8. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

25. 3. 2019
podatki objavljeni: 25. 3. 2019

Transkript

Spoštovane članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni, lepo vas pozdravljam! Začenjam 8. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.  Obveščam vas, da imamo dve opravičili, in sicer kolegice poslanke Suzane Lep Šimenko in kolega poslanca dr. Franca Trčka.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA ZA SKLEP SVETA O POOBLASTILU ZA ZAČETEK POGAJANJA O SPORAZUMU Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O ODPRAVI TARIF ZA INDUSTRIJSKO BLAGO.  Predlagatelj stališča Republike Slovenije za to in naslednjo točko dnevnega reda je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te in naslednje točke, ki ju bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.  K tej točki so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato bi prosil predstavnika Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Besedo dajem državnemu sekretarju Alešu Cantaruttiju.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi nekaj dodatnih pojasnil, obrazložitev ob predlogu stališča Republike Slovenije za omenjena sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago in o ugotavljanju skladnosti. Če mi dovolite, bi dal nekaj dodatnih pojasnil o obeh pogajalskih mandatih.  Torej, najprej nekaj o samem ozadju, čeprav sem prepričan, da dobro veste in poznate, pa vendar. Evropska unija in Združene države Amerike sta največji, najbolj integrirani gospodarstvi na svetu, o tem ni nobene dileme. Združene države Amerike so glavni izvozni trg industrijskega blaga iz Evropske unije in so za Kitajsko druga največja izvoznica industrijskega blaga v Evropsko unijo. Seveda je ob tem treba izpostaviti in omeniti tudi zelo močne tokove na področju investicij, na področju siceršnjega sodelovanja na ostalih področjih, od športa, kulture in tako naprej. Gre za dve območji, ki sta tradicionalno kulturno, če želite, tudi po vrednotah si najbližje. Zato ne preseneča, da sta predsednik Evropske komisije in predsednik Združenih držav Amerike 25. julija lani dosegla dogovor o začetku nove faze trgovinskega odnosa med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Cilj tega dogovora je olajšanje trgovine in preprečitev stopnjevanja trgovinskih napetosti. Mislim, da smo vsi seznanjeni, vsi smo tako ali drugače poslušali, videli in slišali o trgovinskih vojnah, ki se dogajajo. Najbolj je morda izpostavljena tista med ZDA in Kitajsko, a seveda tudi Evropa iz tega ni in ne more biti izvzeta. Globalno gospodarstvo je, kot pove že beseda »globalno«, tesno prepleteno, vpeto v vse dogovore, pa tudi nesporazume, tudi vojne, če želite. In zato je seveda še kako pomembno, da tudi v Evropi sledimo tem dogajanjem, ne samo to, da smo proaktivni, da se pravzaprav aktivno s svojo politiko poskušamo izogibati aktivnostim ali pa ukrepom, ki bi škodovali evropskemu, torej tudi slovenskemu gospodarstvu. Sprejeta je bila med drugim tudi izjava, na kateri temeljita tudi zadevna predloga pogajalskih smernic, torej ob tem dogovoru predsednika   (nadaljevanje) Evropske komisije in predsednika ZDA.  Najprej bi vam predstavil Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago. Pogajalske smernice predvidevajo sklenitev klasičnega sporazuma o prosti trgovini, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije. Vsebinsko gledano gre za sektorski sporazum, ker se nanaša na liberalizacijo industrijskih izdelkov. Cilj bodočega sporazuma je povečanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike in vzpostavitev novih gospodarskih priložnosti za nastanek novih delovnih mest ter za dvig gospodarske rasti na račun znižanja carin za industrijsko blago. Torej, pomembno je, da tudi s tem sporazumom, za katerega pogajanja naj bi se šele začela, pridemo do novih delovnih mest in seveda do večje konkurenčnosti pravzaprav obeh gospodarstev, na obeh straneh Atlantika. Sporazum mora biti popolnoma v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, tu ni nobene dileme. Predvidena je postopna recipročna odprava vseh carinskih in drugih dajatev na uvoz in izvoz industrijskih izdelkov po poreklu iz Evropske unije in Združenih držav Amerike. Pozor, kmetijski izdelki so izključeni iz pogajanj, to je pomembno, ker so bili - spomnimo se nazaj - v pogajanjih za tako imenovani TTIP, se pravi, čezatlantski sporazum med ZDA in Evropsko unijo, prav kmetijski izdelki ena izmed srži problema za marsikatero državo Evropske unije, tudi za Slovenijo med drugim. Upoštevala se bo občutljivost nekaterih izdelkov, kot so ribiški izdelki, energetika, okoljski učinek, ki izhaja iz različnih ureditev v Evropski uniji in ZDA. Tu bi še enkrat poudaril tudi ta okoljski učinek, ker govorimo o industrijskih izdelkih, to ni nepomembno. Veste, kakšen je odnos Združenih držav do Pariškega sporazuma in kakšen je odnos Evropske unije in Slovenije. Veste, da imamo v Sloveniji zelo visoke cilje, kar se tiče, vzemimo recimo izpustov CO2 do 2030, in mislim, da je prav tako. In seveda tudi tu bo morala Evropska unija zavzeti zelo jasno, da rečem, trdo stališče. Vse carine, davki, pristojbine ali dajatve pri izvozu in količinske omejitve ali zahteve za odobritev izvoza v drugo pogodbenico, razen izjem, določenih s sporazumom, naj bi se odpravile z začetkom veljavnosti sporazuma. Prehodno obdobje za postopno liberalizacijo bo kratko. Partnerici lahko uvedeta zaščitne ukrepe, protidumpinške ukrepe in izravnalne ukrepe v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Cilj pogajanj so tudi preferencialna pravila o poreklu, namenjena olajševanju trgovine med pogodbenicama. Smernice predvidevajo tudi institucionalni okvir ter učinkovit in zavezujoč mehanizem za reševanje sporov; tu gre torej za ta SDSS, reševanje sporov med državami.  