Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Vsi vabljeni in prisotni prav lepo pozdravljam na današnji seji odbora!

Pričenjamo 25. nujno sejo odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in 2. odstavka 48. člena Poslovnika.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: poslanka Jelka Godec in predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti. Medtem ko pa na seji današnji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujeta dve poslanki in sicer Jožica Derganc, ki nadomešča poslanko Vero Granfol in poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje, in sicer s sklicem seje 4. decembra 2023 ste prejeli predlog dnevnega reda seje. In sicer bomo očitno imeli malo, malo glasbene spremljave. Skratka, 1. točka - Zahteva Računskega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 2. točka - Predlog Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, nujni postopek. Do pričetka seje torej nismo dobili predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, zato je dnevni red določen, kot je bil s sklicem.

Naj ob tem še povem, da poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca Miho Kordiša.

Prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 31. ČLENA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU.

Gradivo z dne 5. septembra 2023 je objavljeno v sistemu UDIS in smo ga vsi člani in članice odbora prejeli, ob tem pa je tudi na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi mnenje Vlade.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje in Zakonodajno-pravne službe. In zato sprašujem, ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, ga. Lenča Arko Fabjan, beseda je vaša.

Dober dan, hvala za besedo.

Sicer nadomeščam mojo sodelavko Lenčo Arko Fabjan in sicer, v predmetni zadevi Računsko sodišče, ki je vlagatelj zahteve, izpodbija zakonsko in podzakonsko ureditev nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Državni zbor je v postopku za oceno ustavnosti nasprotni udeleženec v delu, ki se nanaša na izpodbijano zakonsko ureditev, zato je pripravljeno mnenje o zahtevi zgolj v tem delu. Predlagatelj zahteve zatrjuje, da je izpodbijana zakonska določba v neskladju z 2. členom Ustave, in sicer z načelom jasnosti in pomenske določljivosti. To utemeljuje s tem, da sta uveljavljeni dve različni razlagi. Višje delovno in socialno sodišče meni, da se ne upoštevajo zgolj dejanska izplačila v koledarskem letu, temveč vsa izplačila za posamezno leto. Nasprotno pa Zavod za zdravstveno zavarovanje razlaga, da se upoštevajo samo izplačila v koledarskem letu in se pri tem sklicuje na podzakonsko ureditev, ki iz osnove izrecno izvzema poračune plač.

Pripravljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe poudarja, da bi bil v zatrjevani očitek o neustavnosti zakonske določbe, ker naj bi bila ta nejasna, utemeljen samo, če z ustaljenimi metodami razlage ne bi bilo mogoče ugotoviti njene vsebine. Da temu ni tako, izhaja že iz same zahteve, ki navaja dve možni razlagi; glede na to je narejen zaključek, da ne gre za vprašanje ustavnosti zakonske določbe, temveč za vprašanje, katera od njenih razlag je pravilna. Na koncu je v mnenju še dodano, da iz ustaljene ustavne presoje izhaja, da je vlaganje zahteve za oceno ustavnosti, ki terja odločitev o pravilni izbiri ene od razlag v nasprotju z namenom pooblastila za začetek postopka za oceno ustavnosti z zahtevo.

Poleg podane predstavitve mnenja pa bi zaradi njegove vsebinske povezanosti z 2. točko današnje seje in predlaganih zakonskih rešitev, nujnih ukrepov na področju zdravstvenega varstva izpostavila 35. člen predloga zakona iz 2. točke dnevnega reda današnje seje, ki ureja osnovo za nadomestilo, torej vsebino, ki je predmet presoje ustavnosti v tej zadevi.

S predlagano rešitvijo, s katero se določa odstop od veljavne zakonske ureditve, se med drugim izrecno določa, da se v osnovo za nadomestilo ne vštevajo poračuni plače v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za izračun nadomestila. S tem je v bistvu podana razlaga veljavne ureditve izpodbijanega 31. člena Zakona o zakonskem, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj je opredelitev, kaj se ne všteva v osnovo za nadomestilo a contrario določa kaj se vanjo do uveljavitve predlagane zakonske spremembe všteva. Na navedeno je opozorjeno tudi v pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe v predlogu zakona iz 2. točke.

Hvala.

Mag. Sonja Bien Karlovšek, hvala.

Dajem besedo predstavnici Ministrstva za zdravje, in sicer ministrici dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica odbora.

