Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, vse lepo pozdravljam!
Pričenjam 15. sejo Odbora za finance.
Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti naslednji član odbora: dr. Jernej Vrtovec.
Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Tatjana Greif namesto Milana Jakopoviča, aha potem je še, ja, Franc Breznik je tudi upravičen, se opravičujem, samo majčkeno - potem mag. Bojana Muršič nadomešča Soniboja Knežaka, Andrej Hoivik nadomešča Suzano Lep Šimenko, Zoran Mojškerc Rada Gladka, Franci Kepa Franca Rosca in Rastislav Vrečko Andrejo Živic.
S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.
Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK, skrajšani postopek.
Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 60. seji dne 7. 11. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.
Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Rok za vlaganje amandmajev je potekel 23. 11. 2023. Do roka ni bilo vloženih amandmajev.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.
Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)
Izvolite, državna sekretarka, Nikolina Prah.
Nikolina PrahHvala lepa za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
S predlogom novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank se v pravni red Republike Slovenije prenašajo zadnje spremembe evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, torej krajša direktiva o reševanju bank.
Te spremembe so posledica sprejema uredbe EU v zvezi z bonitetno obravnavo globalno sistemsko pomembnih institucij, strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodami za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Z Direktivo o reševanju bank, ki je bila sprejeta v letu 2014 in se je pričela uporabljati leta 2016, je bilo za bančni sektor določeno, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti, to so tako imenovane MREL zahteve, izhaja iz angleške kratice za "Minimum requirement for own funds and eligible liabilities". MREL zahteve posamezni banki določi pristojni nadzorni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka skupaj z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka. Torej, v Republiki Sloveniji je to Banka Slovenije.
Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. Ta sredstva se uporabijo za kritje izgube banke in njeno dokapitalizacijo. Kritje izgube pomeni odpis kvalificiranih obveznosti bank, torej delnic in podrejenih obveznic banke ter drugih obveznosti, primernih za MREL, vse v skladu z načelom bančne unije, da sredstva za kritje izgub prispevajo delničarji in podrejeni upniki in ne davkoplačevalci. Če pa to ne zadošča za rešitev banke, se dodatna sredstva zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank, v katerega sredstva vključujejo vse banke s sedežem na območju bančne unije. Z naknadnimi spremembami direktive o reševanju bank, so se določila tudi pravila za oblikovanje in uporabo zahtev MREL, za čezmejne bančne skupine, kjer te skupine sestavlja več bank, ki so v medsebojnem podrejenem ali nadrejenem razmerju. Za te subjekte v okviru bančne skupine se je določil tako imenovani notranji model, hkrati pa so med subjekti v takšni globalni bančni skupini vzpostavljene notranje ureditve za prenos izgub subjektov v bančni skupini, ne edini subjekt v postopku reševanja, to je običajno nadrejeno družbo, ne da bi se za ostale subjekte v bančni skupini začelo formalno reševanje, kar bi lahko povzročilo motnje na trgu in tudi v bančnem sistemu.
Z zadnjo spremembo direktive o reševanju bank se spreminja pravni okvir za reševanje bank in sicer, z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, ki so primerni za notranji MREL. Prav tako se spreminja bonitetna obravnava globalno-sistemsko pomembnih institucij, in sicer s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami. Naj pa na tem mestu vseeno poudarim, da sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke glede na strukturo slovenskega bančnega sektorja, ne bo imela pomembnejšega vpliva na ta sektor, saj v Republiki Sloveniji nobena globalno-sistemsko pomembna banka nima sedeža, Delujeta sicer dve hčerinski družbi, ki sta del skupine teh bank. Z novelo zakona, ki je danes predmet obravnave, se odpravljajo tudi pomanjkljivosti pri prenosu direktive o reševanju bank, ki so posledica nepopolnega slovenskega prevoda te direktive. Na podlagi navedenega predlagam, da Predlog novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank podprete.
Hvala.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)
Izvolite, gospa Valentina Marolt.
Hvala lepa.
Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? (Da.) Želite.
Izvolite, gospod Marko Staroveški. Sem prav prebrala.
Marko StaroveškiHvala lepa za besedo.
