Prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: mag. Karmen Furman, ki nadomešča Zvonka Černača, poslanka Sara Žibrat, ki nadomešča poslanca mag. Miroslava Gregoriča, mag. Bojana Muršič, ki nadomešča poslanca Predraga Bakovića, poslanka Alenka Jeraj, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca, poslanec Jožef Lenart, ki nadomešča poslanca Franca Rosca in pa poslanec Jurij Lep, ki nadomešča poslanca mag. Franca Propsa.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - stop gradnje vetrnih elektrarn v osrčju Zelenega Pohorja. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na obravnavo PRVE IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE STOP GRADNJI VETRNIH ELEKTRARN V OSRČJU ZELENEGA POHORJA. Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 13. 11. 2023, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja mag. Karmen Furman, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Zavod za gozdove, Direkcija Republike Slovenije za vode, dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, Urška Repolusk, županja občine Ruše, Boris Podvršnik, župan občine Zreče, Matjaž Orter, župan občine Oplotnica ter večje število predstavnikov zainteresirane javnosti.

Prehajamo torej na obravnavo navedene zadeve. Besedo dajem predstavnici predlagatelja v imenu Poslanske skupine SDS, poslanki mag. Karmen Furman, da poda dopolnilno obrazložitev k zahtevi. Izvolite besedo.

Ja, hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj v mojem imenu, vsem kolegicam in kolegom poslancem, še posebej pa seveda vabljenim na današnjo sejo.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo sredi meseca novembra vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo in sicer v zvezi s postopki umeščanja vetrnih elektrarn na območje Zelenega Pohorja. Gre za projekt investitorja energije na veter d. o. o., ki na območju Bistriškega Pohorja, natančneje na območju Treh kraljev Areha in Rogle, načrtuje izgradnjo 56 vetrnih elektrarn. Po projektu bi se te načrtovane vetrne elektrarne umestile na območje občine Slovenska Bistrica, kablovod pa bi potekal skozi občino Ruše. V okviru projekta trenutno že poteka integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev 35 vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh kraljev, ki ga vodi za investitorja sektor za dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Glede na znane mikrolokacije postavitve objektov, in sicer 21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 na območju Frajhama in 21 na območju Kota Na Pohorju je kar 6 vetrnic načrtovanih celo na vodnih virih. Slednje med drugim predstavlja veliko tveganje ne samo za občane občine Slovenska Bistrica, pač pa tudi za občane občin Oplotnica, Kidričevo in občine Rače Fram, ki se iz teh virov oskrbujejo s pitno vodo, zato projektu odločno nasprotuje tudi Komunala Slovenska Bistrica kot upravljavec pohorskih vodnih virov. Z vidika varovanja narave gre za predvsem povsem nedopusten projekt, s katerim se posega in uničuje del pohorske narave. Pohorje namreč danes zagotovo predstavlja eno izmed najbolj ohranjenih naravnih območij v naši državi in spada tudi pod zaščiteno območje Nature 2000. Glede na projekt ustanovitve Regijskega parka Pohorje, slednje očitno priznava tudi Ministrstvo za okolje in prostor, namreč, na ministrstvu so pripravili uredbo o regijskem parku Pohorje z namenom, da se to območje zaradi izjemnih naravnih danosti tudi zavaruje. In v sklopu tega je Ministrstvo za okolje in prostor 11. januarja 2022 v okviru javne obravnave predloga te uredbe na svoji uradni spletni strani med drugim tudi zapisalo citiram: "Za površje masiva Pohorja ki predstavlja bodoči regijski park je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojujejo neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda." Konec citata. Zdaj, potrebno je reči, da gre za precej realen opis te neokrnjene pohorske narave, a glede na zapisane besede je še toliko bolj zaskrbljujoče, da občanov, ki pa se sedaj bojujejo proti drastičnim posegom v to neokrnjeno naravo, nihče več ne sliši. Projektu že mesece nasprotujejo tako krajani oziroma občani, ki v okolju, kjer bi bile vetrnice postavljene, tudi živijo, kot prav tako njihovi izvoljeni predstavniki. Občinski svet občine Slovenska Bistrica je projekt izgradnje vetrnic na Pohorju zgolj v tem letu obravnaval že kar na dveh sejah občinskega sveta, kjer so svetniki projektu obakrat izrekli odločen ne in sprejeli sklep s pozivom Ministrstvu za naravne vire in prostor, da integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na Pohorju nemudoma ustavi. Občina Slovenska Bistrica kot mnenjedajalec v postopku na ministrstvu je tudi že predhodno naslovila negativno mnenje, da predložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je v neskladju s prostorskimi akti občine. Podobno kot bistriški občinski svet so se proti projektu izrekli tudi svetniki v občini Ruše, v obeh omenjenih občinah pa sta se v boju proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju ustanovili tudi civilni iniciativi. V občini Slovenska Bistrica je bila tako 22. aprila letos ustanovljena Civilna iniciativa za