Spoštovani članice in člani!

Vlada Republike Slovenije je od Državnega zbora v mnenje prejela Zahtevo Računskega sodišča RS za oceno ustavnosti od Državnega zbora v mnenje prejela zahteva Računskega sodišča RS za oceno ustavnosti prvega odstavka 31. člena ZZVZZ. Vlada pojasnjuje, da ZZVZZ v členih od 28 do 35 ureja nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V 31. členu sta določena način ugotavljanja osnove in odstotek osnove za nadomestilo plače, glede katere se nadomestilo odmeri. Predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti meni, da je prvi odstavek 31. člena ZZVZZ v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti pravnih predpisov, ker ne določa jasno ali se pri izračunu nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v osnovo vštevajo le izplačila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastopila začasna zadržanost od dela, ali izplačila za predmetno koledarsko leto, v kar so vključeni tudi morebitni poračuni plač, izplačani za nazaj, delovne uspešnosti, izplačane za daljše preteklo obdobje ipd.

Vlada uvodno pojasnjuje, da je jezikovna razlaga predpisa oz. posamezne določbe, kadar je potrebna, prvo in poglavitno sredstvo razlage, kaj konkretna določba v resnici določa. Po mnenju vlade mora biti rešitev znotraj jezikovno možnega pomena, ki ga pravno besedilo ima, med več jezikovno možnimi pomeni pa se uporabi tistega, ki najbolj ustreza namenu in smislu pravila. Glede na navedeno velja upoštevati namen in logiko presojanja določbe 31. člena ZZVZZ, pri čemer taka razlaga ne sme prebijati jezikovnih meja pravnega sporočila določbe. Vlada meni, da je zakonska določba pomensko jasna, ker govori o plačah v koledarskem letu in ne za koledarsko leto. Iz tega izhaja, da se upoštevajo le izplačila v koledarskem letu oz. znotraj koledarskega leta in ne izplačila v naslednjem koledarskem letu, četudi izhajajo iz prejšnjega. Morebitna drugačna razlaga, v skladu s katero bi se upoštevala izplačila v naslednjem oz. v naslednjih koledarskih letih, bi pomenila tudi veliko dodatno administrativno breme za vpletene deležnike, saj bi bilo treba nenehno opravljati dodatne izračune, nadomestila in vlagati zahtevke za refundacijo od delodajalca. Vlada meni, da je jezikovno razlago, kadar z njo ni moč ugotoviti neposredno uporabnega pravnega pravila, treba dopolniti z drugimi metodami razlage. V konkretnem primeru je jezikovni ra..., je jezikovna razlaga "v koledarskem letu" podprta tudi z namensko in logično razlago določbe. V primeru razlage prvega odstavka 31. člena ZZVZZ je torej po mnenju Vlade jezikovno razlago mogoče dopolniti in podkrepiti s teleološko razlago oz. razlago po namenu, ki določa, da se v primeru, ko je iz pravne določbe mogoče razbrati več pravnih pravil, odločitev, katero bomo uporabili, je treba upreti na namen pravne določbe. Po mnenju Vlade je tako s pomočjo ustaljenih metod razlage predpisov ter na podlagi načel ekonomičnosti, smotrnosti in nenazadnje načela pravne varnosti mogoče ugotoviti, da se za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela na podlagi prvega odstavka 31. člena ZZVZZ upoštevajo le izplačila v koledarskem letu oz. znotraj koledarskega leta pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Vlada Ustavnemu sodišču Republike Slovenije glede na zgoraj navedeno predlaga, da glede zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je vložil predlagatelj, ugotovi, da izpodbijane določbe ZZVZZ niso v neskladju z Ustavo.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Sedaj sprašujem članice in člane odbora, če želijo razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe. (Ne.)

Zaradi tega na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje, in sicer: Odbor za zdravstvo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Računskega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. Sedaj odpiram glasovanje. Prosim, glasujmo.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga posredoval Zakonodajno-pravni službi, ki bo v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravila odgovor Ustavnemu sodišču.

S tem tudi zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, NUJNI POSTOPEK.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 64. seji 28. novembra 2023 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o členih na seji odbora, nekaj smo jih že prejeli, nekaj jih še bomo.