V primeru, da Združene države Amerike ne bi spoštovale skupne izjave z dne 25. 7. 2018, je predvidenih več varovalk. Evropska komisija namreč pod ena lahko prekine pogajanja. Nadalje, Evropska komisija pred zaključkom pogajanj potrdi, da so Združene države Amerike odpravile vse ukrepe na podlagi Oddelka 232 Zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, ali Evropska unija lahko enostransko zadrži izvajanje določb sporazuma. Torej, imamo kar nekaj varovalk, mehanizmov, ki omogočajo, da če na koncu s pogajanji ne bi bili zadovoljni, ali pa potem, ko se nekaj dogovorimo, vidimo, da stvari ne gredo v smeri pričakovanj, lahko seveda to tudi ustavimo, da tako rečem.  Predstaviti bi želel še predviden vpliv bodočega sporazuma na gospodarstvo. Namreč, to je ena izmed - kot sem že uvodoma omenil - ključnih zadev. Evropska komisija bo v tem kontekstu pripravila študijo učinkov sporazuma. Tako Evropska unija kot Združene države Amerike imata nizke tarife za industrijsko blago. Povprečni carinski tarifi, ki se uporabljata za nekmetijske proizvode, sta okoli 4,2 oziroma 3,1 %. Kljub razmeroma nizkim tarifam bo zaradi velikega obsega trgovinske izmenjave odprava vseh carin na industrijsko blago pomembno vplivala na podjetja in potrošnike na obeh straneh Atlantika. Interna analiza Evropske komisije, uporabljen model splošnega ravnotežja Mirage, kaže, da bi odprava tarif za industrijsko blago koristila obema partnerjema približno v enaki meri. Izvoz blaga iz Evropske unije v Združene države Amerike bi se po tej analizi   (nadaljevanje) povečal za 8 %, izvoz ZDA v EU pa za 9 % do leta 2033. Odprava carin in s tem zmanjšanje stroškov lahko privede do pomembnih gospodarskih koristi izvoza malih in srednjih podjetij, ki so nesorazmerno obremenjena s stroški dajanja izdelkov na trg. In če zdaj v tem kontekstu prenesemo vse to na slovenski primer, kjer absolutno prevladujejo mala in srednje velika podjetja, potem lahko vidimo, da resne koristi od izničenja teh carin pričakujemo tudi za naša podjetja.  Blagovna menjava med Slovenijo in Združenimi državami Amerike je sicer v letu 2018 dosegla približno 1,1 milijardo evrov, od tega vrednost uvoza 550 milijonov in vrednost izvoza 569 milijonov evrov. Torej je Slovenija lani beležila presežek v blagovni menjavi z ZDA v vrednosti približno 19 milijonov evrov. Ni veliko, ampak pomembno je, da v bistvu s takšno gospodarsko velesilo, kot so ZDA, Slovenija beleži presežek. To še enkrat govori o tem, kako močno je pravzaprav izvozno usmerjena Slovenija oziroma slovensko gospodarstvo in kako pomemben je za Slovenijo izvoz in v tem kontekstu tudi takšni mednarodni trgovinski sporazumi, ki olajšajo pretok blaga med državami.  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi in ob upoštevanju mejnih pozicij Republike Slovenije glede sklepanja trgovinskih sporazumov pripravilo predlog stališča, ki ga, če dovolite, ne bi bral v celoti. Vseeno bi tole, kar piše, no, če se strinjate, prebral, da imamo razčiščeno tudi to, kaj smo pravzaprav pripravili. Načeloma podpiramo Priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike in odpravi tarif za industrijsko blago. Tudi pričakujemo, da bodo Združene države Amerike pred zaključkom pogajanj odpravile vse ukrepe v zvezi z izvozom jekla in aluminija s poreklom iz Evropske unije, v skladu z Oddelkom 232 ameriškega Zakona o širitvi trgovine iz že omenjenega leta 1962, in da Združene države Amerike ne bodo uvajale neupravičenih novih ukrepov, torej, da bodo spoštovale vse zaveze, kot sem že omenil, iz dogovora iz 25. julija 2018. Tu sem zdaj kratko povzel te ključne zadeve, ki so v tem stališču. Če zaključim, Republika Slovenija podpira preferencialna pravila o poreklu, ki bodo olajševala trgovino.  Dovolite, da vam predstavim še Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj z ZDA za Sporazum o ugotavljanju skladnosti.  Torej, pogajalske smernice tu predvidevajo sklenitev sporazuma v izključni pristojnosti Evropske unije in, kot sem že dejal, v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Vseboval bo določbe o ugotavljanju skladnosti med pogodbenicami in načelo vzajemnosti, tudi to je bilo že omenjeno. Cilj sporazuma, smo že rekli, je olajšanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, na podlagi razvoja racionaliziranih postopkov za lažje priznavanje rezultatov ugotavljanja skladnosti. Visoka raven zaščite v Evropski uniji mora ostati v celoti ohranjena. Pogodbenici bosta preučili možnosti za uvedbo manj obremenjujočih zahtev za ugotavljanje skladnosti na podlagi ocene tveganj, povezanih s proizvodom, in medsebojnega priznavanja. Še naprej, sporazum bi moral vključevati tudi določbe za zagotovitev izboljšanih in učinkovitih postopkov in pristopov v sektorjih, v katerih so trenutno prisotne ovire, zlasti v strojnem, elektroenergetskem in elektronskem sektorju. V sporazumu bi moralo biti ustrezno obravnavano razmerje zadevnega sporazuma do trenutno veljavnih