Ja, hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj v mojem imenu, vsem kolegicam in kolegom poslancem, še posebej pa seveda vabljenim na današnjo sejo.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo sredi meseca novembra vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo in sicer v zvezi s postopki umeščanja vetrnih elektrarn na območje Zelenega Pohorja. Gre za projekt investitorja energije na veter d. o. o., ki na območju Bistriškega Pohorja, natančneje na območju Treh kraljev Areha in Rogle, načrtuje izgradnjo 56 vetrnih elektrarn. Po projektu bi se te načrtovane vetrne elektrarne umestile na območje občine Slovenska Bistrica, kablovod pa bi potekal skozi občino Ruše. V okviru projekta trenutno že poteka integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev 35 vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh kraljev, ki ga vodi za investitorja sektor za dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Glede na znane mikrolokacije postavitve objektov, in sicer 21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 na območju Frajhama in 21 na območju Kota Na Pohorju je kar 6 vetrnic načrtovanih celo na vodnih virih. Slednje med drugim predstavlja veliko tveganje ne samo za občane občine Slovenska Bistrica, pač pa tudi za občane občin Oplotnica, Kidričevo in občine Rače Fram, ki se iz teh virov oskrbujejo s pitno vodo, zato projektu odločno nasprotuje tudi Komunala Slovenska Bistrica kot upravljavec pohorskih vodnih virov. Z vidika varovanja narave gre za predvsem povsem nedopusten projekt, s katerim se posega in uničuje del pohorske narave. Pohorje namreč danes zagotovo predstavlja eno izmed najbolj ohranjenih naravnih območij v naši državi in spada tudi pod zaščiteno območje Nature 2000. Glede na projekt ustanovitve Regijskega parka Pohorje, slednje očitno priznava tudi Ministrstvo za okolje in prostor, namreč, na ministrstvu so pripravili uredbo o regijskem parku Pohorje z namenom, da se to območje zaradi izjemnih naravnih danosti tudi zavaruje. In v sklopu tega je Ministrstvo za okolje in prostor 11. januarja 2022 v okviru javne obravnave predloga te uredbe na svoji uradni spletni strani med drugim tudi zapisalo citiram: "Za površje masiva Pohorja ki predstavlja bodoči regijski park je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojujejo neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda." Konec citata. Zdaj, potrebno je reči, da gre za precej realen opis te neokrnjene pohorske narave, a glede na zapisane besede je še toliko bolj zaskrbljujoče, da občanov, ki pa se sedaj bojujejo proti drastičnim posegom v to neokrnjeno naravo, nihče več ne sliši. Projektu že mesece nasprotujejo tako krajani oziroma občani, ki v okolju, kjer bi bile vetrnice postavljene, tudi živijo, kot prav tako njihovi izvoljeni predstavniki. Občinski svet občine Slovenska Bistrica je projekt izgradnje vetrnic na Pohorju zgolj v tem letu obravnaval že kar na dveh sejah občinskega sveta, kjer so svetniki projektu obakrat izrekli odločen ne in sprejeli sklep s pozivom Ministrstvu za naravne vire in prostor, da integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na Pohorju nemudoma ustavi. Občina Slovenska Bistrica kot mnenjedajalec v postopku na ministrstvu je tudi že predhodno naslovila negativno mnenje, da predložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je v neskladju s prostorskimi akti občine. Podobno kot bistriški občinski svet so se proti projektu izrekli tudi svetniki v občini Ruše, v obeh omenjenih občinah pa sta se v boju proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju ustanovili tudi civilni iniciativi. V občini Slovenska Bistrica je bila tako 22. aprila letos ustanovljena Civilna iniciativa za Pohorje, kasneje se je tej pridružila tudi ruska civilna iniciativa "Za združeno akcijo". Proti nameravani gradnji vetrnih elektrarn so se odločno izrekli tudi občani ožjih delov občine Slovenska Bistrica, in sicer v vseh treh krajevnih skupnosti, kjer bi bile po projektu investitorja vetrne elektrarne tudi locirane, gre za krajevne skupnosti Tinje, Kebelj in pa Šmartno na Pohorju, katerih predstavniki oziroma predsedniki so tudi danes tukaj z nami in bodo o teh odločitvah krajanov tudi kasneje sami povedali. A proti takšnim posegom degradacije v prostor niso zgolj občani oziroma krajani tamkajšnjih naselij, ampak na nesprejemljivost projektov navsezadnje opozarja tudi stroka. V integralnem postopku je kar 9 mnenjedajalcev podalo negativno mnenje ali pa zahtevalo dopolnitev dokumentacije, in sicer Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija za vode, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, občina Slovenska Bistrica, občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica in ministrstvo za obrambo. V podporo krajanom se je v postopek vključila tudi nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki se v sodelovanju z društvom Moja Mura trenutno dogovarja celo o morebitni vložitvi zahteve za presojo ustavnosti nedavno sprejetega vladnega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Namreč letošnje poletje ste v koaliciji sprejeli precej sporen energetski zakon, ki sicer uradno z namenom pospeševanja tako imenovanega zelenega prehoda omogoča cel kup možnih takšnih in drugačnih, tudi spornih posegov v naravo, kar sedaj velja tudi za bistriško Pohorje. In ker kljub ostremu nasprotovanju tako krajanov kot na drugi strani stroke, ki jasno opozarja, da so takšni posegi za Pohorje nesprejemljivi, saj bodo uničili enega najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Sloveniji. Na pristojnem Ministrstvu za naravne vire in prostor nadaljujejo s postopkom, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke torej vložili zahtevo za sklic izredne seje Odbora za infrastrukturo, in sicer z dvema predlogoma sklepov. Kot prvič, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozove Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki vodi integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha. Da postopek izdaje gradbenega dovoljenja zaradi nesprejemljivega posega v enega izmed najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Sloveniji nemudoma ustavi. In kot drugič da Odbor za infrastrukturo okolje in prostor poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da ustavi vse že začete in načrtovane postopke umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci. Pred dnevi je celo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo predlog uredbe, s katero je občinam ponudilo, moram reči, da precej mamljivo plačilo kot nadomestilo za postavitev vetrnih elektrarn na njihovo območje, in sicer ministrstvo predlaga nadomestilo v višini kar 200.000 evrov za en megavat moči. Zdaj, treba je povedati, da te vetrnice so predvidene za 3,5 megavatov krat 35 in verjetno lahko v konkretnem projektu potem lahko ugotovimo, da so to kar nekaj milijonski zneski nadomestil za posege v naravo. A po drugi strani se je potrebno zavedati, da nam narave in vodnih virov, ki jih bomo s takšnimi projekti trajno uničili noben denar ne bo povrnil. Zato, spoštovana koalicija, tukaj med nami so danes ljudje, ki živijo na tem območju in bi jim njihov življenjski prostor tudi trajno porušili in degradirali. Zato, preden torej odločimo o usodi Pohorja, o prihodnosti ljudi na tem območju, torej, ki tam živijo in navsezadnje tudi te neokrnjene narave vas prosim, da dobro prisluhnete, poslušate njihove argumente in navsezadnje, da pri odločanju o predlaganih sklepih sledite temu, kar ste tudi sami zapisali. Namreč, v Gibanju Svoboda ste 20. novembra 2023 podali javno izjavo o tem projektu umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje in med drugim je v tej izjavi na koncu tudi zapisano, odločitve o umeščanju vetrne energije v prostor se bodo sprejele šele takrat, ko bodo usklajena stališča lokalne skupnosti, stroke in pa civilne družbe. Zdaj, odločitev lokalne skupnosti, civilne družbe in stroke so usklajene, njihov odgovor je jasen in odločen takšnim posegom na Pohorju. Zdaj štejejo dejanja, ne zgolj besede, besede vašega ministra Kumra, če jih citiram 22. novembra iz radia Prvi so bile med drugim tudi to, dobesedno: "Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, jih tam ne bo." In pa tudi iz iste radijske oddaje tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, gospod Tomislav Tkauc in pa gospod Sandi Rutar, vodja sektorja za dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki sta med drugim dejala dobesedni citat: "Dajmo izkoristiti ne tvegana območja, umeščati vetrne elektrarne najprej na degradirana in potencialno prednostna področja, upoštevati bo potrebno tudi lokalno prebivalstvo. Torej, spoštovane kolegice in kolegi, upoštevamo lokalno prebivalstvo, upoštevamo to, da gre za poseg na območje zelenega Pohorja, vodnih virov, povsem neprimerno za takšne projekte in sklepe tudi podprite. Hvala.

