Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam z 61. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli na naslednji dnevni red seje tega odbora. Dne 12. decembra 2023 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako da se dnevni red seje razširi z naslednjima točkama: točko 5 in točko 6.

Točka 5: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2012/29 in o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi okvirnega sklepa 2001 skozi 220.

6. točka: Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o razširitvi direktive na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici. Gre za dokument Sveta Evropske unije, številka 15003/23.

To razširitev mi določa seveda 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red seje današnjega odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in s predlagano, torej razširitvijo.

Tako, sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO DELEGIRANE DIREKTIVE KOMISIJE Z DNE 17. OKTOBRA 2023 O SPREMEMBI DIREKTIVE 2013/34 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA V ZVEZI S PRILAGODITVIJO MERIL VELIKOSTI MIKRO, MALIH, SREDNJIH IN VELIKIH PODJETIJ ALI SKUPIN.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 30. novembra 2023, k 5. in 6. točki pa 7. decembra 2023, n podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva k 1., 2. in pa 5. točki v Državnem zboru je danes, k 6. točki pa 22. decembra 2023. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu, slednji ga je obravnaval na 12. seji, 13. decembra 2023, in je sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Tako. Sedaj pri tej 1. točki prosim državnega sekretarja, mag. Dejana Židana iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi delegirano direktivo in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Ta delegirana direktiva, ki je pred vami, je relativno tehnični akt. Za kaj se gre? V Evropi imamo tako imenovano računovodsko direktivo, ki daje pooblastila Evropski komisiji, da vsakih deset let preveri stopnjo inflacije in glede na stopnjo inflacije korigira tako imenovane finančne vrednosti, gre za aktivo in gre za letni promet, ki so pomembne za razvrstitev podjetij mikro, srednja velika in trenutna številka je iz leta 2013, ko je komisija to preverjala leta 2019, inflacija je bila zelo nizka in se niso odločili za spremembo. To je pomembno, ker tovrstna sprememba povzroči spremembo zakonodaje v vseh 27. državah, ko so pa zdaj nazadnje preverjali, pa je bila inflacija občutna. Desetletna inflacija znotraj evrskega območja je bila nekaj čez 24 %, znotraj območja 27. držav članic pa nekaj čez 27%. To je potem privedlo do odločitve, da je komisija sprejela delegirano direktivo - to je dosti običajen pravni mehanizem, redko se uporabi - in s katero predlaga, da se aktive in vrednosti letnega prometa povišajo za 25 %. Direktiva, v kolikor ne bo nasprotovanja držav članic začne veljati 17. 12. Mi predlagamo, da se strinjamo s tovrstno direktivo, tudi vse ostale države članice se strinjajo. V kolikor začne veljati, jo lahko države članice v praksi uporabljajo od 1. 1. 2024, v praksi pomeni, da poslovna poročila, ki jih vse gospodarske družbe morajo oddati, bodo za leto 2024 seveda, ki bodo narejena leta 25, že upoštevala novo razvrstitev. Lahko države članice tudi naredijo zamik do enega leta, ampak mi jo bomo uporabljali takoj, ker nekoliko pomaga podjetjem. Tisto, kar je mogoče dobra novica, ker smo v fazi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki je pred dobrim mesecem zaključila javno obravnavo, torej ZGDM že poznali. To odločitev, smo že kar v predlog spremembe zakona, ki je v tem trenutku zaključil javno obravnavo že vključili te spremembe. Tako da, zaradi tega ne bo potrebno spreminjati našega, torej državnega zakona o gospodarskih družbah. Ta zakon predvidevamo, da bo Vlada sprejela v prvi polovici naslednjega leta, verjetno že prej, tako da bo delegirana direktiva čisto pravočasno sprejeta. Sedaj pa v praksi, recimo, kaj to pomeni? Recimo če pogledamo po trenutnih kriterijih, to poznate, so trije kriteriji: letni promet, aktiva in število zaposlenih. Je v Sloveniji, če opazujemo recimo nekaj čez 70000 gospodarskih družb, ki oddajajo na AJPES letna poročila, jih je približno 83 % v skupini mikro, recimo teh največjih je pa 0,8 %, to so podatki za leto 2022. Če bi zdaj novo razvrstitev dali na leto 2022 pa ne bo čisto ista 2023, ker kljub vsemu bo realizacija narasla, bi se število mikro podjetij povečalo iz 83 na 85, recimo. Najbolj občutno pa bi padlo po teh merilih število velikih podjetij iz 0,8 na približno 0,4. Ali ima to kakšen praktični učinek? Če ne bi bilo trajnostne direktive zelo velikega praktičnega učinka ne bi bilo. Vsa podjetja morajo pripravljati letna poročila, res pa je, da čim večje podjetje tem bolj so zahtevna ta poročila, ampak ni neke bistvene razlike. Pri trajnostni direktivi, ki pride sedaj z zakonom M pa v bistvu podjetja, ki so v skupini velika podjetja pa morajo letno pripraviti, oz. inkorporirati v svoje letno poročilo tudi t. i. trajnostno, to je določitve Evropske unije in po trenutni razdelitvi bi takšnih podjetij bilo približno 450. Sedaj, ko se meja finančna spreminja jih bo nekoliko manj - ni pa točno cene zato, ker ne vemo rasti v tem letu.