sporazumov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o vzajemnem priznavanju, ki so operativni na področju telekomunikacijske opreme, elektromagnetne združljivosti in pomorske opreme. Zdaj veljavni sporazumi o vzajemnem priznavanju določajo pogoje, pod katerimi Evropska unija in Združene države Amerike vzajemno sprejemata rezultate postopkov ugotavljanja skladnosti, ki jih opravijo organi za ugotavljanje skladnosti. Sporazumi vključujejo seznam relevantnih organov za ugotavljanje skladnosti, katerih rezultati se vzajemno priznavajo. Slovenija ima na tem seznamu en organ, to je Slovenski inštitut za kakovost, za področje elektromagnetne združljivosti. Smernice predvidevajo tudi institucionalni okvir in mehanizem za reševanje sporov in varovalke, v primeru, da ZDA ne bi upoštevala dogovora z dne 25. 7. 2018. Menimo, da so smernice dovolj splošne, da omogočajo evropski komisiji zadostno fleksibilnost v pogajanjih, hkrati pa zaščito mejnih pozicij in interesov Evropske unije. Slovenija torej podpira prizadevanje Evropskega komisije za odpravo nepotrebnih administrativnih ovir, ki podaljšujejo postopke, povzročajo dodatne stroške in ovire za podjetne na obeh straneh Atlantika ob upoštevanju že omenjenih torej mejnih pozicij. Zmanjšanje stroškov ugotavljanja skladnosti lahko prenese znatne gospodarske koristi zlasti za mala in srednja podjetja, kar sem tudi že omenil in predstavil. Torej predlog stališča Republike Slovenije v tem sklepu bi bil, Republika Slovenija načeloma podpira priporočilo za sklep sveta o odobritvi začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za sporazum o ugotavljanju skladnosti. Republika Slovenija podpira prostovoljno regulatorno sodelovanje z upoštevanjem avtonomije obeh strani ter najvišjo možno stopnjo transparentnosti. Še predlagamo, da Odbor Državnega zbora za gospodarstvo predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep sveta o pooblastilu za začetek pogajanj z združenimi državami o ugotavljanju skladnosti in Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago, torej to kar smo že prej rekli, podpre.  S tem bi zaključil to uvodno predstavitev. Pričakuje, da bo v razpravi tudi kakšno vprašanje. Tukaj je kar močna ekipa na tej strani in bomo z veseljem odgovorili oziroma pojasnili, če bodo še kakšna dodatna, torej potrebe po pojasnitvi omenjenega stališča. Bi pa torej še enkrat poudaril, da v tej fazi gre za nek standardni ustaljen postopek, ko se odloča šele o začetku pogajanj in seveda sledi še zelo dolga procedura, ogromno izmenjave mnenj, tudi stališč o tem, ko se bodo pogajanja tudi dejansko začela.  Najlepša hvala.
Najlepša hvala tudi vam, gospod državni sekretar.  Predno nadaljujemo, imam še eno opravičilo in sicer, opravičil se je kolega poslanec gospod Jernej Vrtovec.  Sedaj pa prehajamo na razpravo, torej razpravo odpiram in sprašujem kolege poslanke in poslance, če bi želel kdo razpravljati. Torej imamo enega razpravljavca, dva razpravljavca, tako da, najprej dajem besedo kolegu Boštjanu Koražiji.  Izvolite.
Spoštovani, hvala za besedo.  Levica nasprotuje sklepu Vlade, ki Evropsko komisijo pooblašča za začetek pogajanj o sporazumu z ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago. V Levici imamo občutek, da je to dejansko neke vrste prikriti TTIP pogajanja v zvezi, ki ga že poznamo, čeprav Evropska komisija zatrjuje, da gre za proces, ki ni povezan s TTIP, se pa pogajanja z ZDA tlakuje pod sprejemom najbolj problematičnih elementov TTIP skozi, bom rekel, kar zadnja vrata. S pogajanji z ZDA, ta ki se bodo spet začela, v bistvu se bojimo, da se bodo spet začele obujati teme, ki so že v času pogajanj glede TTIP zbujale zelo burne in ogorčene razprave tudi po ostalih parlamentih po Evropi in sicer gre zlasti za ogrožanje prehranskih, okoljskih, zdravstvenih in socialnih standardov. Pa postavljanje interesov mednarodnih korporacij pred nacionalne interese pa seveda, dejansko se spet favorizira te velike tvrdke oziroma mega gospodarske družbe. Po srečanju Juncker - Trump, je Evropska komisija lansko leto, junija 2018, sprejela številne ukrepe, ki so povečali uvoz plina pridobljenega s frackingom in gensko spremenjene soje iz ZDA. Ta praksa žal že malo spominja na overturo glede TTIP. EU je prav tako povečala uvoz gensko spremenjene soje za industrijsko kmetovanje iz katere v Evropi pridelujejo biodiselsko gorivo oziroma produkcijo biodiselskega goriva, čeprav so raziskave pokazale, da je ta dvakrat bolj škodljiv okolju kot fosilna goriva. Netransparentno vodenje pogajanj se bojimo, da se bodo spet dogajale iste zadeve, kot so se dogajale pri pogajanjih glede TTIP, ko so se pač zadeve skrivale, niso bile transparentne, nismo videli vseh papirjev, nismo videli vseh zapisnikov, raznoraznih in tu imamo v Levici zelo velik pomislek, ker dejansko, kako pri TTIP, tudi pri pripravah na ta pogajanja, na novi sporazum z ZDA, potekajo intenzivna zakulisna pogajanja med Evropsko komisijo in lobisti mednarodnih korporacij. Iz internih dokumentov, ki jih je Evropska komisija na poziv Corporate Europe of servertory(?) razkrila oktobra 2018, je razvidno, da je v štirih mesecih po sestanku med Junkerjem in Trumpom, Evropska komisija v zvezi z napovedanimi pogajanji za zaprtimi vrati opravila 49 sestankov z zunanjimi deležniki. Zdaj bom pa povedal, dejansko zelo zanimivo statistiko, kaj se je dogajalo v bistvu na teh pogajanjih oziroma na teh sestankih. Iz seznama je razvidno, da je Evropska komisija le 5 sestankov opravila s sindikalnimi in okoljevarstvenimi organizacijami ter organizacijami za varovanje potrošnikov. Na ostalih 44 sestankih pa je razpravljala z zastopniki kapitala, delodajalskimi združenji, trgovsko zbornico ZDA, predstavniki gospodarskih družb iz ZDA, z farmacevtskim gigantom Eli Lilly, (?)