Najlepša hvala, spoštovani. Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, poslanke! Izraba vetrne energije v Sloveniji jo res spremlja neka smola in razumem, da je današnja razprava uperjena proti nekemu konkretnemu projektu na konkretni lokaciji. Bi pa si vseeno želela, no, in pozivam vse prisotne, da v današnji razpravi ne dopustimo nekih pavšalnih, poenostavljenih ali populističnih razprav, ki so kar vse povprek a priori proti vetru. Ozavestimo in ločimo slabe in dobre prakse, slaba in dobra projekta. Tako kot pri vsaki gospodarski dejavnosti, kjer tudi ne moremo vseh podjetij metati v isti koš, ločimo tudi tukaj projekt od politike na strateški ravni in ločimo slabo in od dobre prakse. Veter je čisti vir energije, ker je obnovljiv, ker ne stane nič, ker njegova izraba ne pušča trajnih posledic za podnebje in za človeštvo in ker se njegov vpliv na lokalno okolje da bistveno omiliti. Za konkretne projekte pa potrebujemo znanstvene pravne in strokovne argumente vezane na mikro lokacijo torej na lokacijo specifično in na neko tehnološko rešitev natančno. Pavšalizma in psevdo strokovnosti si na tako že pospešenem nimbi efektu proti vetru v Sloveniji ne bi smeli privoščiti. In čeprav je ta konkretni projekt, ki je danes tema razprav, posledica preteklih odločitev občine, ponavljam, posledica preteklih odločitev občine, želim vseeno ravno za to, da podprem s čim sem začela ločiti projekt od politike na neki strateški ravni, projekt od države in strateških usmeritev države na tem področju. A kljub temu, da je izraba vetrnega potenciala za proizvodnjo električne energije jasno predvidena že z našimi veljavnimi pred leti sprejeti strateškimi dokumenti, cilji so tudi na leto natančno določeni. Slovenija izrazito negativno izstopa v primerjavi z drugimi državami članicami EU na tem področju in to je ne glede na to katero primerjavo vzamemo v roke. Če se primerjamo na primer z jedrskimi državami, vidimo, da ima velika večina evropskih jedrskih držav vetra v svoji energetski mešanici več kot 10 %. Če pogledamo kar povprečje v EU, ugotovimo, da povprečni delež vetra v proizvodnji v drugih državah EU že lani dosega vsaj 16 %, v povprečju gre tudi do 30 %, v nejedrskih državah članicah celo do 70 % In pozor, to so številke iz uradnih podatkov, ki so nastali pred ukrajinsko vojno, kaj se je na tem področju zgodilo v zadnjem letu pa pol bo statistika pokazala šele naslednje leto. Vemo pa že danes, da je izjemen prirast vetra. Če pogledamo najbolj gozdnate države EU ima večina le-teh, torej najbolj gozdnati že danes nekaj 1000 megavatov inštalirane moči, le Estonija je pod 1000. Če se primerjamo z državami članicami, ki imajo največji delež teritorija pod zaščito Nature 2000, je slika ponovno ista. Vse te države torej, ki so popolnoma primerljive z zaščitenimi območji s Slovenijo, imajo že danes več tisoč megavatnih inštaliranih moči, le Bolgarija jih ima 704 megavate. Evropska komisija nas že leta uradno, formalno poziva, naj naredimo korak naprej, saj je prav za posebej na območju Natura 2000 evropska komisija izdelala smernice umeščanja vetrnih elektrarn na zaščitena območja, ker je to normalna praksa povsod po Evropi. Letos je bil celo sprejet evropski akcijski načrt za veter, ki določa nove cilje na tem področju do leta 2030, in Evropska komisija je vetrno industrijo proglasila za strateškega pomena glede na prispevek delovnih mest, število delovnih mest in vrednosti ekonomije ter dodane vrednosti. Sloveniji žal nismo uspeli prebiti magičnih 5 megavatov. Cilj v Nepnu, ki je sprejet, bi pomenil, da izkoristimo približno 1 % našega potenciala. V praksi to pomeni 150 megavatov oziroma 30 do 50 vetrnic z močjo od 3 do 5 megavatov. Ministrstvo se z več instrumenti v zadnjem letu oziroma je v zadnjem letu proaktivno pristopilo k reševanju te problematike in z več instrumenti poskuša naslavljati to situacijo v Sloveniji, ki je res, ponavljam, izstopajoča v EU in upamo, da bo na dolgi rok to seveda obrodilo nekatere sadove. V zadnjem letu smo izdelali nove in ustrezno certificirane meritve hrupa vetrnih elektrarn oziroma edine vetrne elektrarne, ki jo imamo po danskem standardu merjenja, ki velja za najstrožjega na svetu. Ti rezultati bodo kmalu javnosti dostopni. Izdelali smo tudi mapiranje potencialov in analizo omejitev ter občutljivosti in ranljivosti za 13 varstvenih kategorij. To je že javno dostopno. Seveda ugotovitve niso presenetljive. Večina našega vetrnega potenciala se seveda skriva na grebenih, v hribovitosti, na nenaseljenih področjih, to verjetno ne more biti presenečenje komu. Je pa vetrni potencial naša druga največja naravna danost? Potenciala imamo kar za 2 in pol krat Slovenije, da tako rečem, imamo ga kar osemkrat več kot imamo veter, kot imamo hidropotenciala, ki že skoraj mitsko velja za našo naravno danost, pa se tudi skriva na globoko zavarovanih naravnih območjih Nature 2000, a nas to ne zaustavlja pri načrtih za njegovo izrabo. Podobnega s pristopa si želimo tudi za veter.

