektivne organizacije, in sicer na skupščini ali pa preko nadzornega odbora, ki nadzoruje delo poslovodstva kolektivne organizacije. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic določa dolžnost uporabnikov, da obveščajo pristojno kolektivno organizacijo o uporabi del. Na primer, Radiotelevizija, radio- in teveorganizacije ali pa tiste televizijske organizacije, tu ne mislimo samo na RTV Slovenijo, morajo enkrat mesečno poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanja avtorskih del in iz repertoarja kolektivne organizacije. Te sporede morajo tudi javno objaviti na svoji spletni strani. Za nadzor nad izvajanjem določb o poročanju uporabnikov kolektivni organizaciji je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Kolektivna organizacija mora avtorju, katerega pravice kolektivno upravlja, omogočiti vpogled v dokumente in podatke kolektivne organizacije. Avtor lahko tako od kolektivne organizacije zahteva tudi vpogled v podatke o uporabi del na prireditvah ali sporede predvajanih del. Če je kolektivna organizacija avtorju zavrnila vpogled v dokumente in podatke, lahko avtor sproži postopek pri sodišču. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo.
Hvala lepa. Razumemo, da te stvari na papirju dobro igrajo, ampak praksa je pa drugačna in se vleče že zelo dolgo časa. Če ponazorim precej laično celo to strukturo glasbenega, da rečem, trga, če si sploh upam umetnosti dati ta ekonomski termin, imamo tukaj 3 dele. Imamo tega delavca oziroma podjetnika, ki proizvaja, daje svojo storitev. Imamo na drugi strani odjemalce na trgu, ki so radijske postaje in javni prostori in tako naprej. In imamo vmes to eno organizacijo, ki služi kot, dajmo temu reči, računovodski servis, ki gleda, kaj se porabi, na kakšen način in kako je ovrednoteno. In zdaj problem, ki nastaja pri avtorjih, je, da, tudi če vedo, koliko se porabi njihove storitve, ne vedo in nimajo vpogleda v to, kako je ta storitev ovrednotena. Ali pa, če dam primer enega delavca, ki naredi 100 opek na dan, ve, da je naredil 100 opek na dan, ampak v tem primeru ne bi vedel, koliko zasluži na eno opeko. To je problem, ki se pojavlja med glasbeniki na glasbenem trgu, če tako rečem. Vprašanje, ki se vedno pojavlja, je, na kakšen način sploh ima avtor dejansko vpogled v to vrednotenje, na relaciji ta, da rečem, računovodski servis in odjemalci, se sklepajo neke individualne pogodbe in dogovori, kako se dela ovrednoti. Glasbenik pa ne ve, na kakšen način ima vpogled v sistem predvajanj, kako je ovrednoten, kolikokrat je bilo predvajano, kje je bilo in na kakšen način. Tukaj se pojavi vprašanje, koliko sploh tržni inšpektorat svoje delo opravlja. Hvala lepa.