živilsko podjetje Bange(?) in, in, in.. Tako da, se pač v Levici, smo zelo skeptični oziroma nasprotujemo temu sklepu in upamo, da bomo tudi deležni bolj transparentnega podajanja informacij, glede teh pogajanj oziroma tega sporazuma. Ker tudi, Republika Slovenija bi morala zahtevati transparentnost priprave pogajanj in samih pogajanj ter od Evropske komisije zahtevati, da javnosti razkrije vse informacije o sestavi izvršne delovne skupine in se pravi, potem tudi poročilo iz teh sestankov te delovne skupine, ker, če pogajanja o sporazumu ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo za širšo javnost sporno, potem jih pred javnostjo ni treba skrivati. Če pogajanja vsebujejo sporne elemente, ki jih je treba skrivati pred javnostjo, pa jih Vlada Republike Slovenije ne bi smela podpreti oziroma se pač izločiti iz pogajanj oziroma celo nasprotovati. Hvala.
Najlepša hvala, kolega poslanec. Besedo dajem drugemu kolegu poslancu, gospodu Polnarju, izvolite.
Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje. Pri obeh predlogih stališč Republike Slovenije se mi zdi najprej pomembno poudariti, da Republika Slovenija načeloma podpira obe priporočili – to se pravi, ima tudi določene zadržke oziroma pričakuje in zahteva, da bodo določeni pogoji izpolnjeni, v kolikor se naj ta pogajanja tudi izvršijo oziroma na njihovi osnovi tudi določene stvari izvedejo. Mislim, da sta vsaj dva cilja, dva temeljna cilja, ki ju ta pogajanja zasledujejo. Prvi cilj je odpraviti vse carinske dajatve za industrijsko blago, na podlagi vzajemnosti pri trgovini med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. O velikosti smo prej slišali in o tem niti ni potrebno kaj dodatno razpravljati. Drugi pomemben cilj oziroma temeljni cilj je pa povečevanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, kar seveda ob realizaciji tega cilja pomeni v končni posledici vzpostavitev novih gospodarskih priložnosti in predvsem povečevanje gospodarske rasti. Mislim da, glede teh dveh ciljev ne more biti dileme in v kolikor želimo imeti ekonomije, ki bodo delovale, bo potrebno vzpostaviti trgovinsko sodelovanje brez pretirano velikih vstopnih pregrad in ovir. Za pogajalce Evropske unije, tudi slovenske, obstajajo pogajalske smernice. V teh pogajalskih smernicah velja predvsem izpostaviti postopnost in recipročnost. To se mi zdi silno pomembno, zato ker na hitrico pri odpravi carinskih in drugih dajatev na uvoz in izvoz, najverjetneje ne bo šlo. In tisto, kar je tudi pomembno pri pogajalskih smernicah je, da predstavljajo neke sorte institucionalni okvir in predvsem zavezujoč mehanizem, za potencialno razreševanje sporov. Tretja najpomembnejša zadeva, po mojem mnenju, kar se tiče pogajalskih smernic, je pa, da si Evropska unija pridržuje pravico za možnost prekinitve pogajanj ob nespoštovanju dogovora, z dne 25. julija 2018, o neuvajanju novih ukrepov s strani nasprotnega partnerja. To se pravi da, v koliko bi, zaradi volatilnosti razmer na oni strani Atlantika prihajalo do nevzdržnih trenutnih situacij, lahko Evropska unija vedno tudi odstopi od teh pogajanj. Obstaja pa seveda še en zelo velik problem pred začetkom, namreč, imenuje se izhodišča glede obsega pogajanj. Mislim da iz vladnega gradiva gre razbrati, da si evropski predstavniki in predstavniki Združenih držav Amerike, precej različno predstavljajo, katera bi naj bila tista osnovna izhodišča glede obsega pogajanj. Na ameriški strani namreč poleg, se pravi, industrijskega blaga, postopno nameravajo v to vključevati še vse druge vrste blaga in tu bo najverjetneje tudi tisto ključno vprašanje, kako se bo sploh možno pogajati, če pa so izhodišča tako različna. Toda bistveno je, da se pogajanja začnejo. Bistveno je, da se aktualne trgovinske ovire odpravijo in to mora biti cilj. Drugače kot s pogajanji, se ta cilj verjetno tudi ne da doseči.  In če se vrnem na začetek – tisto, kar Slovenija v teh dveh svojih stališčih podpira, je načelno podprto. Načelno je to podprto verjetno zaradi tega, ker se predstavniki Republike Slovenije, pa verjetno tudi vključno z nami, zavedamo, da je – zlasti na področju izvršne oblasti v Združenih državah Amerike – kar precej visoka stopnja nepredvidljivosti v prihodnje oziroma vsaj do konca tega predsedniškega mandata, zato se mi zdi pomembno to določilo oziroma ta varovalka, ta zadržek, da se za enkrat gre zgolj z načelno podporo pri poročilu. Osebno mislim, da sta obe priporočili v redu – da ju velja sprejeti, predvsem iz perspektive gospodarskega razvoja izvozno orientiranega dela slovenskega gospodarstva. Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolega poslanec. Ker na strani poslank in poslancev nimamo več želje po razpravi, bi prosil še gospoda Andreja Gnezdo, iz Umanotere, ki je izrazil željo, da bi na kratko predstavil stališče, torej, trenutno delam nek manjši odmik od prakse in upam, da v tem smislu ne boste zlorabili mojega zaupanja. Tako da, izvolite priložnost, da na kratko predstavite stališče. Najlepša hvala.