Za dosego podnebno energetskih ciljev do 2030 si želimo najti način, da izkoristimo ta 1 % našega potenciala. Zato je bil sprejet zakon, ki omogoča tako imenovano pripravo go to območij, torej prednostnih območij, ki nimajo večjih ovir v prostoru za razvoj vetra in tukaj na tej točki absolutno zanikam navedbe da naj bi zakon kakršnokoli povezavo s tem konkretnim projektom, ponavljam, ta konkretni projekt se umešča že nekaj časa in pravno podlago ima v občinskih prostorskih aktih, ne na zakonu, ki je bil sprejet par mesecev nazaj. Skratka ministrstvo je tudi po zgledu jedrske elektrarne oblikovalo finančno nadomestilo za lokalne skupnosti, ki bi imele neko neposredno korist od sprejema vetrne elektrarne na svojem območju, podobno kot je pri jedrski elektrarni in to bi bistveno znižalo stroške za občane, ki bi morali živeti s to infrastrukturo tako kot s katerokoli drugo infrastrukturo, ki že danes v prostoru, pa za katero ne dobivajo nadomestila. Prav tako smo posebej radodarne subvencije oblikovali za razvoj energetskih skupnosti iz vetra, kar pomeni, da aktivno podpiramo razvoj od spodaj navzgor, torej preko zadrug, preko občinskih povezav in ta razpis bo na Borzenu odprt še naslednji dve leti. Ministrstvo je prav tako izvedlo javnomnenjsko raziskavo o sprejemljivosti vetra v Sloveniji. Ta je pokazala, da je sprejemanje vetra med državljani presenetljivo visoka, in to čisto v vseh regijah. Skoraj 80 % vprašanih vetrnice sprejema ozirom si jih želi več, kar 40 % bi jih sprejelo v domačem kraju. Ministrstvo je na podlagi te raziskave seveda tudi pripravilo in stopilo na korak naprej in pripravilo kampanjo informiranja in ozaveščanja o pomenu električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se bo izvajala v letu 2024. Dejstvo pa ostaja, da smo bili leta 2022 v deležu novo inštalirane kapacitete OVE, torej vetra in sonca skupaj na samem repu evropskih držav. Posledica je seveda, da moramo dokupovati minimalno predpisan delež obnovljivih virov energije tako imenovane statistične prenose, da lahko ohranimo evropska nepovratna sredstva oziroma črpanje teh. In za lansko leto bomo tako v Hrvaški, kjer mimogrede vetrne parke gradijo slovenska podjetja, ki so v državni lasti, za statistični prenos plačali 11 milijonov evrov. To me pripelje do jedra odziva ministrstva, pristojnega za energijo in podnebje na predlagane sklepe predlagateljev. Ko govoriš s slovenskimi podjetji, ki investirajo v vetrnice na hrvaškem ali kjerkoli drugje po Balkanu ti vsi rečejo isto, tam, saj veš, da boš prišel do konca. Ščiti te zakon, pravila so jasna. Pri nas pa si očitno lahko privoščimo politično razpravo o sklepih, ki pozivajo h kršitvi zakona, ki govorijo o nekem poseganju ene veje oblasti v drugo, ki govorijo o političnem poseganju v zakonito vodene upravne postopke, s katerimi bi se kar malo arbitrarno odločali o tem kaj bi imeli in česa ne bi imeli, tudi če so bili vsi pravni in postopkovni pogoji izpolnjeni ali ne, to ni več važno. Spoštovani poslanci, kaj takega si res ne moremo privoščiti, zato sklepi niso sprejemljivi. Predstavljajte si tudi tako imenovani spilover efekt na druga področja, če bi takšne sklepe sprejeli. Takšnega posega, to je takšen poseg v neko ustavno zavarovano pravico investitorjem v tej državi za katerokoli gospodarsko pobudo, ki Ustava varuje svobodno gospodarsko pobudo in zakonodaja na podlagi tega vse drugim deležnikom jasno varuje interese v postopkih in jim daje pravico, da se vključujejo v postopke umeščanja in kasneje v postopke dovoljevanja neke gospodarske pobude, pa naj bo to vetrnica ali tovarna ali 5G omrežje ali karkoli drugega. V obeh fazah so vključeni vsi, tako lokalna skupnost kot tudi ljudje. Zakon nedvomno to predpisuje. V postopke dovoljevanj se lahko v skladu z zakonodajo vključujejo lastniki nepremičnin tako imenovani mejaši, druge osebe, na katere bi lahko projekt vplival, nevladne organizacije, civilne iniciative, občine in strokovni zakoni pa tako ali tako nastopajo kot obvezni mnenjedajalci. Izredno pomembno je, da prepoznamo mi, torej odločevalci, politiki, zakonitosti in pravni okvir, ki velja in posledično omogočamo ljudem, da jih usmerjamo na pravilna mesta in jim omogočamo, da se na pravilen način vključujejo v neke upravne postopke, ker je to edini zakonito in pravilno voden pristop. V tem konkretnem primeru je Ministrstvo za naravne vire in prostor že tako in tako dalo obširnejše javno pojasnilo o samem postopku kaj je res in kaj ni in to je vse javno dostopno. Ta konkreten projekt sloni na konkretnih občinskih in ne državnih odločitvah, dejstvo je tudi, da predstavlja pa nek primer slabe prakse, to ni za skrivati. A izredno pomembno je da v teh razpravah ločimo med investitorji, ki se poslužujejo nekih dobrih praks umeščanja in to tudi dopustimo in med investitorji, ki niso vešči upravljati s takimi izzivi in jih bo sam zakon oziroma sam zakonito voden upravni postopek brez političnega vmešavanja tudi ustrezno prepoznal in da tako rečem, reguliral. Tako, da kar se tiče pa tudi ministrove izjave na radiu, jaz mislim, da je zelo jasno, da je iztrgano iz konteksta, kot sem povedala, minister je zelo jasno, govoril je o tem, da je treba sprejeti veter in da se ministrstvo trudi postavljati mehanizme, kjer bi veter prišel skozi skupnosti, skozi neke zadruge, zato dajemo in sprejemamo cel kup raznih ukrepov, kjer bi ljudje to sprejeli za svoje, tako kot so sprejeli cesto, tako kot so sprejeli telekomunikacijski drog in podobno, o tem je minister govoril, ko je rekel, da ljudje morajo sprejeti oziroma, če bodo ljudje sprejeli in moramo jim pomagati, bomo imeli dobre prakse, če pa ljudje tega ne bodo želeli oziroma do tega ne bomo prišli, pa ne bo. Ni korektno iztrgati ministrovo izjavo, eno izjavo iz enega konteksta na radijskem pogovoru, ki je bil bistveno širši in daljši. se bom tukaj zaustavila, pa najlepša hvala predsedujoča.