Kot gradivo smo poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Farma Foruma, mnenje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, poziv Sindikata zdravstvenikov družinske medicine, pripombe s predlogi amandmajev Farma Foruma, stališče koordinacije zdravniških organizacij Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES, Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Prejeli smo tudi pripombe in predloge amandmajev Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter predloge amandmajev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pripombe Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, pripombe Združenja proizvajalcev zdravil Slovenije, stališče in pripombe KSS PERGAM, pripombe Zveze prijateljev mladine Moste Polje, predloge amandmajev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pripombe Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter tudi pripombe Združenja občin Slovenije.

K 1. točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Vlade, predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. Naknadno smo k seji povabili naslednje predstavnike organizacij, in sicer predstavnike Praktik.uma, Sindikata družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Fides, strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Amcham Slovenija, Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije, Združenje proizvajalcev zdravil Slovenije, Društvo Delavska svetovalnica, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb. Upam, da nisem koga izpustila.

Torej, pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo razpravo o glasovanju in amandmajih ter razpravljali seveda o členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in o vseh amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. In tako kot že poznamo prakso, po opravljeni razpravi bi opravili najprej glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ima kdo kakšen drugačen predlog? (Ne.) Ne, super.

Torej nadaljujemo in uvodoma predajam besedo ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani navzoči!

Vlada Republike Slovenije je v Državni zbor v obravnavo po nujnem postopku posredovala Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Dejstvo je, da se zdravstveni sistem sooča z organizacijskimi slabostmi, z dolgimi čakalnimi dobami, poslabšane razmere pa povzročajo slabo delovanje nekaterih podsistemov, kar zahteva nekatere takojšnje ukrepe za zagotovitev delovanja javnega zdravstvenega sistema. Vlada je predlagala obravnavo zakona po nujnem postopku ker meni da je z ukrepi nanizanimi v zakonu mogoče preprečiti nekatere posledice za delovanje javnega zdravstvenega sistema kot enega izmed podsistemov države. Predlog zakona vsebuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu s katerimi se vpliva na organizacijo zdravstvenega sistema.

Zadnja novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je uvedla obvezni zdravstveni prispevek OZP, ki je nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S predlogom interventnega zakona se primarno naslavlja področje obveznega zdravstvenega prispevka v delu, ki se nanaša na zagotovitev učinkovitega pobiranja tega prispevka. Predlog zakona določa postopek in pravne podlage za izmenjavo podatkov, vezanih na OZP, hkrati pa vključuje tudi kategorije zavarovancev, ki so bili z novelo ZZVZZT izpuščeni.

Poudarjam, da se s tem zakonom urejajo zgolj nekatere določbe novele ZZVZZT, z njimi ne spreminjamo ureditve sistema. Razprava o sistemskih spremembah bo sledila, ko bomo pripravljali sistemske spremembe financiranja zdravstvenega sistema. Nujnost zakona je izkazana tudi z določbami, ki naslavljajo področje skupinskih zdravstvenih programov, ki so bili z novelo ZZVZZP iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja preneseni v košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na podatek, da pravilnika, ki bi podrobneje uredil izvajanje skupinskih zdravstvenih programov, še ni, interventni zakon predvideva časovni zamik za sprejetje pravilnika do konca leta 2024, obenem pa konkretizira izvajanje skupinskih zdravstvenih programov v letu 2024. Ti bodo v letu 2024, kot izhaja iz predloga zakona, izvedeni na podlagi razpisa, ki ga bo objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sredstva pa bo zagotovil proračun Republike Slovenije.

Zakon predvideva tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in zagotavljanje virov za realizacijo pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Med ukrepi s tega področja predlog zakona predvideva skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme OZZ. Torej, podaljšuje se doba, ki jo krije delodajalec, in sicer iz 20 na 30 dni, ter uvedbo najvišjega nadomestila v višini dvainpolkratnika povprečne mesečne bruto plače.

Zakon prav tako naslavlja vidik zagotavljanja kadra v zdravstvu, kot predpogoja za stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlagani členi olajšujejo pogoje za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev glede zgornje meje števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za zdravstvene delavce iz tujine, se stroški postopka priznavanja poklicne kvalifikacije prenašajo iz zdravstvenega delavca na izvajalca zdravstvene dejavnosti. Dodatno se ureja tudi zaposlitev zdravstvenega delavca v času priprave na in opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti. Ureja se tudi možnost povračil stroškov javnim zdravstvenim zavodom za tečaje slovenskega jezika. Za ohranitev kadra v mreži javne zdravstvene službe in privabljanje novega je treba zagotoviti stimulativne pogoje za delo. S tem namenom predlog zakona določa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki ga je vpeljal zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid 19 na področju zdravstva.