Andrej Gnezda
Gospod predsedujoči, hvala lepa za besedo – tudi za ta odmik od te standardne prakse. Spoštovane, spoštovani. Upam, da z svojimi pojasnili želim samo malo konteksta dodati k temu, kar je že bilo povedano. Ne bom kakorkoli zlorabil vaše zaupanje. Moje ime je Andrej Gnezda, prihajam iz Umanotere, nevladne organizacije. Namreč, mi smo precej delali na sporazumu TTIP in smo se precej tudi poglabljali v te zadeve. Delali smo tudi na sporazumu CETA, sporazumu z Vietnamom, sporazumu z Singapurjem, mehanizmom ISDS, mehanizmom ICS in tako dalje in tako dalje. Skratka, tukaj smo precej nekih izkušenj in znanj nabrali, če tako rečem, pa bi jih želeli nekoliko deliti z vami. Dejstvo je, da takrat ob prvih pogajanjih za sporazum z ZDA, smo tudi zbrali na evropski ravni 3,5 milijona podpisov, ki so nasprotovali pogajanjem oziroma sklenitvi sporazuma, tako z ZDA kot z CETO. Zdaj pa, če preidemo v to, kar je predmet današnje seje Odbora za gospodarstvo, je pa dejansko nič drugega kot TTIP dvojka in ob tem bi želeli, glede samega mandata, opozoriti na dve zadevi. Prvič, mandat za TTIP ena, če se tako izrazim, med Evropsko unijo in ZDA, je še vedno odprt. Tako da ne razumem niti, kako je tehnično in pravno, ali te zadeve stojijo, da sedaj nov mandat dodajamo že obstoječemu, ne da bi prejšnjega zaprli.  Drugo, kar bi želeli vezano na mandat povedati je, da je iz gradiva vladnega oziroma predloga razvidno, da tudi ta mandat zoper ne bo javen. Se pravi, da se zgodba že sedaj ponavlja, še preden smo pričeli s pogajanji.  Bi pa rad opozoril, da predvsem na to, nekoliko bolj v tem gospodarskem kontekstu, glede na to, da je to seja Odbora za gospodarstvo, za Slovenijo je bila narejena študija koristi sporazum TTIP. In po tisti študiji, pripravila jo je Ekonomska fakulteta oziroma profesor Damijan s kolegi. V tisti študiji je Slovenija oziroma slovensko gospodarstvo na slabšem zaradi tega sporazuma. In sicer predvsem iz naslova tega, da se trgovinski tokovi preusmerjajo. Več bo poslovanja z Nemčijo in Ameriko na primer. Tisto, kar pa smo doslej poslovali mi za Nemčijo lahko prevzema ameriško podjetje in tako dalje. In drug sklepa ali pa sporočilo, ki ga je profesor Damijan v drugi študiji, konkretno v študiji o vplivih sporazuma Mercosur na Slovenijo želel poudariti oziroma je zapisal je, da četudi odpravimo carinske ali necarinske ovire, mala in srednja podjetja ne bodo kar tako skočila na ameriški trg. Ne pride do neke avtomatične dobrobiti za ta podjetja. Preprosto potrebujejo veliko več kot samo to, da se odpravi neke predpise. Prej nasprotno, mala in srednja podjetja bodo v bistveno slabšem položaju, ker preprosto večji lažje prevzamejo trge na drugih kontinentih.  Sedaj pa nekoliko o tem kontekstu v katerem bi želeli pričeti ta pogajanja. Prvič, ne vem kako je politično, ampak ta Evropska komisija, ki je to predlagal s trenutno poslavlja. Tako da ne vem, kako lahko o tako pomembni stvari se v izteku svojega mandata nekdo predlagan nekaj takega. Drugo pa je, kar je bilo že nekako omenjeno, da gre za precej neuravnoteženo izhodišče. Namreč, znano je, ZDA oziroma predsednik Trump grozi s carinami, določene je uvedel, z določenimi še grozi. In že takrat je bilo načelno stališče, kakor je tudi tukaj, Evropske unije, da pod prisilo oziroma pod grožnjo carin se Evropska unija z ZDA ne bo pogajala. Sedaj je to načelo nenadoma izginilo. Sedaj se že govori o tem, da se bomo pogajali z ZDA, čeprav te carine ostajajo. Drugo kar je tudi nekoliko bilo že omenjeno, v mandatu na strani Evropske komisije je bilo rečeno, vsi proizvodi z izjemo kmetijstva. Na strani ZDA mandat pravi drugače in vključuje tudi kmetijstvo. Ko so bili soočeni s tem so rekli, tako se pač ZDA pogajajo. Ta načelnost, kjer se ne bomo pogajali pod, bom rekel, prisilo oziroma grožnjami, tarif in carin