Pohorje, kasneje se je tej pridružila tudi ruska civilna iniciativa "Za združeno akcijo". Proti nameravani gradnji vetrnih elektrarn so se odločno izrekli tudi občani ožjih delov občine Slovenska Bistrica, in sicer v vseh treh krajevnih skupnosti, kjer bi bile po projektu investitorja vetrne elektrarne tudi locirane, gre za krajevne skupnosti Tinje, Kebelj in pa Šmartno na Pohorju, katerih predstavniki oziroma predsedniki so tudi danes tukaj z nami in bodo o teh odločitvah krajanov tudi kasneje sami povedali. A proti takšnim posegom degradacije v prostor niso zgolj občani oziroma krajani tamkajšnjih naselij, ampak na nesprejemljivost projektov navsezadnje opozarja tudi stroka. V integralnem postopku je kar 9 mnenjedajalcev podalo negativno mnenje ali pa zahtevalo dopolnitev dokumentacije, in sicer Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija za vode, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, občina Slovenska Bistrica, občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica in ministrstvo za obrambo. V podporo krajanom se je v postopek vključila tudi nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki se v sodelovanju z društvom Moja Mura trenutno dogovarja celo o morebitni vložitvi zahteve za presojo ustavnosti nedavno sprejetega vladnega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Namreč letošnje poletje ste v koaliciji sprejeli precej sporen energetski zakon, ki sicer uradno z namenom pospeševanja tako imenovanega zelenega prehoda omogoča cel kup možnih takšnih in drugačnih, tudi spornih posegov v naravo, kar sedaj velja tudi za bistriško Pohorje. In ker kljub ostremu nasprotovanju tako krajanov kot na drugi strani stroke, ki jasno opozarja, da so takšni posegi za Pohorje nesprejemljivi, saj bodo uničili enega najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Sloveniji. Na pristojnem Ministrstvu za naravne vire in prostor nadaljujejo s postopkom, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke torej vložili zahtevo za sklic izredne seje Odbora za infrastrukturo, in sicer z dvema predlogoma sklepov. Kot prvič, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozove Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki vodi integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha. Da postopek izdaje gradbenega dovoljenja zaradi nesprejemljivega posega v enega izmed najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Sloveniji nemudoma ustavi. In kot drugič da Odbor za infrastrukturo okolje in prostor poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da ustavi vse že začete in načrtovane postopke umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci. Pred dnevi je celo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo predlog uredbe, s katero je občinam ponudilo, moram reči, da precej mamljivo plačilo kot nadomestilo za postavitev vetrnih elektrarn na njihovo območje, in sicer ministrstvo predlaga nadomestilo v višini kar 200.000 evrov za en megavat moči. Zdaj, treba je povedati, da te vetrnice so predvidene za 3,5 megavatov krat 35 in verjetno lahko v konkretnem projektu potem lahko ugotovimo, da so to kar nekaj milijonski zneski nadomestil za posege v naravo. A po drugi strani se je potrebno zavedati, da nam narave in vodnih virov, ki jih bomo s takšnimi projekti trajno uničili noben denar ne bo povrnil. Zato, spoštovana koalicija, tukaj med nami so danes ljudje, ki živijo na tem območju in bi jim njihov življenjski prostor tudi trajno porušili in degradirali. Zato, preden torej odločimo o usodi Pohorja, o prihodnosti ljudi na tem območju, torej, ki tam živijo in navsezadnje tudi te neokrnjene narave vas prosim, da dobro prisluhnete, poslušate njihove argumente in navsezadnje, da pri odločanju o predlaganih sklepih sledite temu, kar ste tudi sami zapisali. Namreč, v Gibanju Svoboda ste 20. novembra 2023 podali javno izjavo o tem projektu umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje in med drugim je v tej izjavi na koncu tudi zapisano, odločitve o umeščanju vetrne energije v prostor se bodo sprejele šele takrat, ko bodo usklajena stališča lokalne skupnosti, stroke in pa civilne družbe. Zdaj, odločitev lokalne skupnosti, civilne družbe in stroke so usklajene, njihov odgovor je jasen in odločen takšnim posegom na Pohorju. Zdaj štejejo dejanja, ne zgolj besede, besede vašega ministra Kumra, če jih citiram 22. novembra iz radia Prvi so bile med drugim tudi to, dobesedno: "Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, jih tam ne bo." In pa tudi iz iste radijske oddaje tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, gospod Tomislav Tkauc in pa gospod Sandi Rutar, vodja sektorja za dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki sta med drugim dejala dobesedni citat: "Dajmo izkoristiti ne tvegana območja, umeščati vetrne elektrarne najprej na degradirana in potencialno prednostna področja, upoštevati bo potrebno tudi lokalno prebivalstvo. Torej, spoštovane kolegice in kolegi, upoštevamo lokalno prebivalstvo, upoštevamo to, da gre za poseg na območje zelenega Pohorja, vodnih virov, povsem neprimerno za takšne projekte in sklepe tudi podprite. Hvala.