Ja, spoštovana predsedujoča, jaz sem mislim, da boste urgirali sami, namreč želim, da opozorite državno sekretarko naj se pri svojih izjavah vzdrži tega, da poučuje poslanke in poslance kako bomo mi razpravljali, ona nima za to nobenih pristojnosti, še najmanj poslovniških možnosti. Poslanci in poslanke smo tukaj, da izrazimo svoja mnenja in na koncu tega tudi potem sprejemamo sklepe glede na svoje odločitve. In spoštovana državna sekretarka oziroma spoštovana predsedujoča, prosim, da državno sekretarko opozorite, da naj se drži svojih pristojnosti, ki jih ima, vse ostalo pa, kar ni v njeni pristojnosti, pa naj izključi iz svojih vsebinskih razprav. Hvala.

Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj! Jaz bi nekaj povedal o teh konkretnih postopkih, ki se vodijo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Gre za tri sklope, govorimo danes predvsem o Treh kraljih pa Arehu, tudi gradišče je bilo že vmes. Ministrstvo za okolje in prostor, se opravičujem, naravne vire in prostor oziroma sektor za dovoljenje, ki ga vodim, vodi upravne postopke izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj za objekte državnega pomena in objekte z vplivi na okolje, za katere se vodi pač integralni postopek. V teh konkretnih primerih gre za oba taka primera, namreč vetrnice, skupne moči posameznih vetrnic je čez 10 megavatov, torej so državni objekti, ker gre za celo moč čez 35 megavatov, gre za objekte z vplivi na okolje. Integralne postopke se je peljal oziroma se vodi na podlagi zakonskih določb. Mi smo v fazi pridobivanja mnenj, Kot je bilo že rečeno so nekatera mnenja pozitivna in nekatera pomanjkljiva, nekatera so negativna in trenutno je investitor v fazi dopolnjevanja. Mi smo ga pozvali, do teh mnenj opredeli, če je treba, dopolni projektno dokumentacijo oziroma se odloči o nadaljevanju postopka. Rok se mu še ni iztekel. Je seveda, mi moramo odločati na podlagi zakona in izdati na koncu ali pozitivno ali pa negativno odločbo. To je bistveno. Samo toliko za enkrat, če lahko.