očitno ne velja. Tudi na ravni Evropskega parlamenta, če niste zasledili, se mi zdi pomembno, da ste seznanjeni s tem. Evropski parlament je glasoval o tej resoluciji. Celo predsednik odbora za mednarodno trgovino Bernd Lange je predlagal, da se zavrne pričetek pogajanj. Preprosto ravno zaradi tega, kar sem ravnokar omenil, pa tudi druge točke podnebnih sprememb in dejstvo, da ZDA so napovedale izstop iz Pariškega sporazuma. K temu se vrnem še nekoliko kasneje. Ta resolucija, ki sicer ni zavezujoča in kjer Evropski parlament formalno v teh procesih nima formalne vloge, je bila zelo, bom rekel, sporna in problematična v Evropskem parlamentu. In na koncu dejansko po res obsežnem številu amandmajev, ki so bili vloženi na samo resolucijo na koncu ni bila izglasovana. Ne da ni bila potrjena, preprosto so zavrnili glasovanje o tej resoluciji, zato ker je šlo za tako velik, bom rekel, za tako sporno in diskutabilno zadevo.  Sedaj bi se pa želel vrniti še k točki podnebnih sprememb. To je bilo pa drugo načelno stališče Evropske komisije ali Evropske unije, da Evropska unija ne bo sklepala in se pogajala o sporazumih o prosti trgovini z državami, ki niso članice Pariškega sporazuma. ZDA ne le, da so napovedale izstop iz Pariškega sporazuma, še več, njihov vodja je praktično podnebni zanikovalec. In posledice tega se že neposredno čutijo sedaj. Že prej je bilo omenjeno, junija je bil dosežen dogovor z ZDA, da bomo uvozili več soje, ima izrazito negativne učinke na podnebje in pa več utekočinjenega plina, pridobljenega s hidravličnim lomljenjem, kjer je ta vpliv na podnebje še toliko večji. Se pravi, da že sedaj neposredno prispevamo bistveno več k izpustom na račun povečanja mednarodne trgovine, ki bo, še enkrat, slovenskemu gospodarstvu oziroma podjetjem prej škodila, kot pa pomagala. In se pripravljamo na to, da se bomo začeli pogajati dejansko tudi z ZDA. Se pravi, da smo vsaj v dveh točkah je Evropska unija že, bom rekel, lastna načela prezrla, jih zavrnila in sedaj   (nadaljevanje) nadaljuje s tem.  Na kratko bi še glede 2. točke, kjer je bilo govora o »conformity assessment« oziroma o cenah skladnosti. Kot je bilo že rečeno, toliko da ne bom kasneje, zato že sedaj. Gre za regulatorno sodelovanje kot je bilo že omenjeno in tudi tukaj smo v prvih pogajanjih videli kaj se tukaj dogaja. Obstajajo tveganja za posege v same postopke sprejemanja določenih predpisov in tako dalje. Bile so velike težnje po deregulaciji. To je bilo razvidno iz dopisov podjetij, ki so jih naslovila na Evropsko komisijo, na ameriško stran in tako dalje in tukaj dejansko preprosto je tveganje, da bo to vodilo v neko deregulacijo, v nižanje standardov, bodisi na področju kmetijstva, hrane, socialne varnosti in tako dalje. Vse to je že bilo videno in tukaj preprosto ni nobenih varovalk, tudi vloga nacionalnih parlamentov znotraj teh procesov postaja bolj okrnjena.  Zato, če sklenem. V Umanoteri preprosto pozivamo vas spoštovane članice, člani, da preprosto zavrnete te predloge stališče vlade in tako tudi sam pričetek pogajanj. V teh razmerah menimo in pod temi pogoji, da to preprosto ni razumna odločitev. Hvala.
Hvala lepa za vaše mnenje oziroma stališče. Zdaj pomembno je, da se slišimo, vsekakor pa moramo biti pri delu znotraj polja političnega realisti in upoštevati številne vidike, številne okoliščine.  Ker vidim, da ni več želje po razpravi, bom dal besedo vladi, še prej pa ima kolega iz SDS željo po postopkovnem. Izvolite.
Spoštovani predsednik, jaz sem prepričan, da ste zlorabili Poslovnik, da ni bilo nobenega razloga, da ste dali besedo zdaj inštituciji, ki ste ji dali. Ni vabljena ne po tem in jaz mislim, da tukaj spreminjate prakso delovanja odbora, ki je doslej veljala in naprej in mislim, da to ni korektno in da predlagam, da se o tej zadevi v bodoče razpravlja tudi na Kolegiju.