Ja, hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj v mojem imenu, vsem kolegicam in kolegom poslancem, še posebej pa seveda vabljenim na današnjo sejo.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo sredi meseca novembra vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo in sicer v zvezi s postopki umeščanja vetrnih elektrarn na območje Zelenega Pohorja. Gre za projekt investitorja energije na veter d. o. o., ki na območju Bistriškega Pohorja, natančneje na območju Treh kraljev Areha in Rogle, načrtuje izgradnjo 56 vetrnih elektrarn. Po projektu bi se te načrtovane vetrne elektrarne umestile na območje občine Slovenska Bistrica, kablovod pa bi potekal skozi občino Ruše. V okviru projekta trenutno že poteka integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev 35 vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh kraljev, ki ga vodi za investitorja sektor za dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Glede na znane mikrolokacije postavitve objektov, in sicer 21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 na območju Frajhama in 21 na območju Kota Na Pohorju je kar 6 vetrnic načrtovanih celo na vodnih virih. Slednje med drugim predstavlja veliko tveganje ne samo za občane občine Slovenska Bistrica, pač pa tudi za občane občin Oplotnica, Kidričevo in občine Rače Fram, ki se iz teh virov oskrbujejo s pitno vodo, zato projektu odločno nasprotuje tudi Komunala Slovenska Bistrica kot upravljavec pohorskih vodnih virov. Z vidika varovanja narave gre za predvsem povsem nedopusten projekt, s katerim se posega in uničuje del pohorske narave. Pohorje namreč danes zagotovo predstavlja eno izmed najbolj ohranjenih naravnih območij v naši državi in spada tudi pod zaščiteno območje Nature 2000. Glede na projekt ustanovitve Regijskega parka Pohorje, slednje očitno priznava tudi Ministrstvo za okolje in prostor, namreč, na ministrstvu so pripravili uredbo o regijskem parku Pohorje z namenom, da se to območje zaradi izjemnih naravnih danosti tudi zavaruje. In v sklopu tega je Ministrstvo za okolje in prostor 11. januarja 2022 v okviru javne obravnave predloga te uredbe na svoji uradni spletni strani med drugim tudi zapisalo citiram: "Za površje masiva Pohorja ki predstavlja bodoči regijski park je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojujejo neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda." Konec citata. Zdaj, potrebno je reči, da gre za precej realen opis te neokrnjene pohorske narave, a glede na zapisane besede je še toliko bolj zaskrbljujoče, da občanov, ki pa se sedaj bojujejo proti drastičnim posegom v to neokrnjeno naravo, nihče več ne sliši. Projektu že mesece nasprotujejo tako krajani oziroma občani, ki v okolju, kjer bi bile vetrnice postavljene, tudi živijo, kot prav tako njihovi izvoljeni predstavniki. Občinski svet občine Slovenska Bistrica je projekt izgradnje vetrnic na Pohorju zgolj v tem letu obravnaval že kar na dveh sejah občinskega sveta, kjer so svetniki projektu obakrat izrekli odločen ne in sprejeli sklep s pozivom Ministrstvu za naravne vire in prostor, da integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na Pohorju nemudoma ustavi. Občina Slovenska Bistrica kot mnenjedajalec v postopku na ministrstvu je tudi že predhodno naslovila negativno mnenje, da predložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je v neskladju s prostorskimi akti občine. Podobno kot bistriški občinski svet so se proti projektu izrekli tudi svetniki v občini Ruše, v obeh omenjenih občinah pa sta se v boju proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju ustanovili tudi civilni iniciativi. V občini Slovenska Bistrica je bila tako 22. aprila letos ustanovljena Civilna iniciativa za Pohorje, kasneje se je tej pridružila tudi ruska civilna iniciativa "Za združeno akcijo". Proti nameravani gradnji vetrnih elektrarn so se odločno izrekli tudi občani ožjih delov občine Slovenska Bistrica, in sicer v vseh treh krajevnih skupnosti, kjer bi bile po projektu investitorja vetrne elektrarne tudi locirane, gre za krajevne skupnosti Tinje, Kebelj in pa Šmartno na Pohorju, katerih predstavniki oziroma predsedniki so tudi danes tukaj z nami in bodo o teh odločitvah krajanov tudi kasneje sami povedali. A proti takšnim posegom degradacije v prostor niso zgolj občani oziroma krajani tamkajšnjih naselij, ampak na nesprejemljivost projektov navsezadnje opozarja tudi stroka. V integralnem postopku je kar 9 mnenjedajalcev podalo negativno mnenje ali pa zahtevalo dopolnitev dokumentacije, in sicer Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija za vode, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, občina Slovenska Bistrica, občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica in ministrstvo za obrambo. V podporo krajanom se je v postopek vključila tudi nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki se v sodelovanju z društvom Moja Mura trenutno dogovarja celo o morebitni vložitvi zahteve za presojo ustavnosti nedavno sprejetega vladnega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Namreč letošnje poletje ste v koaliciji sprejeli precej sporen energetski zakon, ki sicer uradno z namenom pospeševanja tako imenovanega zelenega prehoda omogoča cel kup možnih takšnih in drugačnih, tudi spornih posegov v naravo, kar sedaj velja tudi za bistriško Pohorje. In ker kljub ostremu nasprotovanju tako krajanov kot na drugi strani stroke, ki jasno opozarja, da so takšni posegi za Pohorje nesprejemljivi, saj bodo uničili enega najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Sloveniji. Na pristojnem Ministrstvu za naravne vire in prostor nadaljujejo s postopkom, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke torej vložili zahtevo za sklic izredne seje Odbora za infrastrukturo, in sicer z dvema predlogoma sklepov. Kot prvič, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozove Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki vodi integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha. Da postopek izdaje gradbenega dovoljenja zaradi nesprejemljivega posega v enega izmed najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Sloveniji nemudoma ustavi. In kot drugič da Odbor za infrastrukturo okolje in prostor poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da ustavi vse že začete in načrtovane postopke umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci. Pred dnevi je celo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo predlog uredbe, s katero je občinam ponudilo, moram reči, da precej mamljivo plačilo kot nadomestilo za postavitev vetrnih elektrarn na njihovo območje, in sicer ministrstvo predlaga nadomestilo v višini kar 200.000 evrov za en megavat moči. Zdaj, treba je povedati, da te vetrnice so predvidene za 3,5 megavatov krat 35 in verjetno lahko v konkretnem projektu potem lahko ugotovimo, da so to kar nekaj milijonski zneski nadomestil za posege v naravo. A po drugi strani se je potrebno zavedati, da nam narave in vodnih virov, ki jih bomo s takšnimi projekti trajno uničili noben denar ne bo povrnil. Zato, spoštovana koalicija, tukaj med nami so danes ljudje, ki živijo na tem območju in bi jim njihov življenjski prostor tudi trajno porušili in degradirali. Zato, preden torej odločimo o usodi Pohorja, o prihodnosti ljudi na tem območju, torej, ki tam živijo in navsezadnje tudi te neokrnjene narave vas prosim, da dobro prisluhnete, poslušate njihove argumente in navsezadnje, da pri odločanju o predlaganih sklepih sledite temu, kar ste tudi sami zapisali. Namreč, v Gibanju Svoboda ste 20. novembra 2023 podali javno izjavo o tem projektu umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje in med drugim je v tej izjavi na koncu tudi zapisano, odločitve o umeščanju vetrne energije v prostor se bodo sprejele šele takrat, ko bodo usklajena stališča lokalne skupnosti, stroke in pa civilne družbe. Zdaj, odločitev lokalne skupnosti, civilne družbe in stroke so usklajene, njihov odgovor je jasen in odločen takšnim posegom na Pohorju. Zdaj štejejo dejanja, ne zgolj besede, besede vašega ministra Kumra, če jih citiram 22. novembra iz radia Prvi so bile med drugim tudi to, dobesedno: "Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, jih tam ne bo." In pa tudi iz iste radijske oddaje tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, gospod Tomislav Tkauc in pa gospod Sandi Rutar, vodja sektorja za dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki sta med drugim dejala dobesedni citat: "Dajmo izkoristiti ne tvegana območja, umeščati vetrne elektrarne najprej na degradirana in potencialno prednostna področja, upoštevati bo potrebno tudi lokalno prebivalstvo. Torej, spoštovane kolegice in kolegi, upoštevamo lokalno prebivalstvo, upoštevamo to, da gre za poseg na območje zelenega Pohorja, vodnih virov, povsem neprimerno za takšne projekte in sklepe tudi podprite. Hvala.