Hvala za besedo, gospa predsednica. (Ivan Žagar, občina Slovenska Bistrica, župan). Poslancem in vsem prisotnim, tudi predstavnikom Vlade, prinašam lepe pozdrave iz Slovenske Bistrice izpod Pohorja. Jaz bi predvsem se osredotočil ob tem, kar je že bilo povedano, seveda na postopke, ki se vodijo na občini, ker je občina bila tudi nekajkrat že omenjena danes in kako se vodijo v skladu z občinskimi akti. Zdaj, meni to niti ni čisto jasno, ker niso bili citirani tisti akti po katerih se torej ta postopek vodi, pri čemer je treba vedeti, da se vsi ti postopki vodijo na državnih organih ali na upravni enoti v Slovenski Bistrici ali pa na pristojnem ministrstvu v okviru tega integralnega postopka. In mi na občini menimo, tako upravni organi kot tudi občinski svet, da se postopki ne vodijo v skladu z zakonodajo. Preprosto zaradi tega, ker govorimo o treh sklopih vetrnih elektrarn, ki vsi presegajo, pa ne 10 megavatov, ampak presegajo večkrat 10 megavatov, kar pomeni, da bi se morali ti postopki tudi po tem novem zakonu voditi tako kot se pa nekateri drugi vodijo, kot jih vodijo recimo nekatera državna podjetja preko državnega prostorskega načrta. To je najprej, kar bi želel povedati, ker seveda investitor, ki je sprožil te postopke, zelo pomanjkljivo očita naše akte. Res je, da občina Slovenska Bistrica v tem trenutku pač še nima sprejetega OPN, ima pa sprejet dolgoročni plan, ki je veljaven, ima ustrezne pupe, ker je res, da je v teh dokumentih zapisano, da občina seveda dopušča tudi možnosti gradnje vetrnih elektrarn, kar pomeni, da se odgovorno odziva tudi na aktualno situacijo, vendar v skladu, je treba pa celotno dikcijo čitati, v skladu z zakonodajo, to pa pomeni, da je potrebno peljati postopek državnega prostorskega načrta. Zdaj investitor je večkrat se kar prilagajal situaciji in je več vlog pošiljal, najprej je dal vlogo, mislim, da samo za dve vetrni elektrarni manjše moči kot je en megavat, potem je dal vlogo za kar kompletna polja. Takrat so te stvari bile obravnavane, dobil je negativno mnenje našega upravnega organa in ga je ta upravni organ napotil na državni prostorski načrt, potem je pa seveda to vlogo spremenil, pa je to polje razdelil po dve vetrnici, saj je logično, zakaj, če mene vprašate, zato, ker 2 × 3,5 je 7, kar je manj kot 10, ampak to še vedno pomeni, da so ta polja enako velika, vsebinsko popolnoma enaka. In mislim, da zakonodaja tudi govori o tem, da se ne dovoli delitev posameznih projektov znotraj nekega sklopa projektov. Tako, da je tudi te vloge, ki pa so tudi sicer bile nepopolne, upravni organ občine zavrnil. Res pa je, da seveda smo mi, torej upravni organ občine, samo mnenjedajalec. Ob tem je treba dodati še to, da je investitor sprožil pri upravni enoti postopek razlastitve občine za položitev kablovoda od pač polja vetrnic do trafo postaje v Slovenski Bistrici. Tista prvotna ponudba, ki pa je bila, je pa bila tako rekoč žaljiva za občino, če lahko tako rečem in tudi ni bilo v tem smislu potem nobene komunikacije. Zdaj, občinski svet je seveda glede na to, kako so se ti postopki peljali in kako se je poskušalo, bom rekel, zelo milo obiti zakonodajo, te problematike obravnaval na štirih sejah, ena je bila celo izredna seja, saj na zadnji dve seji so bili povabljeni tudi predstavniki ministrstev pristojnih bili so predstavniki investitorjev, ki so tudi nekatere stvari tam predstavili no in tudi na teh sejah je občinski svet potem seveda zelo jasno zahteval da se postopek vodi, če se že vodi po državnem prostorskem načrtu. Ker se je tolmačilo tako kot sem tudi zdaj to tolmačenje slišal češ da se to vodi v skladu s prostorskimi akti ki jih ima občina sprejete in se ni želelo slišati tega kar pomeni ne v skladu z zakonom. Je na izredni seji občinski svet tudi sprejel tolmačenje aktov. Ne, in je pojasnil kaj to pomeni skladno z zakonom torej to približno, kar sem vam že povedal, da je potrebno pravzaprav zaradi tega, ker so to tako veliki objekti, peljati, da se zadeve pač po državnem prostorskem načrtu in na to napotil. In ker seveda ni bilo nikakršnega odziva, je na zadnji seji občinski svet pozval pristojna ministrstva, oz. pristojno ministrstvo, da pač postopke ustavi. Trdimo to, da postopki niso vodeni v skladu z zakonom, zato ker sam integralni postopek pomeni končno gradbeno dovoljenje, tu pa gre še najprej za umeščanje v prostor in zato smo mi na tak način te stvari peljali. Zdaj ob tem je treba povedati, pa verjamem, da bodo to tudi predstavniki lokalnih skupnosti, ožjih lokalnih skupnosti, ki so pri nas prisotne tudi to pojasnili, da so bili, potem tudi, zaradi načina peljanja investicije izpeljani zbori krajanov po treh krajevnih skupnostih, kjer so odločno krajanke in krajani zavrnili umeščanje teh elektrarn, pri čemer je treba seveda povedati še tudi to ne da kaj zakaj so pravzaprav bili takrat na občinskem svetu sprejeti taka določila v naših prostorskih aktih. Občina Slovenska Bistrica, veste je ena največjih občin v Sloveniji in Pohorje je samo en del občine, in to manjši del občine. Na tem pohorskem predelu, kjer so predvidene lokacije, v bistvu domujejo samo tri krajevne skupnosti, občina Slovenska Bistrica pa ima 15 krajevnih skupnosti. In še to bi dodal, da glede na to, da je Ministrstvo za infrastrukturo že kar nekaj časa nazaj naredilo celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije jaz verjamem, da take študije so seveda resna zadeva. V tej študiji med 12 predlaganimi potencialnimi območji Pohorja ni navedenega. Tako da nihče niti razmišljal verjetno ni tudi s strani občinskih svetnikov, da je lahko Pohorje z vsem tem, kar je že bilo povedano, da je to naravno območje, da je to seveda območje, ki je pravzaprav vir pitne vode za en lep del tega našega predela, ne samo za našo občino. Da je tu področje turizma, da je tu področje gozdarstva, da seveda bi taki posegi pomenili močne posege in potencialno sprožili lahko potencialne nevarnosti, kaj jaz vem, zaradi vetrolomov pa še česa. Vse te stvari seveda so videli, niti približno nihče ni razmišljal o tem, da bi bilo možno seveda umeščati torej vetrne elektrarne na to področje, brez tega ne ponavljam še enkrat, da se postopki peljejo transparentno, tako kot bi bilo potrebno. Ker če bi se namreč postopki peljali po, po moje, po tem državnem prostorskem načrtu tako kot je treba, potem bi v to bili sproti vključeni vsa strokovna javnost, vključeno je bilo celotno lokalno okolje na drugačen način, ne da bi se je zdaj samo vključevalo in bi seveda prišli do pravzaprav verjetno tudi enakih rešitev, ampak poskušalo se je ves čas stvari obiti, nekatere stvari so se dogajale ali pa večina stvari se je dogajalo brez vednosti občine. Jaz pa vseeno mislim, da kar se pa tiče tolmačenja prostorskih aktov in aktov, ki jih občina sprejema, je pa verjetno pristojna občina za to pa mogoče v zakonodajnem, ne mogoče, sigurno v zakonodajnem postopku, pač ustrezne veje pravosodne oblasti. Tako da, jaz se seveda še enkrat, ker prenašam v bistvu sporočilo občinskega sveta, pravzaprav apeliram na to, da se seveda pri sprejemanju odločitev, tako kot je bilo sicer že večkrat tudi povedano tudi s strani pravzaprav skoraj celotne politike, če se že pogovarjamo o politiki, da se dejansko upošteva volja ljudi, da se upošteva volja lokalne skupnosti in da se seveda upošteva volja krajank in krajanov, ki na tem območju živijo in ki bodo pravzaprav iz takšne ali drugačne rešitve najbolj pravzaprav prizadeti.