Hvala lepa za vaše stališče. Dajem besedo vladni strani. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa. No, tako pravite dialog je pomemben tudi v kontekstu seveda. Jaz mislim, da je poslanec gospod Polnar odlično pravzaprav povzel to načelno soglasje Slovenije k začetku teh pogajanj. Res je, bistveno, da se pogajanja kljub vsemu začnejo. Kar se tiče… seveda jih ne bo začela ta komisija, ampak bo seveda začela nova komisija, ker so vemo volitve / nerazumljivo/ komisije, lahko tudi drugačna nova, ko bo evropska potem odloči. Pogajalske smernice, torej usmeritve so dane. Ključno je tudi še enkrat poudarjam to, da se lahko evropska komisija v tem kontekstu v sebi lahko umakne iz tega procesa. Tudi glede nepredvidljivosti se strinjam tudi z gospodom Koražijo, da takšna pogajanja, tovrstna pogajanja morajo biti maksimalno seveda pregledna, transparentna in verjemite mi, da je Slovenija ena izmed najbolj glasnih članic Evropske komisije pri zagovarjanju transparentnosti in seveda odprtosti pri takih pogajanjih. Bili smo tudi v zadnjem mandatu ob sprejemanju TTIP – zelo korektni in mislim, da res kooperativni kolikor se je pač dalo v tem kontekstu in seveda pričakujem, da se je tudi Evropska komisija iz zadnjega poskusa, torej sporazuma med ZDA in Evropo kaj naučila in da bodo seveda te postopki potekali še bolj transparentno. Dejstvo pač je, da ob tako pomembnih zadevah in ob moči, ki jo imajo danes socialni mediji in seveda posledično potem tudi javna gibanja, bom rekel navadni državljani, če želite, to enostavno ne moremo spregledati in prav je tako v končni fazi.  Tudi glede zagovarjanja multinacionalk, jaz mislim, da je danes vendarle prav moč javnosti tako izrazita, da seveda tudi ta moč multinacionalk, kot ji radi dostikrat rečemo, ne pride tako do izraza.  Rekel sem že, da je to, torej stališče zelo splošno in da tudi glede pogajanj o tem bomo imeli še ogromno priložnosti, ogromno prilik zase, posvetovati in seveda razpravljati tudi potem o usmeritvah ne nazadnje Vlade Republike Slovenije in naših stališčih in moje mnenje bi samo bilo, da če nekoga ugrizne klop enkrat, potem zaradi tega ne gre več v gozd, je pač malo tako. Saj so tudi drugi načini kako se izogneš temu, da te klop ugrizne, ampak zmeraj pa obstaja možnost, to je pa res. Tako, da bi rekel, naučimo se nekaj iz prvega poizkusa in verjamem, da bomo vsaj kar se slovenske, našega dela tiče, maksimalno poskrbeli seveda tudi in za transparentnost in predvsem za zagovarjanje slovenskih interesov. In v tem kontekstu pričakujem tudi vaše sodelovanje, spoštovani poslanec, poslanke, ker bo to seveda potrebno in tudi neprecenljivo.  Hvala.
Najlepša hvala.  V kolikor ni več želje po razpravi oziroma imamo še kolega Franca Kramarja. Izvolite.
Hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi!  Moram reči, da na začetku prav veliko nisem razmišljal o tem ali bi se odločil za to ali se ne bi, sem bil prepričan, da ja. V tej razpravi pa moram reči, da je veliko resnice, in da pravzaprav človek začne razmišljati o vsem tem kar je bilo povedano in postaja skleptik. Skeptik. Prvič,treba je vedet, da nismo edina država v evropski skupnosti, da so tudi ostale države, da je vprašanje kakšni bodo odzivi v ostalih državah na ta sporazum. Druga stvar, ki moti pri tej stvari je, da se dela sporazum s človekom, ki ne prizna pariškega sporazuma, kar je še dodaten razlog o skepticizmu. Mene zanima, kakšen delež, ali je narejena kakšna projekcija o tem kakšen delež bo prinesel dobrobit za Slovenijo, ali bo boljša blagovna izmenjava kot je zdaj zaradi tega sporazuma ali bo nivo tega sporazuma ostal na istem kot je zdaj, tako da bi mogoče prosil, če mi lahko nekdo odgovori na to vprašanje. Skratka, moram pa reči, da še enkrat razmišljam o tem, odprtih je bilo kup resnih vprašanj o tem sporazumu, bi pa prosil za odgovor o tem, kakšna je projekcija, če je narejena za blagovno izmenjavo med Slovenijo in pa med Združenimi državami Amerike.  Hvala.
