Spoštovane kolegice in kolegi!

Nadaljujemo s sejo odbora, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 12. DECEMBRA. In prosim ministrico za zunanje in evropske zadeve, gospo Tanjo Fajon, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta. Ministrica, izvolite.

Hvala lepa.

Zasedanja Sveta se bo udeležil državni sekretar Štucin. Bom predstavila izhodišča za udeležbo delegacije na rednem zasedanju, ki bo v torek. Bo precej obsežen dnevni red, je pa špansko predsedstvo z dnevnega reda umaknilo točko o predložitvi predloga Evropskega parlamenta o spremembi temeljnih pogodb v odločanje Evropskemu svetu. Gre za postopkovno vprašanje, zato bo predsedstvo predlog proceduralno uvrstilo na dnevni red enega od poznejših zasedanj Sveta Evropske unije.

Zdaj, ena od točk, seveda priprava zasedanja Evropskega sveta 14. in 15. decembra govorili bodo o osnutku sklepov za redno zasedanje. Ker sem vas o teh vsebinah seznanila že pri 1. točki te seje, ki je bila zaprta za javnost, bi predlagala, da preidemo na obravnavo ostalih točk na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve.

Imamo evropski semester. Svet se bo seznanil s časovnim načrtom obravnave evropskega semestra 2024. Predstavila bosta sedanje špansko, prihodnje belgijsko predsedstvo skupaj in širša razprava na tej točki ni predvidena. Potem bodo sklepi o oceni letnega dialoga o pravni državi, odločali bodo o sprejemu sklepov o oceni letnega dialoga na podlagi besedila, ki ga je pripravilo špansko predsedstvo. Predlog predstavlja relativno uravnoteženo besedilo in v veliki meri sledi stališčem skupine enako mislečih držav glede vladavine prava, tudi Slovenije, ki sprejem sklepov podpira.

Za Slovenijo je ključnega pomena, da besedilo sklepov jasno odraža osrednjo vlogo in pomen letnega poročila Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah Evropske unije in pozdravljamo nadaljevanje dialoga na Svetu za splošne zadeve v zastavljeni smeri.

Potem sklepi o širitvi Evropske unije in stabilizacijsko pridružitvenem procesu vključujejo deset držav, to so države Zahodnega Balkana, države tria in pa Turčijo. Trenutno se sklepi še usklajujejo. Kot sem omenila že prej pri predstavitvi izhodišč za Evropski svet, bo sklepe predvidoma obravnaval Evropski svet in tudi potrdil predvidoma.

Sklepi o obvladovanju demografskih sprememb v Evropi. Gre za razpravo in potrjevanje sklepov. Ti so nastali kot odziv na dokument komisije o naboru orodij za demografijo, ki so državam članicam na voljo za obvladovanje demografskih sprememb in njihovih vplivov na družbo in gospodarstvo Evropske unije. Slovenija podpira sklepe o obvladovanju demografskih sprememb v Evropi, predvsem pozdravljamo celovit pristop, ki vsem generacijam omogoča, da izkoristijo svoje talente, uresničijo svoje želje z usklajevanjem družinskih in osebnih želja s plačanim delom, ter podpiranje in opolnomočenje mlajših in starejših generacij, vključno z olajšanjem njihovega dostopa do trga dela in cenovno dostopnih stanovanj.

Pogajanja o pridružitvenem sporazumu z Andoro in San Marinom so na dnevnem redu. Ta potekajo že od marca 2015. Svet se bo seznanil z aktualnim stanjem, pogajanja vodi Evropska komisija, glavni cilj pogajanj je nadaljnja integracija teh ozemeljsko majhnih držav v notranji trg Evropske unije. Pogajanja o edinstvenem sporazumu, pri katerem je Unija pripravljena odpreti notranji trg za tretje države pod pogojem spoštovanja varovalk, so zdaj v zaključni fazi.

Slovenija načeloma podpira sklenitev sporazuma s Kneževino Andoro in Republiko San Marino, ključno odprto vprašanje v pogajanjih pa je trenutno protokol o finančnih storitvah, tako da komisija v zvezi s tem pripravlja nov predlog besedila.

Omenim še Uredbo sveta o spremembi uredbe številka 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, tu gre za španski predlog, ki ga je predsedstvo na dnevni red ponovno uvrstilo o spremembi uredbe o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, s ciljem, da bi baskovski, katalonski in galicijski jezik dobil poseben status v Uniji. Prizadevanja predsedstva gredo v smeri potrditve predloga. Na tokratnem zasedanju Slovenija kot velika zagovornica večjezičnosti podpira predlog Španije, da se doseže dogovor o posebnem statusu njenih treh regionalnih jezikov, torej baskovščine, katalonščine in galicijščine v Evropski uniji in pri iskanju pravno utemeljene in finančno vzdržne rešitve je treba upoštevati seveda mnenje pravne službe sveta, oceno stroškov, ki jo je pripravila komisija.

Pod razno pa je špansko predsedstvo države članice pred kratkim obvestilo, da bo predstavilo svoje poročilo o napredku v zvezi s pripravami Evropske unije na širitev in reforme ter podalo informacije o nadaljnjem ukrepanju po konferenci o prihodnosti Evrope. Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije v Bruslju na svetu v torek.

Hvala lepa, ministrica. Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 12. decembra 2023 in jih podprl. Zopet glasujemo samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20.

Glasujemo, Navzočih je 11 poslank in poslancev, za so glasovali vsi.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Predragu Bakoviću.

Hvala, spoštovani podpredsednik. Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanka Tereza Novak nadomešča poslanko Tamaro Vonta. Torej, kar pa se tiče same točke, pa ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 12. decembra letošnjega leta.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in ena hkrati tudi 51. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da 50. seja Odbora za zunanjo politiko pričnemo čez 10 minut, torej nekje 9.30 v veliki dvorani na Tomšičevi. Besedo pa sedaj predajam podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije g. Andreju Hoiviku.