Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana gospa državna sekretarka!

Začenjamo 15. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da nihče ni zadržan. Imamo pa eno obvestilo, in sicer mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku nisem prejel nobenih obvestil in predlogov za spremembo dnevnega reda, torej je dnevni red določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ 2023, ki ga je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi drugega odstavka 63. člena Zakona o javnih financah.

Poročilo z dne 12. 20. novembra je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. S sklicem seje proti podpisu ste prejeli tudi prilogo k Poročilu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2023 v obdobju januar-junij, ki je označena s stopnjo tajnosti interno. Torej, kdor želi razpravljati o tem delu poročila, naj me prej obvesti, da bomo sejo zaprli za javnost. K tej točki sem vabil gospoda Klemna Boštjančiča, ministra za finance, ki se je opravičil, je pa z nami prisotna gospa državna sekretarka, Vlado ter Ministrstvo za finance.

Besedo za uvodno predstavitev poročila o izvrševanju državnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta dajem predstavnici Vlade, gospe državni sekretarki.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Sedaj odpiram razpravo in prijave k besedi. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Okej.

Potem imam jaz samo kratko vprašanje, gospa državna sekretarka, in sicer najprej glede rasti cen energentov prehrane in tako naprej, se pravi, blaženja draginje. Namenjenih je bilo 942 milijonov evrov, do 30. junija 2023 je bilo realiziranih 231,8 milijona evrov, se pravi, tukaj je ta razlika. Se pravi, mislim, da je bilo realiziranih torej pač mnogo manj sredstev od načrtovanih, pa me zanima, zakaj. Ali ste vmes ocenili, da draginja ni takšen problem, in so potem tukaj sredstva za draginjo bila pač neizplačana v manjši obliki.

Tukaj bi se še ustavil pri tej interpretaciji, na kakšen način lahko mi v bistvu inflacijo brzdamo. Jaz razumem, da vsi si želimo imeti usklajevanje plač, socialnih prejemkov in vsega z inflacijo, ampak vprašanje je, koliko bomo pri tem potem učinkoviti. Zdaj, če se čisto realno pogovarjamo, eno je populizem, drugo pa je, če se realno pogovarjamo zaradi tega, ker zmanjšanje potrošnje na ta način se pač ne bo zgodilo. Druga stvar, ki me zanima, so evropska sredstva. Tukaj piše, da je bilo v sprejetem proračunu, se pravi z evropskimi sredstvi, da je bil realiziran presežek v proračunu za 143 milijonov evrov. Plan celotnega leta je 725 milijonov evrov. Tukaj bodo veliki odkloni, če jaz prav razumem. Jaz vem, da se pač decembra meseca izdaja računov, zlasti na Ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor, da se v bistvu ustvari skoraj 30 ali pa 20 % vsega, zaradi tega, ker prihajajo računi tudi z zamikom. Ampak tukaj me zanima realna situacija, se pravi, v prvega pol leta smo počrpali za dobrih pet, ne vem, približno za 25 % evropskih sredstev od planiranih 725 milijonov evrov. Torej je bilo v prvega pol leta 143,7 milijona evrov. Se pravi, tukaj prihaja tudi do tega velikega odklona.

Še ena stvar, in sicer mislim, da imate graf… Aha, na deveti strani je graf gibanje prodaje količin bencina, dizelskega goriva, kurilnega olja v obdobju januar-junij v letih 2022 in 2023. Pa me zanima, če jaz pravilno razumem, je v letošnjem letu bencina, kurilnega olja, se pravi pogonskih goriv tudi za industrijo, podjetništvo, prodano manj. Pa me zanima, se pravi, tukaj je enota 230.000 / oglašanje iz dvorane/, 230 milijonov, ja, medtem ko leto dni prej 280 milijonov, se pravi, 50 milijonov evrov manj. Pa me zanima, ali ste tukaj naredili kakšno analizo, na podlagi česa je ta poraba manjša? Ali to pomeni, se pravi, ohlajanje gospodarstva, manj prevozov, se pravi, da prevozniki manj ustvarijo? Se pravi, tukaj se nekaj je zgodilo. Ali je to kakšen pokazatelj ali je samo, ne vem, statistični odklon, ker se mi zdi malo velika številka za samo statistični odklon. Pa me zanima, ali imamo kakšen odgovor na to, zakaj se je v bistvu to dogajalo. Zaradi tega, ker mene recimo, ne vem, nek sektor prevozništva večkrat opozarja - pa to ni kritika, ampak samo tako, opozorilo -, da najprej se začne ohlajanje gospodarstva, industrije pri prevozih, kajne, zaradi tega, ker če nekdo, pač neko podjetje, ki je izvozno naravnano in ima slovenskega prevoznika, ga ne uporabi več, se najprej vidi to pri samih prevozih. In to se vidi na prodaji, v tem primeru pogonskih goriv.