Torej, Vlada predlaga spoštovanemu odboru za evropske zadeve, da se strinjamo s to direktivo, ki je v resnici v pomoč podjetjem.

Hvala.

Najlepša hvala za vašo dodatno obrazložitev, gospod državni sekretar.

Na 26. seji 12. decembra 2023 je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih prav tako tudi prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki pa prosim člana komisije, gospoda Gregorja Korene.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Kot rečeno, na 26. seji je komisija obravnavala predlagano stališče. Republika Slovenija je v svojem stališču delegirano direktivo pozdravlja, bilo ugotovljeno ter podpira prizadevanja za racionalizacijo obveznosti glede poročanja in zmanjšanja upravnih bremen poročanja za gospodarske družbe. Tako da je bilo, potem na komisiji po razpravi ugotovljeno, da se tudi komisija s predlogom strinja in je zato sprejela enotno stališče, da to stališče, ki je bilo razloženo, tudi podpira.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Korene.

Tako, sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo pri tej točki razpravljati od poslancev? (Ne.) Vidim, da ne.

Bi, pa še gospod državni sekretar rad nekaj dopolnil.

Izvolite, pa dam še enkrat besedo.

Izvolite.

Ja, hvala gospod predsednik.

Samo mogoče, da neko številko plastično povem.

Če je sedaj meja kdaj podjetje veliko ali srednje postavljena, kar se tiče aktive na 20 milijonov bo po novem na 25 milijonov. Kar se tiče letnega prometa, če je sedaj meja 40 milijonov bo 50 milijonov, medtem ko tretji kriterij 250 ali več zaposlenih pa ostane.

Hvala.

Hvala.

Smo videli to v dokumentih. Nekoč smo še na to številko gledali tudi število zaposlenih nekako mikro, mala in velika podjetja – vidim, da se zadeve spreminjajo. Dobro.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Vidim, da ne, zato bom zaključil razpravo.

Moram vas opozoriti, da je predlog stališča pri tej točki daljši, in če se strinjate, ga ne bi bral v celoti. Na glasovanje dajem predlog stališča, kot je bilo objavljeno v vašem gradivu na četrti in peti strani. Vidim, da se strinjate.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EMBALAŽI IN ODPADNI EMBALAŽI, SPREMEMBE UREDBE 2019/1020 IN DIREKTIVE 2019/904 TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 94/62.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 43. nujni seji 12. decembra 2023 in sprejel mnenje, ki smo ga prav tako prejeli. Pri tej točki bom prosil mag. Vajgla, državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da nam predstavite predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Gre za predlog uredbe, ki uvaja zahteve za celoten življenjski cikel embalaže z namenom trajnostnega ravnanja z odpadno embalažo. V bistvu gre za drugi predlog, ki po stilu sledi Uredbi o baterijah, ki v odpadkovno zakonodajo uvaja elemente preprečevanja odpadkov oz. krožnega gospodarstva. Če pogledamo vsebino členov, se to odraža v tem, da je pravzaprav večji del uredbe, ne vem, skoraj dve tretjini členov se v bistvu tiče pogojev za dajanje na trg, ne pa določanju ciljev v zvezi z odpadno embalažo. In na ta način se bo najverjetneje odpadkovna zakonodaja na vseh področjih bolj usmerila v to, da prihaja do preprečevanja odpadkov. To se odraža skozi vsebine same uredbe.

Če poskušam strniti nekako v štiri stebre. Prvi steber so zahteve glede trajnosti. Tukaj se te zahteve in cilji nanašajo na celotni življenjski cikel, torej ne zgolj zbiranje in predelavo, določa se vsebnost snovi v embalaži, določa se minimalne vsebnosti recikliranih materialov v plastični embalaži. Določa se obveza, da se z 2030 daje na trg samo še takšno embalažo, ki je zasnovana na načine, da jo je mogoče reciklirati, da mora biti embalaža primerna za kompostiranje, določajo pa se cilji glede zmanjšanja količine embalaže in določbe glede uporabe oz. odvračanja od uporabe embalaže za večkratno uporabo in spodbujanja embalaže za ponovno polnjenje.