Hvala. Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki mag. Tini Seršen. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani. Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, poslanke! Izraba vetrne energije v Sloveniji jo res spremlja neka smola in razumem, da je današnja razprava uperjena proti nekemu konkretnemu projektu na konkretni lokaciji. Bi pa si vseeno želela, no, in pozivam vse prisotne, da v današnji razpravi ne dopustimo nekih pavšalnih, poenostavljenih ali populističnih razprav, ki so kar vse povprek a priori proti vetru. Ozavestimo in ločimo slabe in dobre prakse, slaba in dobra projekta. Tako kot pri vsaki gospodarski dejavnosti, kjer tudi ne moremo vseh podjetij metati v isti koš, ločimo tudi tukaj projekt od politike na strateški ravni in ločimo slabo in od dobre prakse. Veter je čisti vir energije, ker je obnovljiv, ker ne stane nič, ker njegova izraba ne pušča trajnih posledic za podnebje in za človeštvo in ker se njegov vpliv na lokalno okolje da bistveno omiliti. Za konkretne projekte pa potrebujemo znanstvene pravne in strokovne argumente vezane na mikro lokacijo torej na lokacijo specifično in na neko tehnološko rešitev natančno. Pavšalizma in psevdo strokovnosti si na tako že pospešenem nimbi efektu proti vetru v Sloveniji ne bi smeli privoščiti. In čeprav je ta konkretni projekt, ki je danes tema razprav, posledica preteklih odločitev občine, ponavljam, posledica preteklih odločitev občine, želim vseeno ravno za to, da podprem s čim sem začela ločiti projekt od politike na neki strateški ravni, projekt od države in strateških usmeritev države na tem področju. A kljub temu, da je izraba vetrnega potenciala za proizvodnjo električne energije jasno predvidena že z našimi veljavnimi pred leti sprejeti strateškimi dokumenti, cilji so tudi na leto natančno določeni. Slovenija izrazito negativno izstopa v primerjavi z drugimi državami članicami EU na tem področju in to je ne glede na to katero primerjavo vzamemo v roke. Če se primerjamo na primer z jedrskimi državami, vidimo, da ima velika večina evropskih jedrskih držav vetra v svoji energetski mešanici več kot 10 %. Če pogledamo kar povprečje v EU, ugotovimo, da povprečni delež vetra v proizvodnji v drugih državah EU že lani dosega vsaj 16 %, v povprečju gre tudi do 30 %, v nejedrskih državah članicah celo do 70 % In pozor, to so številke iz uradnih podatkov, ki so nastali pred ukrajinsko vojno, kaj se je na tem področju zgodilo v zadnjem letu pa pol bo statistika pokazala šele naslednje leto. Vemo pa že danes, da je izjemen prirast vetra. Če pogledamo najbolj gozdnate države EU ima večina le-teh, torej najbolj gozdnati že danes nekaj 1000 megavatov inštalirane moči, le Estonija je pod 1000. Če se primerjamo z državami članicami, ki imajo največji delež teritorija pod zaščito Nature 2000, je slika ponovno ista. Vse te države torej, ki so popolnoma primerljive z zaščitenimi območji s Slovenijo, imajo že danes več tisoč megavatnih inštaliranih moči, le Bolgarija jih ima 704 megavate. Evropska komisija nas že leta uradno, formalno poziva, naj naredimo korak naprej, saj je prav za posebej na območju Natura 2000 evropska komisija izdelala smernice umeščanja vetrnih elektrarn na zaščitena območja, ker je to normalna praksa povsod po Evropi. Letos je bil celo sprejet evropski akcijski načrt za veter, ki določa nove cilje na tem področju do leta 2030, in Evropska komisija je vetrno industrijo proglasila za strateškega pomena glede na prispevek delovnih mest, število delovnih mest in vrednosti ekonomije ter dodane vrednosti. Sloveniji žal nismo uspeli prebiti magičnih 5 megavatov. Cilj v Nepnu, ki je sprejet, bi pomenil, da izkoristimo približno 1 % našega potenciala. V praksi to pomeni 150 megavatov oziroma 30 do 50 vetrnic z močjo od 3 do 5 megavatov. Ministrstvo se z več instrumenti v zadnjem letu oziroma je v zadnjem letu proaktivno pristopilo k reševanju te problematike in z več instrumenti poskuša naslavljati to situacijo v Sloveniji, ki je res, ponavljam, izstopajoča v EU in upamo, da bo na dolgi rok to seveda obrodilo nekatere sadove. V zadnjem letu smo izdelali nove in ustrezno certificirane meritve hrupa vetrnih elektrarn oziroma edine vetrne elektrarne, ki jo imamo po danskem standardu merjenja, ki velja za najstrožjega na svetu. Ti rezultati bodo kmalu javnosti dostopni. Izdelali smo tudi mapiranje potencialov in analizo omejitev ter občutljivosti in ranljivosti za 13 varstvenih kategorij. To je že javno dostopno. Seveda ugotovitve niso presenetljive. Večina našega vetrnega potenciala se seveda skriva na grebenih, v hribovitosti, na nenaseljenih področjih, to verjetno ne more biti presenečenje komu. Je pa vetrni potencial naša druga največja naravna danost? Potenciala imamo kar za 2 in pol krat Slovenije, da tako rečem, imamo ga kar osemkrat več kot imamo veter, kot imamo hidropotenciala, ki že skoraj mitsko velja za našo naravno danost, pa se tudi skriva na globoko zavarovanih naravnih območjih Nature 2000, a nas to ne zaustavlja pri načrtih za njegovo izrabo. Podobnega s pristopa si želimo tudi za veter.