Glede trošarine, samo še ena stvar. V prvi polovici leta je bilo realiziranih slabih 800 milijonov evrov prihodkov od trošarin, kar je v bistvu 20 % več kot v prvi polovici lanskega leta, pomeni to skoraj 50 % načrtovanih prihodkov iz tega naslova. Se pravi, tukaj smo skladni z vsem, kajne. Ampak tukaj noter še ni upoštevanja dviga trošarin na tobačne izdelke, pa še drugih trošarin, ki jih je Vlada dvignila v tem obdobju, zaradi tega, ker nekateri opozarjajo, z dvigom trošarin do ene meje gre okej, tudi kar se tiče tobačnih izdelkov, zaradi mene ni težave, lahko se to dvigne še več, ampak vprašanje je pa, kakšen bo potem končni efekt tega. In bo zelo zanimivo spremljati potem zadnje tri mesece, ali smo več dobili ali pa v bistvu manj zaradi tega, ker tukaj je tudi problem potem sivega trga. Jaz sem bil nedavno v tujini, pa vam povem, da Slovenci, ki gredo v tujino, kjer so, recimo, tobačni izdelki pa še kakšne druge stvari, toliko cenejše zaradi trošarinske politike, recimo to, kar pospešeno uvažajo v Slovenijo. In tukaj je treba samo pri dvigu trošarin imeti to simetrijo, ali bomo res pobrali več davka ali bomo samo okrepili sivo ekonomijo oz. črn trg v tem delu.

Torej, hvala za to predstavitev in pripravljeno poročilo. Jaz v bistvu imam samo ta vprašanja, ki se tičejo zlasti evropskih sredstev, pa na drugi strani tega grafa, kaj se dogaja z industrijo, zaradi tega, ker vidimo, da tam je za 50 milijonov manj prodanih pogonskih goriv. In kot sem dejal, draginja, mislim, da je še vedno rak rana Ministrstva za finance ali pa, ne vem, celotne države, zaradi tega, ker je naša inflacija trdovratna in zapletena je ta situacija.

Hvala.

GOSPA (državna sekretarka MF): Ja, hvala lepa za ta vprašanja.

Torej, če se lotim najprej energetike. Ko smo jeseni pripravljali prvo verzijo, oz. drugo verzijo proračuna, se je ta energetska kriza ravno nekje razplamtevala, tako da nismo imeli občutka prav zelo dobrega, koliko bi lahko znašali ukrepi. Takrat je Vlada te ukrepe že predvidevala in zato je v tisti prvi proračun, ki ga je Državni zbor sprejel jeseni 2022, načrtovala za milijardo 200 te, bomo rekli, rezerve, energetske rezerve, potem ko je sprejela ukrepe, ko je postavila, ko je Vlada postavila pravila, kdo se lahko prijavi in nad katero ceno, v bistvu, kje se zameji po posameznih energentih, se pravi na elektriki, na zemeljskem plinu in tako naprej. na zemeljskem plinu in tako naprej. So enostavno podjetja ena, so dala pač vloge na Ministrstvo za gospodarstvo. Za nas, za gospodinjske odjemalce je bil pač zajem drugačen, nismo niti čutili na položnicah te cene in se in se poračunava na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in zato v bistvu ti računi in na MOPE prihajajo vsak mesec - ta razlika med dejansko ceno in zamejeno ceno. Zato v bistvu ta poraba se je v končni fazi izkazala za nižjo, kot je bila načrtovana. Kot rečeno, z rebalansom smo to rezervo že znižali na 942 milijonov. Omenil ste sam koliko je bila poraba do polletja, ker seveda računi za elektriko, za plin itn. hodijo celo leto bo kot sem tudi že v uvodu omenila, bo tega nekje, zdaj ocenjujemo, porabo do konca leta nekje 590 milijonov evrov, ker so bili v bistvu izplača poleg, torej pomoč gospodinjstvom, oz. kapica za gospodinjstva. Za male poslovne odjemalce, za podjetja, so bili v bistvu izplačane pomoči tudi kmetom, tudi draginjski dodatki za otroke, solidarnostni dodatek za odpravo energetske revščine, itn. Tako da v bistvu ta ukrep še vedno traja in se bo v bistvu podaljšal tudi v prihodnje leto, tako da to v bistvu glede energetike še ni končni račun, ki je bil izstavljen državnemu proračunu.