Predlog zakona določa tudi dodatke za bolj aktivne ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje.

Hkrati z zakonom naslavljamo ukrepanje ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti. V zadnjem obdobju se soočamo s situacijami, kot so denimo epidemije, naravne ujme v obliki žledu in nazadnje obsežne poplave letos poleti. Zaradi zavedanja, da lahko ob izrednih dogodkih zdravstveni sistem doleti pomanjkanje kadra na določenem območju je v zakonu predlaganih nekaj ukrepov, kot denimo možnost začasne premestitve, zagotovitev dodatnih zmogljivosti v sistemu nujne medicinske pomoči ter prilagojeno izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacij.

Predlog določa še druge ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ureja pravico do preventivnih pregledov na primarni ravni za športnike do dopolnjenega 26 leta in določa zagotavljanje podatkov ZZZS Ministrstvu za zdravje za namen opravljanja upravnih nalog.

V predlogu zakona so predvidene še spremembe glede pristojnosti za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob. Upravni nadzor bo opravljalo in sistemske nadzore odrejalo Ministrstvo za zdravje, nadzore na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob pa bo ponovno prevzel Inšpektorat za zdravje. Vlada je v postopku medresorskega usklajevanja in po predložitvi predloga v zakonodajni postopek prejela številne pobude in mnenja.

Dodatno naj na koncu izpostavim, da predlog zakona vsebuje ukrepe, ki so usmerjeni v zagotavljanje delujočega zdravstvenega sistema, zato je Vlada ob upoštevanju nujnosti časovnih okvirjev, predlagala nadaljevanje obravnave zakona po nujnem postopku.

Hvala.

Hvala ministrici za uvodno predstavitev.

Besedo sedaj predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Sonji Bien Karlovšek.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

ZPS je v skladu s svojimi nalogami pripravila pisno mnenje, ki je bilo izdano 7. decembra. V pisnem mnenju je uvodoma pripravila splošne pripombe, potem pa še pripombe k posameznim členom. Sedaj bi glede na tek tega postopka povzela nekatere splošne pripombe glede amandmajev, glede na to, da še amandmaji koalicijskih poslanskih skupin niso vloženi, bom pa zaprosila za besedo kasneje ob glasovanju za posamezen amandma, če bo to potrebno.

Predlog zakona poleg odstopa od različnih temeljnih sistemskih zakonov in začasnih ukrepov, vsebuje novele številnih zakonov, česar sicer ne upošteva naslov zakona, ki bi moral odražati bistvo njegove vsebine. ZPS je glede na uporabljeno tehniko najprej opozorila, da se ta specifičen pristop lahko uporabi le izjemoma, kar ogroža jasnost in preglednost zakonske ureditve. Pogoji sočasnega poseganja v več zakonov z enim zakonom so lahko le jasno definirana osrednja vsebina in enotno izhodišče zakonskega urejanja, istovrstnost predlaganih rešitev ter njihova neločljiva medsebojna povezanost. Ta povezanost je utemeljena samo, če je nujno potrebna vsebinska skladnost in hkratna uveljavitev na vseh področjih zakonskega urejanja, ker bi v nasprotnem primeru tekom zakonodajnega postopka in z uporabo ustavnih institutov veto referendum, lahko prišlo do takšnega neskladja med posameznimi zakoni, da bi bilo kršeno načelo pravne države.

Uporaba te t. i. omnibus tehnike v zakonodajnem gradivu ni posebej utemeljena. Povezanost in enotno izhodišče zakonskega urejanja, ki bi se sicer lahko izkazovala v zvezi z namenom določenim v prvem odstavku 1. člena predloga zakona ni podana pri vseh novelah, ki jih predlog zakona vsebuje, še zlasti pa ne pri odstopih od različnih zakonov.