Jaz mislim, da sem približno kar se tiče tega dela, ki je vezan na pač odločitve tako upravnega organa občine kot tudi kot tudi občinskega sveta dejansko tudi pojasnil in to so fakti, ne gre za nobene populistične ali kakršnekoli izjave in so preverljive. Hvala lepa.

Pozdravljam vse v imenu Društva Alpe Adria Green. (Jaz sem Tomaž Ogrin dal sem gradivo.) Dal sem gradivo v predal odbora, zato ne bi bral tega. Nanaša se pa na hrup vetrnih elektrarn, za katerega nimamo zakonodaje. To je spet neka kršitev. Ta hrup obstaja. Imamo prakso v Sloveniji. V Dolenji vasi so dobro napisali, da spati ne morejo in še drugi vplivi. To sem vse napisal, ne bi ponavljal. Imamo celo Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, v kateri imamo kazalce hrupa. Med temi lahko najdemo zastopanost nizkih frekvenc. V primeru, da je ta velika, kar v tem primeru je in tudi, da so za hrup značilni izraziti impulzi. To se pravi, v tem primeru tudi sem dal diagrame. To pomeni, da imamo vso zakonsko osnovo, da dopolnimo to Uredbo s hrupom vetrnih elektrarn. Povedal sem, kako je to treba narediti, da se filter odpravi. Filter-A, imate diagram; izloči hrup vetrnih elektrarn in potem rečejo, da ga ni, to je zelo enostavno. Moj namen je zaščititi ljudi pred tem hrupom. Iz prakse, v Dolenji vasi imamo vse, kar je treba. Dejansko pa ta zeleni prehod dejansko uničuje zeleno, tako da je to, bi rekel, če prihaja od Evrope, bi se jaz držal Orbana, ki hoče za ljudi dobro in ga ne briga von Leynova, obrambna ministrica bivša Nemčije, ki je za vojno - v taki smeri gre to. Pri tem bi samo še to omenil, korenček je bil ponujen, in sicer 200 tisoč evrov na megavat. Če majčkeno pogledamo, vetrnice so posamezne tri megavate, je to 600 tisoč. V Sloveniji imamo trenutno najmanj sto vetrnic načrtov. To je 60 milijonov načrtov je še nekaj več, za polovico več, to se pravi, 90 milijonov ima Slovenija ogromno denarja dejansko, da uničuje Slovenijo. S tem denarjem bi uničili Pohorje, Kras, Ojstrico, Košenjak, vse po vrsti. To ni za nas, vetrne elektrarne za nas niso primerne. Naj gredo zagovorniki v Nemčijo, pa naj se izselijo iz Slovenije. Če nimajo odnosa do lastne domovine, naj gredo pa ven. Samo toliko. Hvala.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Spoštovana predsedujoča, hvala lepa za besedo.

(Sem Urška Repolusk, županja občine Ruše.) Občine skozi katero je predviden kablovod in sicer kar 13,3 km kablovoda. Večina tega kablovoda bi seveda šlo po občinskih zemljiščih. Tako smo mi že konec leta 2020 kot občina dobili vlogo za sklenitev služnosti pogodbe in stvarnega bremena. Ker gre v tem primeru za izredno velik poseg v lastninsko pravico občine Ruše, sem želela, da se zadeva predstavi občinskemu svetu. Investitorje je torej sam projekt predstavil in takrat mi je občinski svet, to je bil občinski svet v prejšnji sestavi, dal mandat za podpis služnostne pogodbe. Te pogodbe seveda do danes nisem podpisala, zato je investitor v letošnjem letu v aprilu vložil na upravno enoto vlogo za ustanovitev stvarne služnosti, vendar je upravna enota Ruše to vlogo zavrgla z seveda utemeljitvijo. Svetniki v novi sestavi so se želeli torej seznaniti s samim projektom. Tako smo jim predstavili zadeve, kako daleč je podpis služnostne pogodbe za umestitev kablovoda skozi Ruše. Bili so, torej, zavzeli so stališče, da so proti podpisu služnostne pogodbe, da so proti zahtevi, ki se vodi na upravni enoti in takrat seveda pozvali tudi Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva, da se takoj ustavijo postopki umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju in posledično tudi kablovoda v Rušah.

