Spoštovane kolegice in kolegi!

Nadaljujemo s sejo odbora, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 12. DECEMBRA. In prosim ministrico za zunanje in evropske zadeve, gospo Tanjo Fajon, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta. Ministrica, izvolite.

Hvala lepa.

Zasedanja Sveta se bo udeležil državni sekretar Štucin. Bom predstavila izhodišča za udeležbo delegacije na rednem zasedanju, ki bo v torek. Bo precej obsežen dnevni red, je pa špansko predsedstvo z dnevnega reda umaknilo točko o predložitvi predloga Evropskega parlamenta o spremembi temeljnih pogodb v odločanje Evropskemu svetu. Gre za postopkovno vprašanje, zato bo predsedstvo predlog proceduralno uvrstilo na dnevni red enega od poznejših zasedanj Sveta Evropske unije.

Zdaj, ena od točk, seveda priprava zasedanja Evropskega sveta 14. in 15. decembra govorili bodo o osnutku sklepov za redno zasedanje. Ker sem vas o teh vsebinah seznanila že pri 1. točki te seje, ki je bila zaprta za javnost, bi predlagala, da preidemo na obravnavo ostali

h točk na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve.

Imamo evropski semester. Svet se bo seznanil s časovnim načrtom obravnave evropskega semestra 2024. Predstavila bosta sedanje špansko, prihodnje belgijsko predsedstvo skupaj in širša razprava na tej točki ni predvidena. Potem bodo sklepi o oceni letnega dialoga o pravni državi, odločali bodo o sprejemu sklepov o oceni letnega dialoga na podlagi besedila, ki ga je pripravilo špansko predsedstvo. Predlog predstavlja relativno uravnoteženo besedilo in v veliki meri sledi stališčem skupine enako mislečih držav glede vladavine prava, tudi Slovenije, ki sprejem sklepov podpira.

Za Slovenijo je ključnega pomena, da besedilo sklepov jasno odraža osrednjo vlogo in pomen letnega poročila Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah Evropske unije in pozdravljamo nadaljevanje dialoga na Svetu za splošne zadeve v zastavljeni smeri.

Potem sklepi o širitvi Evropske unije in stabilizacijsko pridružitvenem procesu vključujejo deset držav, to so države Zahodnega Balkana, države tria in pa Turčijo. Trenutno se sklepi še usklajujejo. Kot sem omenila že prej pri predstavitvi izhodišč za Evropski svet, bo sklepe predvidoma obravnaval Evropski svet in tudi potrdil predvidoma.

Sklepi o obvladovanju demografskih sprememb v Evropi. Gre za razpravo in potrjevanje sklepov. Ti so nastali kot odziv na dokument komisije o naboru orodij za demografijo, ki so državam članicam na voljo za obvladovanje demografskih sprememb in njihovih vplivov na družbo in gospodarstvo Evropske unije. Slovenija podpira sklepe o obvladovanju demografskih sprememb v Evropi, predvsem pozdravljamo celovit pristop, ki vsem generacijam omogoča, da izkoristijo svoje talente, uresničijo svoje želje z usklajevanjem družinskih in osebnih želja s plačanim delom, ter podpiranje in opolnomočenje mlajših in starejših generacij, vključno z olajšanjem njihovega dostopa do trga dela in cenovno dostopnih stanovanj.

Pogajanja o pridružitvenem sporazumu z Andoro in San Marinom so na dnevnem redu. Ta potekajo že od marca 2015. Svet se bo seznanil z aktualnim stanjem, pogajanja vodi Evropska komisija, glavni cilj pogajanj je nadaljnja integracija teh ozemeljsko majhnih držav v notranji trg Evropske unije. Pogajanja o edinstvenem sporazumu, pri katerem je Unija pripravljena odpreti notranji trg za tretje države pod pogojem spoštovanja varovalk, so zdaj v zaključni fazi.