Hvala lepa.  Še moj kratek pogled, torej zdaj bom, ne bom vodil, ampak bom razpravljal kot član odbora. V gradivu, ki smo ga dobili, so določeni aspekti zelo dobro osvetljeni, tudi neke ocene učinkov teh dialo… oziroma teh potencialnih dogovorov. Me ni se zdi predvsem ključno in pomembno izpostaviti nekaj, da je potreben med Evropsko unijo in ZDA političen dialog, dialog tudi na nivoju ekonomskega sodelovanja, predvsem in zlasti zardi tega, ker se vsi zavedamo zapletenosti politične situacije in tudi nepredvidljivega okolja. V tem primeru je to še toliko bolj dragoceno in ključno in zdi se mi pozitivno, da ta dialog teče, ker sam osebno bi bil v skrbeh kadar tega dialoga, kadar te komunikacije ne bi bilo. To bi bil izredno slab znak. Zdaj, v prejšnjem letu, če se prav spomnim, je bil en sestanek med obema vrhovoma obeh političnih organizacij, torej tako ZDA kot Evropske unije, kjer so bili doseženi neki koraki naprej, torej je bila začrtana neka pot in mi smo v tem trenutku na začetku te poti. Torej še veliko je nejasnosti, še veliko je odprtih stvari in v tem duhu razumem tudi predlog stališča Republike Slovenije o katerem bomo danes odločali, in če se osredotočimo recimo na tretje poglavje, je navedeno da, citiram: »V primeru, da Združene države Amerike ne bodo spoštovale zaveze sprejete 25. julija 2018, se pogajanja prekinejo.«,konec citata. Torej kot sem že rekel, smo na začetku nekega procesa, ki je, verjamem tudi politično in še številnih drugih vidikov zelo občutljiv, imamo tudi izkušnjo iz preteklih let, kako so se podobni trgovinski dogovori peljali. Imamo tudi izkušnjo odziva javnosti in še številnih drugih vidikov in verjamem, da bodo vsi tisti, ki so v ta proces vpleteni, vse te aspekte morali upoštevati. Verjamem pa, da ima tudi Slovenija lahko tukaj aktivno in dejavno vlogo. Se pa moramo dejansko tudi vsi zavedati svoje teže v mednarodnem okolju, ki, tudi če si mi to zelo želimo, je težko primerljiva z nekimi državami, ki so kar nekajkrat, desetkrat ali stokrat večje od nas, tako po površini prebivalcev, po kupni moči, po BDP in še po številnih drugih stvareh, kar pa ni nobena ovira oziroma nas ne ovira pri tem, da imamo svoje stališče in ga skušamo kar se da učinkovito in spretno uveljaviti. In zato sem vesel vseh teh signalov, ki smo jih tudi danes slišali, ker verjamem, da bodo tudi sami Vladi, ki bo potem v relaciji do Evropske unije te signale pošiljala naprej, olajšala delo. Tako da, če želite še z vladne strani kaj dodati pri vsem skupaj? Želite besedo? Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala. Morda samo dva stavka. Odgovor ali imamo izdelano analizo vpliva tega potencialnega sporazuma, za Slovenijo konkretno ne. Izdelana je bila ob zadnjih pogajanjih za sporazum TTIP. Imamo pač trenutno izdelano analizo za Evropsko unijo, ki, kot sem rekel, predvideva povečanje za uvoza iz Evropske unije v ZDA za 8 %, obratno za 9 %. Skratka, povečanja mednarodna trgovina. Tudi to je pomembno. Še enkrat bi poudaril, da gre v tem primeru za industrijsko blago, torej izvzeto prehrana, kmetijstvo in tako naprej. In ob tem bi tudi poudaril, da je Slovenija vendarle ena največjih ali najmočnejših industrijskih ekonomij, da tako rečem, ali pa ekonomij, kjer je industrija na 3. mestu. Za Nemčijo in Češko smo na 3., v BDP seveda in predstavlja industrija več kot 20 % našega vsega, kar ustvarimo. In to je lahko, drži, tudi ob ukinitvi carin, ki jih predvideva, recimo, ta sporazum, to ne pomeni avtomatično, da bomo pa sedaj več izvažali. Je pa dana možnost, da tudi nekatera, zlasti manjša in srednja podjetja, seveda, to možnost izkoristijo. Tukaj je seveda potem na podjetjih, pa tudi na podpornih inštitucijah, kakršna je recimo Agencija SPIRIT in še nekateri, da ta sporazum izkoriščajo. Jaz mislim, da to sedaj dosti učinkovito počnemo v primeru sporazuma s Kanado, tako imenovane CETE, kar nekaj aktivnosti delegacij in ostalih je bilo izvedenih sedaj v tem obdobju. Seveda je to možnost, ki jo potem morajo tudi slovenska podjetja izkoristiti. Verjemite mi, ko pa se bodo seveda pogajanja začela in ko bo potrebno, bomo tudi na ministrstvu, tako kot ob vseh pravzaprav večjih pomembnejših sporazumih pripravili detajlno analizo.
Hvala lepa. Na tej točki zaključujem razpravo.  Ker k predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev dajem v razpravo in na glasovanje naslednji predlog mnenja, in sicer: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora. Predlagam, da sem to jaz, v kolikor ni zadržkov. Zadržkov ni. Hvala lepa.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA ZA SKLEP SVETA O ODOBRITVI ZAČETKA POGAJANJ Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE ZA SPORAZUM O UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI. Tudi k tej točki so bili vabljeni tako Vlada kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državnemu sekretarju gospod Cantaruttiju predajam besedo v kolikor jo želite oziroma bi želeli še kaj dodati oziroma pojasniti.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa. Bi samo še enkrat poudaril, da sem to seveda nekako predstavil že ob 1. točki. Pa še enkrat, da bo držalo. Republika Slovenija torej načeloma podpira priporočila za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za sporazum o ugotavljanju skladnosti. Republika Slovenija torej podpira prostovoljno regulatorno sodelovanje z upoštevanjem avtonomije obeh strani ter najvišjo možno stopnjo transparentnosti.
Najlepša hvala za dopolnilno obrazložitev.  Odpiram razpravo pri 2. točki dnevnega reda. Ker ni želje po razpravi zaključujem ta del. Ker k predlogu stališča ravno tako ni bilo vloženih amandmajev dajem v razpravo in na glasovanje naslednji predlog mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep Sveta o odobriti začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za sporazum o ugotavljanju skladnosti, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Glasujemo o tem mnenju.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo odbora in se vsem prisotnim zahvaljujem za vašo udeležbo in prispevek. In želim lep dan.