V začetku meseca avgusta smo bili seveda kot mnenjedajalec pozvani s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, da podamo torej mnenje k torej pridobivanju gradbenega dovoljenja. Kot mnenjedajalec smo seveda dali negativno mnenje, kajti sami posegi in dokumentacija niso skladni z našimi štirimi prostorskimi akti. Kot upravljavec cest smo podali negativno mnenje, saj niso bili upoštevani projektni pogoji. Skupna občinska uprava Maribor je tudi presojala vpliv tako na ljudi, na živali, na naravo in je umestitev vetrnih elektrarn tudi s tega stališča in seveda kablovoda v naši občini nesprejemljivo in seveda negativno mnenje občinskega sveta, ki ste ga že predhodno slišali. Tako, da generalno je mnenje Občine Ruše, da je projekt umestitev vetrnih elektrarn in seveda tudi kablovoda v Občini Ruše za nas nesprejemljiv.

Hvala lepa.

Ja, lepo pozdravljeni vsi!

Jaz sem Katjuša Črešnar, prihajam iz občine Zreče, po pooblastilu našega župana mag. Borisa Podvršnika, ki se danes te seje žal ni mogel udeležiti zaradi drugih delovnih obveznosti, sem pa na občini Zreče zaposlena na področju okolja in prostora in v letu 2019, ko smo bili prvič seznanjeni s postopkom državnega prostorskega načrta za umeščanje vetrnih elektrarn na Mislinji, je takrat naš občinski svet sprejel sklep, da bi te štiri, ki so bile predvidene v naši občini, pomenile velik vpliv na naš turizem na Rogli. Tako, da se je takrat občinski svet izrekel proti tem vetrnicam v tem postopku in tudi v nadaljnjih postopkih, s katerimi smo bili pa seznanjeni, smo pa bili vedno, mislim vključeni, so bile te vetrne elektrarne postavljene, da ne bom rekla, tik na mejo z našo občino. Veste, smo mi sosedje z občino Slovenska Bistrica in vsi postopki, ki so, so dokaj, dokaj na meji z našo občino in gotovo bi te vetrnice imele tudi vpliv na območje Rogle, tam je tudi počitniško naselje nune, tudi nekaj naših kmetij in mi smo 14. 11. imeli tudi pri nas v Zrečah eno okroglo mizo, kjer se je, so se vsi predstavniki organizacij, vsi deležniki društva izrekli odločno proti tem vetrnicam na Pohorju. Konkretno v naši občini sicer ni pobude za tako vetrno elektrarno na Pohorju, ampak so pa gotovo vplivi, ki bi pomenili vpliv tudi za naše ljudi.

Na tem mestu se moram navezati tudi na tole, predlog uredbe o enkratnem nadomestilu za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, ki določa po predlogu, da subvencijo oziroma to nadomestilo prejme občina kjer se, kjer je ta vetrna elektrarna umeščena. V takih primerih, ko bi lahko ta vetrnica imela vpliv izven meje, sploh če je tako na meji s sosednjo občino, se lahko zgodi, da ima večji vpliv na sosednjo občino kot pa na občino tista, kjer je dejansko ta vetrnica postavljena. Tega bi tukaj pozvala tudi, da se mogoče ta uredba še nekoliko prevetri, da se tudi spomnimo, da ni samo tam, kjer je meja občine konec vplivov teh naprav, da so to neki daljinski vplivi, da so tudi čez mejo neke občine lahko posledice.

Zdaj. kar se pač našega stališča občin Zreče tiče, je bilo jasno, da smo proti temu in upamo tudi, da se ti postopki kmalu razjasnijo na tak način, da bo tudi naše naši ljudje tam gor lahko mirno živeli in spali.

Hvala lepa.

Ja, lep pozdrav! Jaz sem Drago Mohorko, predstavnik civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn in v bodoče naprej bom samo govoril o civilni iniciativi, da ne bom tega podaljševal.

Najprej bi se zahvalil poslanski skupini, ki je vložila zahtevo, da se skliče nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z obravnavo točke Stop gradnji vetrnih elektrarn v osrčju zelenega Pohorja, na kateri bo možno v hramu demokracije predstaviti stališča in predloge lokalnih skupnosti, stroke in nenazadnje civilne družbe. Civilna iniciativa ne nasprotuje gradnji vetrnih elektrarn na degradiranih in neposeljenih območjih v Republiki Sloveniji, civilna iniciativa pa je skupaj z občinskimi sveti in župani občin Oplotnica, Ruše, Zreče in Slovenska Bistrica, predvsem pa s krajankami in krajani krajevnih skupnosti Kebel, Tinje in Šmartno na Pohorju odločno proti gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju. Prav tako so negativna mnenja oz. zadržke glede gradnje vetrnih elektrarn in spremljajoče infrastrukture na Pohorju podale ključne strokovne institucije - Zavod za gozdove, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode, Komunala Slovenska Bistrica. Že nekaj mesecev z zaskrbljenostjo spremljamo projekt 14 zasebnih investitorjev, ki predvideva gradnjo 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja. Sprašujemo se, kako je mogoče, da se tak projekt kot je gradnja 56 skoraj 200 metrov visokih vetrnih turbin, sploh lahko poskuša umestiti v neokrnjeno naravno okolje zelenega Pohorja. Gre za območje najvrednejše slovenske in evropske narave, področje Nature 2000 in bodočega regijskega parka Pohorje, občutljivih gozdnih in mokriščnih ekosistemov ter virov pitne vode, kamor umeščanje takšne energetske infrastrukture nedvomno ne sodi. Vetrna energija je tam, kjer je zadosti stalnega vetra in pa razpoložljivega prostora, lahko dobrodošlo dopolnilo v energetskem sistemu. Pri vsakem posegu v prostor tehtamo med koristmi, ki ga tak poseg prinese, in pa škodo, ki jo s tem povzročamo okolju. Koncept umeščanja vetrnih elektrarn se ne samo na Pohorju temveč na nivoju Slovenije žal kaže kot problematičen in protisloven, saj se energetsko infrastrukturo, potrebno za pridobivanje energije iz vetra, umešča izključno v neokrnjen naravni prostor. Poleg našega zelenega Pohorja je trenutno javno znanih še več naravnih območij, kjer potencialni investitorji, zasebni in državni, želijo umeščati polja vetrnih elektrarn, to je Ojstrica, Paški Kozjak, Rogatec, Senožeška Brda, Zajčica, Dolenja vas, Mislinja, Plešivec, Boč in drugi. Za večino pobud je predvidena umestitev polj vetrnih elektrarn prav v gozdni prostor, v naravo. Podobni problemi so tudi s postavljanjem t. i. agrovoltaike na kmetijskih zemljiščih, od katerih izpostavljamo naselje Počakova v krajevni skupnosti Svibno v občini Radeče in naselje Ljubstava v občini Videm.