Slovenija načeloma podpira sklenitev sporazuma s Kneževino Andoro in Republiko San Marino, ključno odprto vprašanje v pogajanjih pa je trenutno protokol o finančnih storitvah, tako da komisija v zvezi s tem pripravlja nov predlog besedila.

Omenim še Uredbo sveta o spremembi uredbe številka 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, tu gre za španski predlog, ki ga je predsedstvo na dnevni red ponovno uvrstilo o spremembi uredbe o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, s ciljem, da bi baskovski, katalonski in galicijski jezik dobil poseben status v Uniji. Prizadevanja predsedstva gredo v smeri potrditve predloga. Na tokratnem zasedanju Slovenija kot velika zagovornica večjezičnosti podpira predlog Španije, da se doseže dogovor o posebnem statusu njenih treh regionalnih jezikov, torej baskovščine, katalonščine in galicijščine v Evropski uniji in pri iskanju pravno utemeljene in finančno vzdržne rešitve je treba upoštevati seveda mnenje pravne službe sveta, oceno stroškov, ki jo je pripravila komisija.

Pod razno pa je špansko predsedstvo države članice pred kratkim obvestilo, da bo predstavilo svoje poročilo o napredku v zvezi s pripravami Evropske unije na širitev in reforme ter podalo informacije o nadaljnjem ukrepanju po konferenci o prihodnosti Evrope. Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije v Bruslju na svetu v torek.

Hvala lepa, ministrica. Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 12. decembra 2023 in jih podprl. Zopet glasujemo samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20.

Glasujemo, Navzočih je 11 poslank in poslancev, za so glasovali vsi.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Predragu Bakoviću.

Hvala, spoštovani podpredsednik. Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanka Tereza Novak nadomešča poslanko Tamaro Vonta. Torej, kar pa se tiče same točke, pa ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 12. decembra letošnjega leta.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in ena hkrati tudi 51. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da 50. seja Odbora za zunanjo politiko pričnemo čez 10 minut, torej nekje 9.30 v veliki dvorani na Tomšičevi. Besedo pa sedaj predajam podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije g. Andreju Hoiviku.

Hvala lepa in tudi uspešno sejo vam želimo.

Sedaj pa prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMLJANJU IN ODPORNOSTI TAL, ZAKONODAJE O SPREMLJANJU TAL. Gradivo k točki smo prejeli od Vlade 22. novembra na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 12. seji 28. novembra in sprejel mnenje, ki smo ga tudi prejeli. Sedaj pa prosim gospoda dr. Blaža Germška, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi Predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Predlog direktive o monitoringu in odpornosti tal je Evropska komisija objavila letos 5. julija. Slovenija pozdravlja ta Predlog direktive o monitoringu in odpornosti tal, saj so tla ključen del okolja. Krovna zakonodaja o varovanju in upravljanju tal v Evropski uniji še ni sprejeta, zato je treba zakonsko urediti varovanje in upravljanje tal na EU ravni, s tem bodo tudi tla dobila enako raven zaščite v EU, kot druga pomembna področja.

Slovenija podpira cilje direktive, da se izboljša zdravje tal, vzpostavi EU okvir za monitoring zdravja tal ter da je treba stremeti k cilju, da se do leta 2050 v EU dosežejo zdrava tla in sanirajo degradirana tla. Strinjamo se tudi, da je treba posebej nasloviti onesnažena območja in jih sanirati, oziroma izvesti ukrepe na način, da onesnaženost tal ne predstavlja več tveganje za zdravje ljudi in okolja. Prav tako se strinjamo, da je treba varovati in zagotavljati številne ekosistemske storitve tal, ki prispevajo k povečanju odpornosti tal na naravne nesreče, zagotavljanje prehranskih, družbenih in gospodarskih potreb ter preprečevanju izgub biotske raznovrstnosti. Za izvajanje direktive je pomembno, da so pomeni posameznih izrazov in definicij jasni in nedvoumno določeni tako, da jih vse države članice enako razumemo. Slovenija izpostavlja pomen zagotavljanja primerljivosti podatkov o tleh, ocen zdravja tal, obravnav onesnaženosti območij in drugih informacij med državami članicami.