Iz zakonodajnega gradiva tudi ni razvidno, zakaj so namesto novel oblikovani odstopi od določb različnih zakonov, med katerimi so tudi sistemski zakoni s področja zdravstva ali drugi sistemski zakoni, katerih trajanje ni omejeno na določeno časovno obdobje, v katerem naj bi odstop veljal. Odstopi ne zajemajo le področja zdravstvenega varstva, temveč tudi druga pomembna, vsebinsko zaokrožena področja zdravstva, urejena v posebnih zakonih, na primer zdravstvena dejavnost, zdravniška služba, pacientove pravice in druga področja, na primer delovna razmerja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev tak pristop ni ustrezen. Trajni odstop ima po svoji vsebini sicer značaj zakonske spremembe. Da je dejanski namen predlaganih odstopov sprememba oziroma dopolnitev veljavne zakonske ureditve, pogosto jasno izhaja tudi iz načina na katerega so členi obrazloženi. Del odstopov po vsebini torej predstavlja trajno spremembo zakona, del določb pa prav tako trajno ureditev vsebine, ki v sistemski zakonodaji še ni urejena. Odstopi trajne narave zahtevajo ustrezno sistemsko ureditev v področni zakonodaji. Zaradi razlogov, določenih v Poslovniku državnega zbora, odstopov v tem zakonodajnem postopku ni mogoče spremeniti v spremembo oziroma dopolnitev zakona, se pravi v novelo. Namesto tega pa bi bilo treba nujno določiti časovno obdobje, v katerem bodo odstopi od sistemske ureditve učinkovali.

Ob vsakem odstopu od pravnega sistema se opozarja, da mora biti ta utemeljen, saj v osnovi načenja pravno predvidljivost in varnost, ki sta temeljni prvini načela pravne države. Utemeljitve za naštete odstope niso podane, zato navedeni odmiki od sistemskih rešitev ogrožajo pravno varnost in zmanjšujejo stopnjo zaupanja v pravo. V pripombah k členom je posebej opozorjeno tudi na nepravilno oblikovanost odstopov od ureditev celotnega člena, ki veljavno vsebino v celoti povzemajo, namesto da bi določili le v čem je razlika od veljavne ureditve. Pogosto so oblikovani kot odstopi od zakonske ureditve, ki nima neposredne zveze z materijo, ki se ureja tako, da gre le za navidezne odstope, ki veljavne ureditve ne spreminjajo, ampak jo dopolnjujejo. Uporaba takšne tehnike povzroča nepreglednost in nejasnost zakonske ureditve, zlasti v razmerju do posameznika, ki bi moral iz zakona razbrati svoj pravni položaj. Uvodoma je bil posebej izpostavljen 60. člen zakona, ki uvaja sistemsko povračilo, ki začasno uvaja obvezno dajatev in sicer z vidika druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ki določa, da ni dopusten referendum o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna. Če razpis referenduma o predlogu zakona ne bi bil dopuščen, četudi bi se primarno nanašal na druge določbe predloga zakona in ne na določbo 60. člena, bi se s tem nedopustno poseglo v pravice izhajajoče iz instituta zakonodajnega referenduma. Če pa bi razpis referenduma o predlogu zakona bil dopuščen, bi bil dopusten tudi glede 60. člena, ki je skladno z navedeno določbo Ustave izvzet iz referendumskega odločanja. V obeh primerih lahko Državni zbor sprejme odločitev, ki je po mnenju ZPS ustavno pravno sporna, zato vključitev te ureditve v predlog zakona lahko privede do ustavno pravno nedopustnega položaja. S predlogom zakona se novelirata tudi dva zakona, ki sta bila sprejeta z namenom omilitve posledic in vpliva nalezljive bolezni SARS cov-2 oz. zaradi omilitve in odprave posledic nalezljive bolezni covid-19. Namen predloga zakona je odprava organizacijskih slabosti zdravstvenega sistema in dolgih čakalnih dob ter zagotovitev zadostnih in ustreznih zmogljivosti za stabilno delovanje zdravstvenega sistema in učinkovito izvajanje zdravstvenega zavarovanja na področju zdravstvenega varstva. Ni izključeno, da je takšen namen mogoče doseči tudi z ukrepi, ki so bili uveljavljeni, zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije covid-19, oz. za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19, vendar bi bilo treba za zasledovanje namena tega predloga zakona tovrstne ukrepe v tem predlogu zakona oblikovati na novo. V zvezi s 45. členom predloga zakona, ki se nanaša na izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih je ZPS v mnenju opozorila na spornost ureditve z vidika načela legalitete in sicer na presplošno in ohlapno opredeljene kriterije za ugotovitev obstoja izjemnih okoliščin, ki ne vsebujejo jasnih in objektivno določenih meril in kazalnikov, kar ministru omogoča široko polje presoje, glede ureditve ukrepov tudi izven primera naravnih in drugih nesreč.