To se kar težko izgovarja, ampak…
Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 14. seji 23. novembra obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki ga je v Državnem zboru obravnavala po skrajšanem postopku in predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog zakona je predstavil predstavnik Ministrstva za finance, Robert Petek, vodja Sektorja za bančništvo. V razpravi članov komisije je bilo izpostavljeno samo vprašanje, kakšno stališče ima do tega zakona tudi Banka Slovenije in ostale banke.
Predstavnik ministrstva je pojasnil, da je Banka Slovenije s tem bila seznanjena, in da je soglašala in potrdila ta predlog, podprla ta zakon, ni pa bila opravljen razgovor z bankami oziroma z Združenjem bank. Komisija k predlogu zakona ni imela nobenih vsebinskih pripomb in mu je v okviru glasovanja predlog zakona podprla.
Hvala.
Hvala lepa.
Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika, glasuje skupaj o vseh členih. Kdo nasprotuje? (Ne.)
Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona.
V razpravo dajem vse člene predloga zakona od 1 do 10, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Da.)
Gospod Hoivik, izvolite.
Ja, hvala lepa.
Čisto na kratko. Veseli me, da prvič v Svobodi, ZPS ni imela nobene pripombe. Zakon bomo podprli.
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravljanju in zaključujem razpravo o členih.
V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.
Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev in vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da so členi sprejeti.
Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, Odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu.
Za poročevalca predlagam, da sem jaz na Državnem zboru. Kdo nasprotuje? (Ne.)
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.
In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST. Vlada je informacije o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost Odboru za finance posredovala 25. 10. 2023 na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji Načrta za okrevanje in odpornost četrt letno poroča.
K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.
Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)
Izvolite, državna sekretarka mag. Saša Jazbec.
Saša JazbecSpoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Od zadnje obravnave izvajanja načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru so minili štirje meseci. Vlada je bila takrat tik pred oddajo spremembe načrta za okrevanje in odpornost v formalno obravnavo Evropski komisiji. Kot se verjetno spomnite, je morala vlada spremembo načrta pripraviti iz dveh razlogov, predvsem, zaradi manj razpoložljivih nepovratnih sredstev, ki je bil iz tega mehanizma na voljo Sloveniji in pa zaradi dodatnih nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov iz Evropskega načrta RePower EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih goriv in podporo zelenemu prehodu. Le tri tedne po oddaji predloga spremembe načrta so Slovenijo pretresle katastrofalne poplave. V iskanju finančnih virov za naslavljanje konkretne škode in širšega vpliva poplav na razvoj države je vlada opravila ponovni razmislek tudi glede predlaganih sprememb in morebitnega najema dodatnih posojil, ki so Sloveniji na voljo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Vlada je letos julija še načrtovala, da bo del protipoplavnih projektov predvidenih za izvedbo v okviru načrta za okrevanje in odpornost izvedla z nacionalnimi viri in po lastni časovnici. Pristojni za izvedbo so takrat namreč ocenili, da bodo projekti pod pogoji, ki so bili dogovorjeni z Evropsko komisijo ob potrditvi načrta, to je julija 2021, težko izvedeni pravočasno, torej do sredine leta 2026. Okoliščine so se zaradi poplav bistveno spremenile.