Za dosego podnebno energetskih ciljev do 2030 si želimo najti način, da izkoristimo ta 1 % našega potenciala. Zato je bil sprejet zakon, ki omogoča tako imenovano pripravo go to območij, torej prednostnih območij, ki nimajo večjih ovir v prostoru za razvoj vetra in tukaj na tej točki absolutno zanikam navedbe da naj bi zakon kakršnokoli povezavo s tem konkretnim projektom, ponavljam, ta konkretni projekt se umešča že nekaj časa in pravno podlago ima v občinskih prostorskih aktih, ne na zakonu, ki je bil sprejet par mesecev nazaj. Skratka ministrstvo je tudi po zgledu jedrske elektrarne oblikovalo finančno nadomestilo za lokalne skupnosti, ki bi imele neko neposredno korist od sprejema vetrne elektrarne na svojem območju, podobno kot je pri jedrski elektrarni in to bi bistveno znižalo stroške za občane, ki bi morali živeti s to infrastrukturo tako kot s katerokoli drugo infrastrukturo, ki že danes v prostoru, pa za katero ne dobivajo nadomestila. Prav tako smo posebej radodarne subvencije oblikovali za razvoj energetskih skupnosti iz vetra, kar pomeni, da aktivno podpiramo razvoj od spodaj navzgor, torej preko zadrug, preko občinskih povezav in ta razpis bo na Borzenu odprt še naslednji dve leti. Ministrstvo je prav tako izvedlo javnomnenjsko raziskavo o sprejemljivosti vetra v Sloveniji. Ta je pokazala, da je sprejemanje vetra med državljani presenetljivo visoka, in to čisto v vseh regijah. Skoraj 80 % vprašanih vetrnice sprejema ozirom si jih želi več, kar 40 % bi jih sprejelo v domačem kraju. Ministrstvo je na podlagi te raziskave seveda tudi pripravilo in stopilo na korak naprej in pripravilo kampanjo informiranja in ozaveščanja o pomenu električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se bo izvajala v letu 2024. Dejstvo pa ostaja, da smo bili leta 2022 v deležu novo inštalirane kapacitete OVE, torej vetra in sonca skupaj na samem repu evropskih držav. Posledica je seveda, da moramo dokupovati minimalno predpisan delež obnovljivih virov energije tako imenovane statistične prenose, da lahko ohranimo evropska nepovratna sredstva oziroma črpanje teh. In za lansko leto bomo tako v Hrvaški, kjer mimogrede vetrne parke gradijo slovenska podjetja, ki so v državni lasti, za statistični prenos plačali 11 milijonov evrov. To me pripelje do jedra odziva ministrstva, pristojnega za energijo in podnebje na predlagane sklepe predlagateljev. Ko govoriš s slovenskimi podjetji, ki investirajo v vetrnice na hrvaškem ali kjerkoli drugje po Balkanu ti vsi rečejo isto, tam, saj veš, da boš prišel do konca. Ščiti te zakon, pravila so jasna. Pri nas pa si očitno lahko privoščimo politično razpravo o sklepih, ki pozivajo h kršitvi zakona, ki govorijo o nekem poseganju ene veje oblasti v drugo, ki govorijo o političnem poseganju v zakonito vodene upravne postopke, s katerimi bi se kar malo arbitrarno odločali o tem kaj bi imeli in česa ne bi imeli, tudi če so bili vsi pravni in postopkovni pogoji izpolnjeni ali ne, to ni več važno. Spoštovani poslanci, kaj takega si res ne moremo privoščiti, zato sklepi niso sprejemljivi. Predstavljajte si tudi tako imenovani spilover efekt na druga področja, če bi takšne sklepe sprejeli. Takšnega posega, to je takšen poseg v neko ustavno zavarovano pravico investitorjem v tej državi za katerokoli gospodarsko pobudo, ki Ustava varuje svobodno gospodarsko pobudo in zakonodaja na podlagi tega vse drugim deležnikom jasno varuje interese v postopkih in jim daje pravico, da se vključujejo v postopke umeščanja in kasneje v postopke dovoljevanja neke gospodarske pobude, pa naj bo to vetrnica ali tovarna ali 5G omrežje ali karkoli drugega. V obeh fazah so vključeni vsi, tako lokalna skupnost kot tudi ljudje. Zakon nedvomno to predpisuje. V postopke dovoljevanj se lahko v skladu z zakonodajo vključujejo lastniki nepremičnin tako imenovani mejaši, druge osebe, na katere bi lahko projekt vplival, nevladne organizacije, civilne iniciative, občine in strokovni zakoni pa tako ali tako nastopajo kot obvezni mnenjedajalci. Izredno pomembno je, da prepoznamo mi, torej odločevalci, politiki, zakonitosti in pravni okvir, ki velja in posledično omogočamo ljudem, da jih usmerjamo na pravilna mesta in jim omogočamo, da se na pravilen način vključujejo v neke upravne postopke, ker je to edini zakonito in pravilno voden pristop. V tem konkretnem primeru je Ministrstvo za naravne vire in prostor že tako in tako dalo obširnejše javno pojasnilo o samem postopku kaj je res in kaj ni in to je vse javno dostopno. Ta konkreten projekt sloni na konkretnih občinskih in ne državnih odločitvah, dejstvo je tudi, da predstavlja