Slovenija prav tako poudarja, da bo vzpostavitev in izvajanje monitoringa zdravja tal ter izvajanje omilitvenih ukrepov oz. sanacije degradiranih tal povzročilo veliko finančno in administrativno breme. Še posebej je zahtevna sanacija onesnaženih območij. Menimo, da bi bilo treba v predlogu direktive bolje nasloviti izgubo zemljišč in prekrivanja tal z neprepustnimi materiali, ustrezno pozornost pa bo prav tako potrebno nameniti raznolikosti in na ravni kakovosti tal v državah članicah ter obstoječi nacionalni zakonodaji. Slovenija je zadržana do predloga določila, da so tla nezdrava, če ni skladno vsaj eno od meril, ki so določena na EU in nacionalni ravni. Prav tako smo zadržani do predloga, ki določa, da države članice opravljajo tveganja za zdravje ljudi in okolje, ki predstavljajo vsa potencialno onesnažena območja.

To je na kratko z moje strani predstavljeno to stališče. Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar.

Na 25. seji, 5. decembra 2023, je predlog stališča obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta prosim člana komisije, gospoda Andreja Poglajna. Izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in odpornosti tal, ki ga je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Vlada Republike Slovenije poslala Državnemu zboru Republike Slovenije. Dopolnilno obrazložitev predlagatelja je podala predstavnica Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki predstavlja predlog direktive in predlog stališča. Pojasnila je, da je predlog direktive Evropske komisije objavila Evropska komisija, objavila 5. 7. 2023.

Slovenija pozdravlja monitoring zdravja tal EU, saj so tla eden izmed ključnih delov okolja, zaradi česar je treba varovanje in upravljanje s tlemi zakonsko urediti. Komisija je izrazila skrb, da se odgovornost monitoringa, se opravičujem, zdravja tal ne sme preložiti na državljane oziroma na lastnike kmetijskih zemljišč. Pojasnjeno je bilo, da bo v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje monitoring izvajala država sama ter da se izvajanje le-tega ne bo nalagalo lastnikom zemljišč, saj mora biti izvedeno v skladu s predpisanimi standardi.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in odpornosti tal.

Hvala lepa.

Hvala za stališče.

In sedaj odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Če ne, si jo bom vzel sam. Želi kdo besedo? Če ne, si jo bom vzel sam. Ta tema, kar se tiče monitoringa tal, je zagotovo zelo pomembna, predvsem v času po hudih poplavah iz meseca avgusta, in bi rekel, prihaja ob pravem trenutku, vsaj za nacionalno, našo državo.

Tu ste zapisali, da je razdrobljenost podatkov pač vidna in predvsem tudi velja to za Republiko Slovenijo, da so sistemi razdrobljeni, neusklajeni ter niso reprezentativni, ker tudi države uporabljajo različne metode. Seveda, to smo videli predvsem ob teh poplavah, govorimo o zgornji Mežiški dolini. Tudi ko smo omenili te monitoringe, pa so vse analize kazale za preveliko vsebnost svinca, kadmija in tako naprej. Seveda vemo razloge, vsaj okvirno. Pa me zanima, državni sekretar, ali bo ta direktiva nekako tudi odpravljala z evropskega nivoja morda to financiranje ali pa bolj vztrajno financiranje morda tudi iz evropskega budžeta, ker vemo, če je denar, potem se tudi ti monitoringi lažje izvajajo in nenazadnje se potem tudi lahko odpravljajo te posledice. Ali je v tej direktivi predvideno kakršnokoli sistemsko financiranje, ne samo monitoringa, ampak predvsem sanacije, če pride do odstopanj? To je moje vprašanje.