Opozorjeno je bilo na vsebinsko neopredeljenost posameznih začasnih ukrepov, med katerimi so tudi ukrepi takšne narave, da posegajo v ustavne pravice ter pravice iz naslova varstva dela, glede katerih je zahteva po določnosti pravne podlage za podzakonsko urejanje še strožja. V zvezi s trajanjem ukrepov je mnenje opozorjeno, da razlogi za določitev maksimalnih rokov trajanja ukrepov v obrazložitvi niso pojasnjeni. Možnost vlade, da z odlokom ukrepe podaljšuje brez časovne omejitve, pa daje izvršilni veji oblasti neomejeno pooblastilo za vzdrževanje ukrepov, s katerimi se z različno stopnjo intenzivnosti posega v pravice in pravni položaj posameznika. S trajanjem ukrepov pa se njihova invazivnost še povečuje. Različnost intenzitete posega bi se morala odražati tudi pri določitvi trajanja ukrepa že na zakonski ravni. Navedeno v ohlapno določenih kriterijih za samo odreditev ukrepov nedvomno lahko predstavlja prekomeren poseg v pravice in je sporno z vidika načela legalitete. Ukrepa, prepovedi izrabe letnega dopusta in omejitve opravljanja dela pri drugem delodajalcu izvajalcu sta oblikovana kot splošna prepoved, ki naj bi v povezavi s 45. členom predloga zakona veljala za vse zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce v skladu z odredbo ministra. Določba ki določenim kategorijam zaposlenih ob nastopu določenih okoliščin na podlagi podzakonskega akta ministra vnaprej na abstraktni ravni prepove izrabo letnega dopusta ali posega v njihovo svobodo dela brez možnosti upoštevanja dejanskih potreb delovnega procesa in okoliščin na strani delavca, lahko predstavlja prekomeren poseg v ustavno pravico.

Hvala zaenkrat.

Hvala za vaše mnenje.

Predajam besedo gospodu Danijelu Kastelic, predstavniku Državnega sveta Slovenije.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, gospa ministrica z ekipo in ostali prisotni na seji, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog obravnavala na 19. seji 7. decembra in se seznanila s pripombami upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške zveze Slovenije, strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in pripombami Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker gre za dokumente, ki so bili naslovljeni tudi na vaš odbor, njihovih specifičnih pripomb ne bi predstavljal v podrobnosti. Poudarim naj zgolj to, da je komisija vse pripombe prej navedenih deležnikov podprla in pozvala predlagatelje in kvalificirane predlagatelje amandmajev, da jih podrobneje preučijo in v nadaljevanju zakonodajnega postopka upoštevajo v čim večji možni meri. Seznanjeni smo bili tudi s pisnimi pripombami Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice, Zavoda invalidskih podjetij, za katere smo prav tako izrazili pričakovanje, da jih bo predlagatelj podrobno preučil in, če je le možno, upošteva v morebitnih amandmajih k predlogih zakona.