pa nek primer slabe prakse, to ni za skrivati. A izredno pomembno je da v teh razpravah ločimo med investitorji, ki se poslužujejo nekih dobrih praks umeščanja in to tudi dopustimo in med investitorji, ki niso vešči upravljati s takimi izzivi in jih bo sam zakon oziroma sam zakonito voden upravni postopek brez političnega vmešavanja tudi ustrezno prepoznal in da tako rečem, reguliral. Tako, da kar se tiče pa tudi ministrove izjave na radiu, jaz mislim, da je zelo jasno, da je iztrgano iz konteksta, kot sem povedala, minister je zelo jasno, govoril je o tem, da je treba sprejeti veter in da se ministrstvo trudi postavljati mehanizme, kjer bi veter prišel skozi skupnosti, skozi neke zadruge, zato dajemo in sprejemamo cel kup raznih ukrepov, kjer bi ljudje to sprejeli za svoje, tako kot so sprejeli cesto, tako kot so sprejeli telekomunikacijski drog in podobno, o tem je minister govoril, ko je rekel, da ljudje morajo sprejeti oziroma, če bodo ljudje sprejeli in moramo jim pomagati, bomo imeli dobre prakse, če pa ljudje tega ne bodo želeli oziroma do tega ne bomo prišli, pa ne bo. Ni korektno iztrgati ministrovo izjavo, eno izjavo iz enega konteksta na radijskem pogovoru, ki je bil bistveno širši in daljši. se bom tukaj zaustavila, pa najlepša hvala predsedujoča.

Najlepša hvala, spoštovani. Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, poslanke! Izraba vetrne energije v Sloveniji jo res spremlja neka smola in razumem, da je današnja razprava uperjena proti nekemu konkretnemu projektu na konkretni lokaciji. Bi pa si vseeno želela, no, in pozivam vse prisotne, da v današnji razpravi ne dopustimo nekih pavšalnih, poenostavljenih ali populističnih razprav, ki so kar vse povprek a priori proti vetru. Ozavestimo in ločimo slabe in dobre prakse, slaba in dobra projekta. Tako kot pri vsaki gospodarski dejavnosti, kjer tudi ne moremo vseh podjetij metati v isti koš, ločimo tudi tukaj projekt od politike na strateški ravni in ločimo slabo in od dobre prakse. Veter je čisti vir energije, ker je obnovljiv, ker ne stane nič, ker njegova izraba ne pušča trajnih posledic za podnebje in za človeštvo in ker se njegov vpliv na lokalno okolje da bistveno omiliti. Za konkretne projekte pa potrebujemo znanstvene pravne in strokovne argumente vezane na mikro lokacijo torej na lokacijo specifično in na neko tehnološko rešitev natančno. Pavšalizma in psevdo strokovnosti si na tako že pospešenem nimbi efektu proti vetru v Sloveniji ne bi smeli privoščiti. In čeprav je ta konkretni projekt, ki je danes tema razprav, posledica preteklih odločitev občine, ponavljam, posledica preteklih odločitev občine, želim vseeno ravno za to, da podprem s čim sem začela ločiti projekt od politike na neki strateški ravni, projekt od države in strateških usmeritev države na tem področju. A kljub temu, da je izraba vetrnega potenciala za proizvodnjo električne energije jasno predvidena že z našimi veljavnimi pred leti sprejeti strateškimi dokumenti, cilji so tudi na leto natančno določeni. Slovenija izrazito negativno izstopa v primerjavi z drugimi državami članicami EU na tem področju in to je ne glede na to katero primerjavo vzamemo v roke. Če se primerjamo na primer z jedrskimi državami, vidimo, da ima velika večina evropskih jedrskih držav vetra v svoji energetski mešanici več kot 10 %. Če pogledamo kar povprečje v EU, ugotovimo, da povprečni delež vetra v proizvodnji v drugih državah EU že lani dosega vsaj 16 %, v povprečju gre tudi do 30 %, v nejedrskih državah članicah celo do 70 % In pozor, to so številke iz uradnih podatkov, ki so nastali pred ukrajinsko vojno, kaj se je na tem področju zgodilo v zadnjem letu pa pol bo statistika pokazala šele naslednje leto. Vemo pa že danes, da je izjemen prirast vetra. Če pogledamo najbolj gozdnate države EU ima večina le-teh, torej najbolj gozdnati že danes nekaj 1000 megavatov inštalirane moči, le Estonija je pod 1000. Če se primerjamo z državami članicami, ki imajo največji delež teritorija pod zaščito Nature 2000, je slika ponovno ista. Vse te države torej, ki so popolnoma primerljive z zaščitenimi območji s Slovenijo, imajo že danes več tisoč megavatnih inštaliranih moči, le Bolgarija jih ima 704 megavate. Evropska komisija nas že leta uradno, formalno poziva, naj naredimo korak naprej, saj je prav za posebej na območju Natura 2000 evropska komisija izdelala smernice umeščanja vetrnih elektrarn na zaščitena območja, ker je to normalna praksa povsod po Evropi. Letos je bil celo sprejet evropski akcijski načrt za veter, ki določa nove cilje na tem področju do leta 2030, in Evropska komisija je vetrno industrijo