Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam z nadaljevanjem 15. seje Državnega zbora. Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade gospe Gordani Pipan, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank prenašamo zadnje spremembe evropske direktive, ki je bila sprejeta lansko leto. Z direktivo o reševanju bank, ki je bila sprejeta v letu 2014, velja od leta 2016 dalje, je bilo za bančni sektor določeno, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo posamezni banki določi pristojni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka. Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. Ta sredstva se uporabijo za kritje izgube banke in njeno dokapitalizacijo. Ko govorimo o kritju izgube, mislimo na odpis kvalificiranih obveznosti bank, torej delnic in podrejenih obveznic banke, v skladu z načelom Bančne unije, da sredstva za kritje izgub najprej prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke, ne pa več davkoplačevalci. Če ne zadoščajo sredstva iz prej navedenih virov za rešitev banke, se dodatna sredstva zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank, katerega sredstva vplačujejo vse banke s sedežem na območju Bančne unije. Z naknadnimi spremembami direktive o reševanju bank so se določila tudi pravila za oblikovanje in uporabo zahteve MREL za čezmejne bančne skupine. Za te subjekte v okviru bančne skupine se je določil tako imenovani notranji MREL, hkrati pa so med subjekti v takšni globalni bančni skupini vzpostavljene notranje ureditve za prenos izgub subjektov.

Na koncu želim pojasniti, da sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke, glede na strukturo slovenskega bančnega sektorja ne bo imela pomembnejšega vpliva na ta sektor, saj v Republiki Sloveniji nima sedeža nobena globalno sistemsko pomembna banka, delujeta pa dve hčerinski banki, ki sta del skupine teh bank.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, na podlagi navedenega predlagam, da predlog novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank podprete. Hvala za pozornost.

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Andreji Kert.

Izvoli.

Hvala lepa, predsedujoči.

Gospa državna sekretarka, kolegi poslanci, ostali prisotni!

Odbor za finance je na 15. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 60. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka na Ministrstvu za finance pojasnila da se s predlogom zakona v nacionalni pravni red prenašajo zadnje spremembe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Navedla je, da so spremembe posledica sprejetja uredbe v zvezi z bonitetno obravnavo globalnih sistemsko pomembnih institucij s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodami za posredni vpis instrumentov, primernih za izpopolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, s kratico v nadaljevanju MREL. Z direktivo o reševanju bank je bilo za bančni sektor določeno, da morajo banke stalno zagotavljati zahtevo MREL, ki jo je posamezni banki določil pristojni nadzorni organ. Z zahtevo se zagotavlja, da lahko banka v primeru težav, zaradi katerih gre v nadzorovani postopek reševanja, sredstva za pokritje izgub in dokapitalizacijo zagotovi s temi sredstvi. Sredstva za kritje izgub tako prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke, ne pa več davkoplačevalci. Če to ne zadošča za rešitev banke, se dodatna sredstva zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank, v katerega sredstva vplačujejo vse banke s sedežem na območju Bančne unije. V nadaljevanju je predstavila še dve poglavitni spremembi direktive o reševanju bank. Prva se nanaša na določitev pravil za oblikovanje in uporabo zahteve MREL na ravni podrejenih družb v bančnih skupinah, in sicer z uvedbo izraza notranji MREL, s čimer se je zagotovilo, da so med subjekti v skupini vzpostavljene notranje ureditve za prenos izgub subjektov v bančni skupini na subjekt v postopku reševanja, to je običajno nadrejeno družbo. Z drugo spremembo direktive o reševanju bank pa se spreminja pravni okvir za reševanje bank, in sicer z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, ki so primerni za notranji MREL. V zaključku je še navedla, da se s predlogom zakona odpravljajo tudi pomanjkljivosti pri prenosu direktive o reševanju bank, ki so posledica nepopolnega slovenskega prevoda te direktive.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da na predlog zakona služba ni imela pripomb, v razpravi pa je bila izražena podpora predlogu zakona.

Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, zanjo gospod Jernej Vrtovec.

Lep dober dan vsem skupaj!

Cilj tega zakona je prenos uredbe iz leta 2022, ki spreminja direktivo iz leta 2014, v pravni red Republike Slovenije. To direktivo smo torej že leta 2014 implementirali. S tem predlogom se v bistvu želi v nacionalni red prenesti spremembe evropske Direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij in tako naprej. Rad bi poudaril, da že od sprejetja prve direktive iz leta 2014 velja, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. S prenosom te uredbe gre v bistvu pri tem delu za nadgradnjo in se določa, da se pri izračunu zahteve MREL v primeru globalno sistemsko pomembnih bank in reševanja več kot ene družbe v skupini upoštevajo vse, prav vse podrejene družbe iz tretjih držav, ki so del iste skupine globalno sistemsko pomembne banke.