Komisija se je v razpravi dotaknila nekaj ključnih vprašanj, ki so povečini izpostavili tudi že na sejo komisije vabljeni deležniki. Tako smo na primer razpravljali o predlaganem znižanju nadomestil zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, v zvezi s čimer ugotavljamo, da gre pri t. i. absentizmu za kompleksno problematiko, ki predstavlja nezanemarljivo breme za zdravstveno blagajno - naj povem, da v letih 2022 bilo tega okoli 700 milijonov evrov - in seveda delodajalce. Nesprejemljivo se nam zdi, da bi se višina nadomestila nižala, saj gre za sistem, ki temelji na plačilu prispevkov s specifičnim namenom, in ne za socialni transfer, ki ga zagotavlja država. Komisija ocenjuje, da bi se morala iskanja ukrepov, povezanih z absentizmom, lotiti drugače, predvsem pa na podlagi jasnih podatkov in podrobnejših študij, k čemur je Ministrstvo za zdravje je pozvalo tudi Računsko sodišče v svojem revizijskem poročilu o obvladanju dolgotrajnega bolniškega staleža, objavljenem 6. decembra 2023. Kot smo bili seznanjeni, tokratni predlogi Ministrstva za zdravje zgolj sledijo praksi iz tujine, brez predhodnih podrobnejših analiz. V razpravi je bila tudi večkrat izrečena podpora predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da se mu v primeru prevzema vloge izvajalca agentskih poslov v zvezi z izvajanjem nenujnih reševalnih prevozov za izvajanje navedenih nalog zagotovi akontacija sredstev iz državnega proračuna, saj so sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja zbrana iz prispevkov delodajalcev in delavcev, njihov namen pa je strogo vezan na uresničevanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V razpravi je bila tudi posebej izrečena podpora predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da vlogo nosilca naloge pobiranje obveznega zdravstvenega prispevka iz 63. člena predloga zakona prevzame FURS in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje, ocenili smo namreč, da bi se tako med drugim zagotovilo večjo stopnjo resnosti pri poravnavi obvez iz tega naslova, saj ljudje FURS kot nadzorstveni organ dojemajo malo drugače kot Zavod za zdravstveno zavarovanje. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi predlaganega ponovnega podaljšanja obdobja izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca z 20 na 30 dni. Kot neprimerno smo ocenili obrazložitev predlagatelja, ki temelji na pavšalni oceni, da so delodajalci zaradi krajšega obdobja obveze plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost manj skrbeli za varnost in zdravje zaposlenih. Ob tem naj spomnim še samo na opozorila Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, da bo ponovno obremenitev delodajalce z navedenega naslova najbolj prizadela prav invalidska podjetja, v katerih imajo praviloma zaradi kadrovske sestave več primerov bolniške odsotnosti. Razpravljali smo tudi o implementaciji določil glede obveznega zdravstvenega prispevka in ocenili, da so predlogi rešitev na navedenem področju zakonodajni postopek prišli precej pozno, kar spravlja v stresno situacijo številne deležnike. Menimo tudi, da se rešitve za morebitne slabe odločitve in posledično pomanjkanje sredstev v sistemu ne bi smelo iskati predvsem na podlagi dodatnih finančnih obremenitev delavcev in delodajalcev. Opozorili smo tudi na to, da še vedno ni znano, kako bodo novi prispevek plačevali tisti, ki delajo v tujini. V svojem mnenju smo opozorili tudi na podaljšanje roka za pripravo pravilnika, povezanega z izvajanjem skupinskih zdravstvenih programov, še za eno leto. Slednje pomeni, da bodo še eno leto ostali brez pravice do navedenih storitev vsi tisti, ki jim je bila ta pravica na novo dodeljena z zadnjo spremembo 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po dosedanjem sistemu financiranja skupinskih zdravstvenih programov, pa do te pravice niso upravičeni. Spraševali smo se tudi ali je Zdravstveni inšpektorat informacijsko, finančno in kadrovsko, res dovolj opremljen za izvajanje nadzora nad čakalnimi dobami v zdravstvu kot predvideva 56. člen predloga predloga zakona. Skrbi nas tudi, da se ne glede na to, koliko dodatnih sredstev se vloži v reševanje problematike dolgih čakalnih vrst, slednja zgolj poslabšuje. Razpravljali smo tudi o ustreznosti 13. člena predloga zakona, ki se nanaša na prenos kompetenc v zvezi s predpisovanjem medicinskih pripomočkov z osebnih zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, na kar je opozorila tudi zbornica oziroma zveza opozarjamo, da se ne da enačiti vseh medicinskih pripomočkov in da se mora v primeru zahtevnejših medicinskih pripomočkov, od katerih so nekateri prejemniki lahko tudi življenjsko odvisni, pristojnost za njihovo predpisovanje nujno ohraniti pri ustrezno specializiranem zdravstvenem kadru in to na terciarni ravni.

Glede na precej skopa pojasnila na naša številna vprašanja, ki smo jih na seji prejeli od predstavnikov ministrstva upamo, da se bo danes v nadaljevanju seje vašega odbora prisluhnilo pripombam ključnih deležnikov, saj gre za preveč pomembno vprašanje za državljane Republike Slovenije in celoten sistem, da se jim predhodno ne bi uskladilo s ključnimi deležniki v sistemu. Komisija je v okviru glasovanja s tesnim izidom enako število glasov za in enako število proti predlogu zakona ni izrekla podpore.

Hvala za vašo pozornost.