Drugače pa sam seveda pozdravljam, da se tudi Evropska unija s tem spopada. Zagotovo pa se lahko tudi sam delno strinjam s stališčem Vlade, da so ti parametri ključni, kajti če potem eden ne paše v tisto celoto in da se samo na podlagi enega, ene karakteristike, kar da negativno mnenje, je zelo težko, kajti potem bi po moje imeli kar po celi državi negativno mnenje in bi težko to nekako sanirali, da bi bilo v skladu z direktivo.

Toliko z moje strani.

Sedaj pa morda, če imate odgovor za to financiranje. Aha, izvolite, če se še za magnetogram predstavite.

Dober dan. Moje ime je Petra Karl Bešter in prihajam z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Najprej bi se dotaknila vašega prvega dela vprašanja, ki se je nanašalo na podatke. Drži, podatki so zelo razdrobljeni tudi v Sloveniji, imajo jih različne inštitucije in trenutno še nimamo sistema, kjer bi na skupnem enem mestu imeli zbrane vse podatke, do katerih bi lahko tudi različne inštitucije dostopale. Drugače tudi ni na nivoju, na evropskem nivoju, ker vsaka država članica uporablja svoje metodologije, tako za vzorčenje kot za analize. Tudi Evropska komisija je že pregledovala podatke in tudi Evropska agencija za okolje in so prišli do skupnega zaključka, da je dejansko težko določiti podatke o tleh, ki jih imamo države članice. Zato je bila tudi pobuda z več strani, tako iz Evropskega parlamenta kot različnih odborov, da je treba tudi na nivoju EU vzpostaviti monitoring tal, ki bo zagotavljal primerljivost podatkov med državami članicami, kar bo seveda potem vodilo v to, da bomo vedeli, kakšna so evropska tla, da tako rečem, in to je tudi namen te direktive. Ta direktiva naj bi to odpravila, kot predlog. To je mogoče ta prvi del.

Kar se tiče Zgornje Mežiške doline, če sem vas prav razumela, vas je zanimalo, ali bodo tudi iz te direktive kakšna sredstva. Ta direktiva predvideva tudi v okviru monitoringa, da lahko Evropska komisija na podlagi sporazuma z državo članico posamezno izvaja do 20 % monitoringa, kar pomeni, da delno bi bilo to finančno breme pokrito. Je pa res, da so države seveda zadržane do tega, ker lahko prihaja do različnih interpretacij podatkov, ampak tukaj direktiva dopušča možnost, da se vsaka država članica sama določi. Bi mogoče še poudarila da ta predlog direktive določa zelo veliko fleksibilnost državam članicam v določenem primeru, mogoče kar preveč, in to tudi poudarjamo v našem stališču, kajti onesnaženost tal je prepuščena državam članicam kajti onesnaženost tal je prepuščena državam članicam, da določijo kriterije. Ker predlog predvideva, da štirje diskriptorji tal so določeni na nivoju EU, ja, trije diskriptorji tal pa se določajo na nivoju držav članic samih in to je tudi onesnaženost tal en tak primer. Tako da tukaj smo mi zaskrbljeni, da dejansko ne bo prišlo do primerljivosti podatkov.

Zdaj še odpravljanje posledic za sanacijo, tukaj je, kar se tiče financiranja, je precej veliko je še odprtih vprašanj, no, kako in kaj je s tem. Komisija poudarja, da bo v okviru Obzorja Evropa projektov, kjer je misija za tla, da tukaj bodo na razpolago tako finančna sredstva za raziskave in inovacije in razvoj, da bi pa konkretno prav lahko rekla, ali bodo namenjena tudi finančna sredstva za sanacijo onesnaženih območij, pa v tem trenutku še ne morem zagotoviti, ker se še pogajamo, katera finančna sredstva in v kakšnem obsegu in iz katerih. Poudarjamo pa, da zahteve direktive ne smejo posegati v proračun skupne kmetijske politike. No, to smo pa poudarili.

Upam, da sem odgovorila. Hvala.