proglasila za strateškega pomena glede na prispevek delovnih mest, število delovnih mest in vrednosti ekonomije ter dodane vrednosti. Sloveniji žal nismo uspeli prebiti magičnih 5 megavatov. Cilj v Nepnu, ki je sprejet, bi pomenil, da izkoristimo približno 1 % našega potenciala. V praksi to pomeni 150 megavatov oziroma 30 do 50 vetrnic z močjo od 3 do 5 megavatov. Ministrstvo se z več instrumenti v zadnjem letu oziroma je v zadnjem letu proaktivno pristopilo k reševanju te problematike in z več instrumenti poskuša naslavljati to situacijo v Sloveniji, ki je res, ponavljam, izstopajoča v EU in upamo, da bo na dolgi rok to seveda obrodilo nekatere sadove. V zadnjem letu smo izdelali nove in ustrezno certificirane meritve hrupa vetrnih elektrarn oziroma edine vetrne elektrarne, ki jo imamo po danskem standardu merjenja, ki velja za najstrožjega na svetu. Ti rezultati bodo kmalu javnosti dostopni. Izdelali smo tudi mapiranje potencialov in analizo omejitev ter občutljivosti in ranljivosti za 13 varstvenih kategorij. To je že javno dostopno. Seveda ugotovitve niso presenetljive. Večina našega vetrnega potenciala se seveda skriva na grebenih, v hribovitosti, na nenaseljenih področjih, to verjetno ne more biti presenečenje komu. Je pa vetrni potencial naša druga največja naravna danost? Potenciala imamo kar za 2 in pol krat Slovenije, da tako rečem, imamo ga kar osemkrat več kot imamo veter, kot imamo hidropotenciala, ki že skoraj mitsko velja za našo naravno danost, pa se tudi skriva na globoko zavarovanih naravnih območjih Nature 2000, a nas to ne zaustavlja pri načrtih za njegovo izrabo. Podobnega s pristopa si želimo tudi za veter.

Za dosego podnebno energetskih ciljev do 2030 si želimo najti način, da izkoristimo ta 1 % našega potenciala. Zato je bil sprejet zakon, ki omogoča tako imenovano pripravo go to območij, torej prednostnih območij, ki nimajo večjih ovir v prostoru za razvoj vetra in tukaj na tej točki absolutno zanikam navedbe da naj bi zakon kakršnokoli povezavo s tem konkretnim projektom, ponavljam, ta konkretni projekt se umešča že nekaj časa in pravno podlago ima v občinskih prostorskih aktih, ne na zakonu, ki je bil sprejet par mesecev nazaj. Skratka ministrstvo je tudi po zgledu jedrske elektrarne oblikovalo finančno nadomestilo za lokalne skupnosti, ki bi imele neko neposredno korist od sprejema vetrne elektrarne na svojem območju, podobno kot je pri jedrski elektrarni in to bi bistveno znižalo stroške za občane, ki bi morali živeti s to infrastrukturo tako kot s katerokoli drugo infrastrukturo, ki že danes v prostoru, pa za katero ne dobivajo nadomestila. Prav tako smo posebej radodarne subvencije oblikovali za razvoj energetskih skupnosti iz vetra, kar pomeni, da aktivno podpiramo razvoj od spodaj navzgor, torej preko zadrug, preko občinskih povezav in ta razpis bo na Borzenu odprt še naslednji dve leti. Ministrstvo je prav tako izvedlo javnomnenjsko raziskavo o sprejemljivosti vetra v Sloveniji. Ta je pokazala, da je sprejemanje vetra med državljani presenetljivo visoka, in to čisto v vseh regijah. Skoraj 80 % vprašanih vetrnice sprejema ozirom si jih želi več, kar 40 % bi jih sprejelo v domačem kraju. Ministrstvo je na podlagi te raziskave seveda tudi pripravilo in stopilo na korak naprej in pripravilo kampanjo informiranja in ozaveščanja o pomenu električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se bo izvajala v letu 2024. Dejstvo pa ostaja, da smo bili leta 2022 v deležu novo inštalirane kapacitete OVE, torej vetra in sonca skupaj na samem repu evropskih držav. Posledica je seveda, da moramo dokupovati minimalno predpisan delež obnovljivih virov energije tako imenovane statistične prenose, da lahko ohranimo evropska nepovratna sredstva oziroma črpanje teh. In za lansko leto bomo tako v Hrvaški, kjer mimogrede vetrne parke gradijo slovenska podjetja, ki so v državni lasti, za statistični prenos plačali 11 milijonov evrov. To me pripelje do jedra odziva ministrstva, pristojnega za energijo in podnebje na predlagane sklepe predlagateljev. Ko govoriš s slovenskimi podjetji, ki investirajo v vetrnice na hrvaškem ali kjerkoli drugje po Balkanu ti vsi rečejo isto, tam, saj veš, da boš prišel do konca. Ščiti te zakon, pravila so jasna. Pri nas pa si očitno lahko privoščimo politično razpravo o sklepih, ki pozivajo h kršitvi zakona, ki govorijo o nekem poseganju ene veje oblasti v drugo, ki govorijo o političnem poseganju v zakonito vodene upravne postopke, s katerimi bi se kar malo arbitrarno odločali o tem kaj bi imeli in česa ne bi imeli, tudi če so bili vsi pravni in postopkovni pogoji