Po neformalnih pogovorih z Evropsko komisijo glede ciljnih vrednosti in izražene fleksibilnosti pri obravnavi uresničevanja protipoplavnih ukrepov je Vlada Evropski komisiji tudi formalno predlagala, da v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ohrani protipoplavne ukrepe v višini 240 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil. S ciljem krepitve odpornosti države je Vlada predlagala še dodatna posojila v vrednosti 427 milijonov, in sicer glavnino za povečanje naložb v železniško infrastrukturo. Gre za naložbe v nadgradnjo železniških odsekov Brezovica Preserje in Preserje Borovnica, železniških postaj Ljubljana in Nova Gorica ter odsekov na bohinjski in koroški progi. Del posojenih sredstev bo pa usmerjen tudi v povečanje naložb za trajnostno prenovo stavb. S ciljem nemotenega izvajanja načrta in uspešnega koriščenja sredstev je Vlada s spremembo naslovila tudi objektivne okoliščine, med drugim vpliv inflacije in vojne v Ukrajini na cene blaga in storitev, na izvedbo naložb. V dogovoru s Komisijo je prilagodila časovnico izvedbe nekaterih mejnikov in ciljev ter obsegov ter obseg načrtovanih naložb. Svet Evropske unije je s spremembo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost dokončno potrdil 17. oktobra. Obnovljeni načrt, ki po novem vključuje tudi poglavje RePower EU je tako vreden 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in milijardo 70 milijonov evrov posojil. Izvajanje načrta se je poleti prevesilo v tretje leto. Slovenija je iz Bruslja do danes prejela 281 milijonov nepovratnih sredstev, torej prvotnih 231 milijonov predplačila in 50 milijonov za prvi zahtevek za plačilo. Ministrstva so do zdaj razpisala okrog 30 javnih razpisov za izbor projektov. Za izvedene projektne aktivnosti smo iz državnega proračuna že izplačali 278 milijonov evrov. V izvajanju so številni projekti in prebivalci lahko že občutijo konkretne učinke. Tukaj imam v mislih predvsem nadgrajeno železniško infrastrukturo. Od zadnje predstavitve na tem odboru so bila zaključena dela na železniški postaji Domžale in dokončana dela na desnem tiru med Brezovico in Borovnico. Uspešno se izvajajo tudi projekti za zagotavljanje dodatnih najemnih stanovanj. Viden je napredek tudi na drugih projektih, da jih omenim le nekaj. Napreduje gradnja veterinarske fakultete, izbran je izvajalec del za nadgradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, tukaj so še projekti za zagotavljanje inovativnih ekosistemov, na primer, zaključena je naložba v poslovno industrijsko cono v Beltincih. Izdano je bilo tudi gradbeno dovoljenje in objavljen razpis za gradnjo osrednjega dela prenove ljubljanske železniške postaje. Evropska komisija je prav ta ponedeljek pozitivno ocenila drugi zahtevek za izplačilo, ki smo ga v Bruselj posredovali sredi septembra. Svoje mnenje morajo sicer podati še pristojni odbori Sveta Evropske unije, a ocenjujemo, da bi lahko plačilo v vrednosti 541 milijonov evrov prejeli okoli novega leta. Gre za 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov posojil. Bruto znesek tega drugega zahtevka je bil sicer višji, 614 milijonov, a bo končni priliv zaradi že prejetega predplačila sorazmerno nižji. Glede na napovedi porabe, ki so jih sporočila ministrstva. Bi moralo plačilo tega drugega zahtevka zadostovati za kritje vseh projektnih stroškov v letu 2024. Ministrstva poročajo o napredku na mejnikih in ciljih za prihodnje obroke za nepovratna sredstva in posojila. Pošiljanje naslednjega, torej tretjega zahtevka tako načrtujemo za prihodnje leto, njegova sestava bo odvisna od uspešnosti doseganja mejnikov in ciljev na posameznih obrokih. Tudi v prihodnosti nas čakajo mejniki na ključnih reformah, pokojninski, zdravstveni in plačni, in če bomo želeli kot država maksimalno izkoristiti ta sredstva, moramo nemudoma zagristi v ta oreh. Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da zadeve premakne naprej. Ampak v tem procesu ni edini akter. Deležniki smo vsi, torej poslanci, stranke, predstavniki delodajalcev, delavcev in vsi drugi partnerji, ki sodelujejo na reformnih področjih. Zavedati se moramo, da se v primeru reform ne moremo postavljati vsak na svojo stran, in da je to naša skupna naloga, ki jo moramo opraviti čim prej. Denar, ki ga lahko prejmemo iz Evrope, če bomo v tem procesu uspešni, za čas trajanja načrta za okrevanje in odpornost je lahko spodbuda, zagotovo pa ne edini razlog za naša prizadevanja. Naše osnovno vodilo so ljudje in naša skupna prihodnost, kjer bomo lahko živeli dostojno življenje.
Toliko za uvod. S sodelavcem sva na voljo za vaša vprašanja. Hvala lepa.