Kar se tiče Slovenije, je tukaj res specifična država, seveda z nekaterimi drugimi državami evrocone. Če se spomnimo samo reševanja slovenskega bančnega sistema v letu 2013. Zadnja bančna kriza nam je dala res pomembno lekcijo o tem, zlasti glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti bank. V Sloveniji smo torej za reševanje bank namenili več milijard evrov, torej ogromno vsoto denarja, kar se seveda nikakor ne sme več ponoviti. Po bančni krizi so se torej okrepili kapitalski varnostni mehanizmi, globalna bančna stabilnost se je sicer nekoliko zamajala letos spomladi, če se spomnimo, po bankrotu dveh ameriških bank. To je povzročilo tudi strm padec delnic švicarske banke, ki jo je bil kasneje tudi po posredovanju švicarske vlade primoran prevzeti bančni velikan UBS. Situacija se je potem nekoliko umirila, ampak vendarle, letošnji stresni testi Evropskega bančnega organa in Evropske centralne banke in tudi v Evropski uniji ter tudi v evroconi je pokazal, da bi tudi v primeru makroekonomskih šokov v prihodnjih treh letih banke ostale zadostno dokapitalizirane oziroma kapitalizirane. EBA je tudi objavila, da bi po neugodnem scenariju, po katerem bi med drugim bruto domači proizvod v Evropski uniji v letih 2023 in 2025 padel skupno za 6 %, v bistvu banke izgubile za 459 milijard evrov kapitala, tako da bi se stopnja najkakovostnejšega kapitala CET 1 s 15 % znižala na 10,4 %. Kljub izgubi 459 milijard evrov bi torej banke v Evropski uniji ostale zadostno kapitalizirane, da bi lahko podpirale gospodarstvo, kar je ključnega pomena, tudi v obdobju močnega stresa. To je navedla prav EBA, ki je testirala 70 bank iz Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, ki imajo 75 % vsega premoženja bank v Evropski uniji.

Nedvomno k stabilnosti bank doprinaša tudi regulacija minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Ker imajo morebitne težave v bankah neposredne negativne učinke tako na gospodarskem kot tudi na fiskalnem področju, je določena raven regulacije nujna, da se prepreči ponovno reševanje posledic s porabo davkoplačevalskega denarja. Če kdo ve, koliko davkoplačevalskega denarja smo v preteklosti banki namenili, ve državni zbor in ta država in nenazadnje tudi vsaj dve preiskovalni komisiji, ki sta ugotavljali sume zlorab na področju bančnega sistema od leta 2000 naprej.

Zato v Novi Sloveniji podpiramo uskladitev zahteve MREL z mednarodnim standardom za skupno sposobnost pokrivanja izgub in prenos te uredbe k dopolnitvi direktive iz leta 2014.

Hvala.

Gospod Damijan Zrim bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice, kolegi, državni sekretarji!

V stalno spreminjajočem se svetu in v stalni nadgradnji pravil, ki urejajo bančništvo v Evropski uniji, se dopolnjujejo tudi zakoni, ki to področje urejajo v nacionalnih predpisih. Tokratni predlog se nanaša na prenos nove direktive, ki ureja zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost, in sicer za velike, globalno pomembne banke, in bančnih skupin, ki poslujejo znotraj Evropske unije, a imajo sedež izven nje. Sedežev takih bank v Sloveniji sicer ni, a moramo kot del Evropske unije seveda uskladiti tudi svoje nacionalne predpise.

Bistvo sprememb je natančnejša dopolnitev kriterijev, po katerih se lahko presoja, ali ima banka v težavah dovolj kapitala in se zato lahko rešuje s pomočjo skupnih mehanizmov, oblikovanih v zadnjem desetletju, za nadzorovano reševanje bank brez bremen za davkoplačevalce. Zakonodajno-pravna služba ni imela nobenih pripomb, prav tako na odboru niso bili predlagani ali sprejeti nobeni amandmaji. O predlogu zakona bomo zato odločali v izvorni, predlagani obliki.

Tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo novelo Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank podprli. Hvala.

Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

Hvala lepa za besedo.

Cilj predloga zakona je prenos uredbe Evropske unije, kar bo v slovenskem pravnem redu zagotovilo večjo pravno varnost. To bo doseženo tudi z odpravo pomanjkljivosti, ki so jih povzročile nekatere direktive Evropske unije, kar je bila predvsem posledica netočnega prevoda angleške različice teh direktiv. Prenos uredbe pomeni zmanjšanje tveganj, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost. S spremembami se zagotavlja, da so med subjekti v bančni skupini vzpostavljene notranje ureditve za prenos izgub subjektov v skupini na subjekt v postopku reševanja, to je običajno nadrejeno družbo, ne da bi se za subjekte v skupini začelo formalno reševanje, kar bi lahko povzročilo motnje na trgu. Za izvajanje tega mehanizma morajo subjekti v skupini na podlagi odločitve za reševanje izdati kvalificirane obveznosti, ki jih mora subjekt v postopku reševanja prevzeti neposredno ali posredno. Druga pomembna sprememba se nanaša na obravnavo bančnih skupin, strategijo reševanja z več vstopnimi točkami v primerjavi s strategijo reševanja z eno vstopno točko. Ta novost se dotika zlasti področja uskladitve s pravno ureditvijo in upoštevanja subjektov iz tretjih držav znotraj takšnih bančnih skupin, če pravna ureditev tretje države glede postopkov reševanja bank ni enakovredna ureditvi, ki velja v Evropski uniji.

Čeprav se uredba, ki prinaša opisane spremembe, uporablja neposredno, obenem spreminja predhodno direktivo, ki je bila v nacionalni pravni red prenesena z Zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Ob tem se odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti pri prenosu direktive, saj bi zdajšnja interpretacija zakona lahko vplivala na pravno varnost udeležencev pravnih poslov, vključno s pravno varnostjo oziroma izvršljivostjo dogovorov o izravnavi. Z dopolnitvijo zakona se tako zagotavlja skladnost s standardi, ki veljajo v evropskem prostoru.

V Levici bomo predlog spremembe in dopolnitve zakona podprli.