Drugi steber določa ravnanje z odpadno embalažo. Tukaj se razširjajo določila proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta proizvajalčeva razširjena odgovornost, ki že izhaja zdaj iz Direktive o odpadkih in tudi aktualne zakonodaje glede embalaže, ampak se ta določila precej, precej bolj krepijo, pravzaprav se prenaša sistem iz Direktive o odpadkih v posamezne tokove, v tem primeru v odpadkovno, v uredbo, ki se tiče embalaže. Določajo se cilji zbiranja, obdelave in recikliranja odpadne embalaže ter ukrepi za zmanjšanje njenega nastajanja.

Kot tretji steber, označevanje in informacije. Določajo se enotne zahteve za označevanje embalaže, informacije o njeni sestavi, možnosti, informacije o možnostih večkratne uporabe ter informacije v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo. In nenazadnje, krepi se elektronska izmenjava informacij, torej, gre za elektronsko izmenjavo med organi za nadzor trga.

V stališču, ki je pred vami, Slovenija podpira cilje Predloga uredbe o embalaži in odpadni embalaži, poudarjamo pa potrebno po skrbnem premisleku glede posameznih določb in njihove uskladitve z nacionalnimi interesi ter obstoječo zakonodajo. Izhajamo iz ciljev glede varnosti hrane in okoljske zaščite, kar še posebej v povezavi s predvidenimi določbami glede odprave embalaže za večkratno uporabo oziroma glede uvajanja embalaže za večkratno uporabo. Hkrati poudarjamo potrebo po uravnoteženih rešitvah, ki zmanjšujejo uporabo plastičnih vrečk, ampak ne ogrožajo ciljev zmanjševanja odpadne hrane. Zagovarjamo tudi uravnotežene rešitve, ki hkrati spodbujajo trajnost, varnost hrane in gospodarsko konkurenčnost. Pri rešitvah, ki jih uredba določa za zmanjšanje nepotrebne embalaže in spodbujanje ponovne uporabe in recikliranje pa izražamo skrb tudi glede potrebne predhodne izvedbe natančne analize nekaterih učinkov uveljavitve okoljskih načel. Vsebinsko se to v sami uredbi nanaša na to, da smo že predlagali in še vedno zasledujemo nekatere dopolnitve besedil, usmerjene v večjo javnost in izvedljivost, da pazljivo obravnavamo določitve meril za preprečevanje odpadkov. V zvezi s tem bi poudaril zahtevo po več fleksibilnosti oz. izjem glede ciljev ponovne uporabe za t. i. take away papirno embalažo, kjer se je število izjem že nekoliko povečalo glede na predlog komisije, računamo pa, da se bo še. Zagovarjamo pa tudi uskladitev, še nadaljnjo uskladitev s področno zakonodajo. Se pravi, predvsem gre za določbe, ki bodo predvsem za cilj zmanjšanja potrebnih administrativnih bremen za izvajanje zahtev in nenazadnje tudi se zavzemamo za določitev realnih ciljev. Zavedamo se, da morajo cilji biti ambiciozni, vendar hkrati želimo, da bi bili cilji tudi realni in izvedljivi.

Najlepša hvala za obrazložitev, gospod državni sekretar.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta pri tej točki še enkrat prosim člana komisije, gospoda Gregorja Koreneta.

Izvolite.

Samo izklopite se, gospod državni sekretar.

Hvala lepa, ponovno.

Ja, kot rečeno, ta torek je bila zadeva obravnavana na Komisiji Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Dopolnilno obrazložitev predlagatelja je podala mag. Bolte z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Seznanila je komisijo tudi o tem, da na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pridobivajo različne podatke, analizirajo trende in ugotovitve o doseganju ciljev pri ločenem zbiranju odpadkov, ki naj bi bili zbrani v letu 2024, v začetku leta 2024, in bi predstavljali podlago za oblikovanje novih odločitev glede razširjene uporabe sistema ravnanja z odpadki. Komisija je v razpravi izrazila svoje pomisleke glede predstavljenih pričakovanj o doseganju visoko zastavljenih okoljskih ciljev, saj ostaja več nedorečenosti glede posameznih predlaganih ukrepov.

Na podlagi razprave in vsega je komisija nato sprejela stališče, da ne podpira predloga stališča Republike Slovenije.

Hvala.