izpolnjeni ali ne, to ni več važno. Spoštovani poslanci, kaj takega si res ne moremo privoščiti, zato sklepi niso sprejemljivi. Predstavljajte si tudi tako imenovani spilover efekt na druga področja, če bi takšne sklepe sprejeli. Takšnega posega, to je takšen poseg v neko ustavno zavarovano pravico investitorjem v tej državi za katerokoli gospodarsko pobudo, ki Ustava varuje svobodno gospodarsko pobudo in zakonodaja na podlagi tega vse drugim deležnikom jasno varuje interese v postopkih in jim daje pravico, da se vključujejo v postopke umeščanja in kasneje v postopke dovoljevanja neke gospodarske pobude, pa naj bo to vetrnica ali tovarna ali 5G omrežje ali karkoli drugega. V obeh fazah so vključeni vsi, tako lokalna skupnost kot tudi ljudje. Zakon nedvomno to predpisuje. V postopke dovoljevanj se lahko v skladu z zakonodajo vključujejo lastniki nepremičnin tako imenovani mejaši, druge osebe, na katere bi lahko projekt vplival, nevladne organizacije, civilne iniciative, občine in strokovni zakoni pa tako ali tako nastopajo kot obvezni mnenjedajalci. Izredno pomembno je, da prepoznamo mi, torej odločevalci, politiki, zakonitosti in pravni okvir, ki velja in posledično omogočamo ljudem, da jih usmerjamo na pravilna mesta in jim omogočamo, da se na pravilen način vključujejo v neke upravne postopke, ker je to edini zakonito in pravilno voden pristop. V tem konkretnem primeru je Ministrstvo za naravne vire in prostor že tako in tako dalo obširnejše javno pojasnilo o samem postopku kaj je res in kaj ni in to je vse javno dostopno. Ta konkreten projekt sloni na konkretnih občinskih in ne državnih odločitvah, dejstvo je tudi, da predstavlja pa nek primer slabe prakse, to ni za skrivati. A izredno pomembno je da v teh razpravah ločimo med investitorji, ki se poslužujejo nekih dobrih praks umeščanja in to tudi dopustimo in med investitorji, ki niso vešči upravljati s takimi izzivi in jih bo sam zakon oziroma sam zakonito voden upravni postopek brez političnega vmešavanja tudi ustrezno prepoznal in da tako rečem, reguliral. Tako, da kar se tiče pa tudi ministrove izjave na radiu, jaz mislim, da je zelo jasno, da je iztrgano iz konteksta, kot sem povedala, minister je zelo jasno, govoril je o tem, da je treba sprejeti veter in da se ministrstvo trudi postavljati mehanizme, kjer bi veter prišel skozi skupnosti, skozi neke zadruge, zato dajemo in sprejemamo cel kup raznih ukrepov, kjer bi ljudje to sprejeli za svoje, tako kot so sprejeli cesto, tako kot so sprejeli telekomunikacijski drog in podobno, o tem je minister govoril, ko je rekel, da ljudje morajo sprejeti oziroma, če bodo ljudje sprejeli in moramo jim pomagati, bomo imeli dobre prakse, če pa ljudje tega ne bodo želeli oziroma do tega ne bomo prišli, pa ne bo. Ni korektno iztrgati ministrovo izjavo, eno izjavo iz enega konteksta na radijskem pogovoru, ki je bil bistveno širši in daljši. se bom tukaj zaustavila, pa najlepša hvala predsedujoča.

Hvala lepa za besedo. Ja, predlagateljica, izvolite, imate besedo.

Ja, spoštovana predsedujoča, jaz sem mislim, da boste urgirali sami, namreč želim, da opozorite državno sekretarko naj se pri svojih izjavah vzdrži tega, da poučuje poslanke in poslance kako bomo mi razpravljali, ona nima za to nobenih pristojnosti, še najmanj poslovniških možnosti. Poslanci in poslanke smo tukaj, da izrazimo svoja mnenja in na koncu tega tudi potem sprejemamo sklepe glede na svoje odločitve. In spoštovana državna sekretarka oziroma spoštovana predsedujoča, prosim, da državno sekretarko opozorite, da naj se drži svojih pristojnosti, ki jih ima, vse ostalo pa, kar ni v njeni pristojnosti, pa naj izključi iz svojih vsebinskih razprav. Hvala.

Ja, spoštovana predsedujoča, jaz sem mislim, da boste urgirali sami, namreč želim, da opozorite državno sekretarko naj se pri svojih izjavah vzdrži tega, da poučuje poslanke in poslance kako bomo mi razpravljali, ona nima za to nobenih pristojnosti, še najmanj poslovniških možnosti. Poslanci in poslanke smo tukaj, da izrazimo svoja mnenja in na koncu tega tudi potem sprejemamo sklepe glede na svoje odločitve. In spoštovana državna sekretarka oziroma spoštovana predsedujoča, prosim, da državno sekretarko opozorite, da naj se drži svojih pristojnosti, ki jih ima, vse ostalo pa, kar ni v njeni pristojnosti, pa naj izključi iz svojih vsebinskih razprav. Hvala.

Hvala lepa. Besedo zdaj dajem predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, tukaj bi povedala, da se je državni sekretar Jože Novak za današnjo odsotnost opravičil, besedo pa dajem gospodu Sandiju Rutarju, vodji sektorja za dovoljenje. Izvolite.