Vetrna energija se predstavlja kot zelena energija, redkeje pa se izpostavljajo podrobnosti načina izvedbe postavitve takšne infrastrukture v prostor in kakšne so posledice. Zato je smiselno povedati, kaj postavitev take infrastrukture pomeni, saj gre v osnovi za energetsko infrastrukturo izjemnih dimenzij, ki posledično predstavlja tudi drastičen poseg v prostor, kamor je umeščena. V primeru umeščanja v naravno okolje v našem primeru po večini v gozdno krajino Pohorja gre pri tem takem posegu za degradacijo tega prostora ekosistema in pa drugih stvari, ki sovplivajo, saj to področje nas ščiti tudi pred plazovi, blaži vetrove, zagotavlja stabilno klimo in vire pitne vode ter so ključni tudi pri ponoru ogljika, spregledati pa ni mogoče niti uničenja življenjskega prostora za prostoživeče živali in degradacijo krajinske podobe. Če ponaroz..., ponar..., ponazorimo, za postavitev ene elektrarne v gozdu je potrebno za potrebe vzpostavitve temeljenja in zagotovitve prostora za montažo na lokaciji najprej odstraniti gozd v dimenziji približno enega nogometnega igrišča. V nadaljevanju je potrebno stolp temeljiti in za temeljenje take strukture se porabi več kot tisoč ton betona, ki se ga vlije v predhodno neokrnjen gozdni prostor. Ta beton je potrebno na lokacijo tudi pripeljati. Pripeljati pa je potrebno tudi samo infrastrukturo, torej stolpe in elise, za kar pa naše lokalne in gozdne ceste niso niti približno dimenzionirane. Za dovoz infrastrukture na lokacijo bi bile potrebne bistvene širitve lokalnih in gozdnih cest oz. bi bilo potrebno zgraditi nove ceste, kar pomeni nadaljnji posek gozda. Vetrne proizvodne naprave bi bile potrebno na to priključiti na omrežje, za kar bi bilo potrebno za 35 vetrnih elektrarn na Arehu in Treh Kraljih vzpostaviti kablovod od Treh Kraljev preko Areha do centra Ruš, za 21 načrtovanih vetrnih elektrarn na vetrnem polju Gradišče pa bi, kot je načrtovano, morali zgraditi kablovod vse do Slovenske Bistrice. Tudi ti posegi predstavljajo drastične intervencije tako v ohranjeni gozdni prostor kot tudi na območje obstoječe cestne infrastrukture.

Civilna iniciativa podpira izjavo Gibanja Svoboda o umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorju z dne 20. 11. 2023 in ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra v tistem delu, kjer navaja, da se morajo odločitve o umeščanju vetrnih elektrarn v prostor sprejeti šele takrat, ko bodo usklajena stališča lokalne skupnosti, stroke in civilne družbe in da na koncu imajo seveda vedno prav ljudje. Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, energetske infrastrukture tam ne bo. Slednje stališče je minister potrdil tudi na javnem posvetu Energetska prihodnost Krasa in Brkinov dne 29. 11. 2023 na gradu Štanjel, tam sva oba z državno sekretarko bila prisotna pa še kdo drugi, to lahko to tudi potrdimo. Zato upravičeno pričakujemo in vas prosimo, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor po razpravi sprejme takšno odločitev, da bo umeščanje vetrnih elektrarn na Pohorju ustavljeno, saj jih Pohorke in Pohorci ne želimo ne glede na finančno ponudbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo občinam za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav v višini 200 tisoč za en megavat moči. Ob koncu bi v imenu civilne iniciative podal še sledeči apel Pohorske občine so se pred 7 leti izrekle za ustanovitev regijskega parka Pohorje. Projekt je tik pred realizacijo, pripravljena je uredba o regijskem parku Pohorje, ki čaka za potrditev oz. sprejem na Vladi Republike Slovenije. Zaradi interesov Energetike njene vsebine naj ne bi bile usklajene, namreč tudi minorno, v samo okoli 5 tisoč hektarjev velikem območju predlaganega regijskega parka naj bi ministrstvi, pristojni za energijo in infrastrukturo, želeli umestiti vetrne elektrarne. Zahtevamo, da odločujoči čim prej sprejmejo predlagano uredbo z vsebinami, ki ne dopuščajo umeščanja vetrnih elektrarn na območje regijskega parka Pohorje, ter da se postopek ustanovitve parka nadaljuje kot je bilo načrtovano in se še letos zaključi z razglasitvijo regijskega parka Pohorje. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa.

Dalje, izvolite gospod.