Drugo ste spraševali, to me vedno vprašate, kaj bo z inflacijo oziroma kako se Vlada loteva boja z inflacijo? Tu vam ne morem postreči z nobenim novim odgovorom. Inflacija je dolgotrajna, je trdovratna. V bistvu posledica je štirih let vodenja izjemno ekspanzivne, tako denarne kot fiskalne politike. Vi veste koliko denarja je bilo tudi javnega, torej v obtok spravljenega v vseh teh letih in ta denar zdaj tukaj je. In ker je količina dobrin še vedno omejena je, potem količina denarja, ki je v obtoku, generator dodatne inflacije. Lani jeseni je Evropska centralna banka začela voditi zelo restriktivno denarno politiko, kar pomeni, da je začela višati obrestno mero, pomeni, da je začela višati ceno denarja, kar pomeni, da morajo biti v bistvu s podjetniškega vidika morajo biti investicije zdaj bolj donosne, da se pač podjetja sposojajo denar in je to pač eden od načinov za krotenje inflacije. Drugi pa je, da mu potem sledi vlada, da tudi vlada ne vodi preveč ekspanzivne fiskalne politike. Ekspanzivna fiskalna politika pomeni pač spet dodajanje javnega denarja v obtok, kar je pa v bistvu zdaj v trenutni fazi zelo težko, zato, ker imamo na eni strani zaključujemo preteklo kohezijsko obdobje, kar pomeni, da je veliko javnih investicij. Na drugi strani je štartal načrt za okrevanje in odpornost, ki poleg reform in ukrepov v bistvu dejansko pomeni tudi dodatno trošenje denarja, kar pomeni, da je tudi ta denar v obtoku. In seveda želi Vlada pomagati najranljivejšim s temi draginjskimi dodatki. Pri tem je pa seveda tista umetnost, da splošni ukrepi so najlažji, najdražji, najmanj učinkoviti. Ciljani ukrepi so težji, je treba najti tiste prave, da bi pač ta pomoč, da bi bila selektivna in da bi bila ta poraba javnih sredstev na eni strani učinkovita in na drugi strani ne preveč inflatorna. Tako, da Vlada se, se trudi. Kot sami veste, je želela tudi brzdati inflacijska pričakovanja na ta način, da se ne bi ustvarjala torej in da se ne bi izvajala indeksacija v 100 % višini inflacije, ker pač ene te inflacijske klavzule imamo v nekaterih torej kategorijah javnih izdatkov jih imamo vpeljane. Tako da, tu je zelo, zelo tanek, tanka linija, bomo rekli, kako pomagati, koliko pomagati, komu pomagati. Vlada se pač na svoje načine s temi ciljanimi ukrepi trudi. Zdaj, glede evropskih sredstev, to vprašanje sem vsekakor pričakovala. Zdaj, statistika, ki sem jo jaz povedala 143 milijonov, da smo bili neto prejemnica, to pomeni enostavno, da se primerja koliko smo v EU vplačali in koliko smo iz EU dobili. Seveda je bil načrt do konca leta višji. In kot nedvomno veste, bomo dejansko zdaj proti koncu leta dobili glavnino teh evropskih prihodkov. Zaenkrat smo na 821 milijonov od načrtovane 1,4 milijarde. 2 dni nazaj smo dobili 24 milijonov predplačila za RepowerEU, se pravi, 5. poglavje iz načrta za okrevanje in odpornost, ta teden smo dobili 100 milijonov iz solidarnostnega sklada, to je bilo v bistvu nepričakovano oziroma na začetku leta oziroma, ko smo sprejemali proračun seveda tega nismo načrtovali, tako da v samo bilanco prejetih EU sredstev bo to tudi šlo in pa, se pravi v prav v zadnjem tednu decembra dobimo še glavnino, torej ta obrok iz načrta za okrevanje in odpornost, načrtujemo, da bo dobrih 230 milijonov nepovratnega dela in pa dobrih 300 milijonov še posojila, potem smo pa tudi v Bruselj ta teden ponovno poslali zahtevke iz evropske kohezijske politike. Tukaj bi pa rada povedala, da smo praktično na robu, da kar se je dalo počrpati, bomo letos počrpali. Je pa dejstvo, da si Evropa kot tudi vsa dosedanja leta zadrži en del evropskih sredstev kot neko rezervo, da preveri, če je potem država pravilno in v skladu z operativnim programom porabila evropska sredstva iz naslova kohezijske politike, tako da bomo v bistvu ta ostanek bomo potem dobili ali v letu, najverjetneje šele leta 2025, ko bodo ti zaključni računi pripravljeni in pregledani s strani Evropske komisije, tako da tisto, kar bo letos striglo iz naslova EU bodo predvsem izdatki za novo kohezijo, se pravi za obdobje 2021-2027, ampak tukaj je z vidika proračuna v bistvu nevtralna bomo rekli transakcija, zato, ker pač denar ni bil porabljen, potem tudi prihodkov ni bilo in bodo ti prihodki se prestavili v prihodnje leto. Tako, da ta bilanca evropskih sredstev se bo v prihodnjih dveh tednih oziroma še v teh osmih delovnih dneh, kolikor jih je ostalo do konca leta, se bo še bistveno izboljšala. To vprašanje moram povedati, da to me pa je malo presenetilo, tako da to glede trošarin oziroma teh prodanih količin, vam pa ta hip ne znam odgovoriti, bomo pogledali. Dejstvo je, da so bile lani, vi ste sicer zdaj spraševali o količinah, dejstvo je, da ko pripravljamo proračun seveda izhajamo iz obstoječih trošarin in jih povlečemo naprej iz obstoječih količin, tako da tisto, kar se že ve, recimo, če imamo v načrtu dvig trošarin na tobak ali pa tako, to potem nekako pri preračunih upoštevamo. To je vedno izhodišče, glede teh količin, ko ste spraševali, bi pa morala bolj natančno pogledati, s to analizo nisem seznanjena, verjamem, da kolegi, ki to gledajo, da to spremljajo. Bi pa vseeno poudarila, da pri trošarinah je nekaj tudi bilo lani. Saj smo tudi to vam napisali tule v poročilo, da so bili odlogi, torej odlog plačila iz lani na letos, tako da v bistvu ta znesek, ki se potem v denarnem toku prikaže ni nujno potem enak tudi čisto obračunu, ker gre pri, eden od večjih zavezancev je zaprosil za odlog in ga je dobil in, in posledično ti obroki potem pridejo, pridejo noter letos.

Toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni in dobro jutro!

Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci! Pred vami je Poročilo o izvrševanju državnega proračuna za prvo polletje leta 2023, ki vam ga je Vlada predložila v skladu z Zakonom o javnih financah. Naj že na tem mestu povem, da dejstvo, da 15. decembra obravnavamo polletno poročilo, nam seveda ni v ponos, ampak dejstvo je - in zato bi se rada na tem mestu opravičila -, da v skladu z zakonom bi morala Vlada to poročilo obravnavati septembra. Žal smo, ko smo pripravljali to polletno poročilo, imeli veliko dela s preknjiževanjem zaradi spremenjene strukture vlade, tako da smo prvo polletje takrat še preknjiževali in potem so se zgodile poplave, tako smo v bistvu pripravili rebalans državnega proračuna in potem smo se v bistvu lotili zelo intenzivno že priprave novega proračuna. Tako je v bistvu to poročilo bilo sprejeto kasneje in se zato zdaj v bistvu obravnava v enem takem trenutku, ko ni več tako zelo aktualno, glede na to, da je še dva tedna do konca leta. Bi pa rekla vseeno v zagovor, da vseeno menimo, da je prikazovanje dogajanja v državnem proračunu transparentno, predstavljeno tudi na spletnih straneh. Zelo podrobno, torej vsak dan in vsak mesec, objavimo tudi tekste, kjer opozorimo, kaj se je dogajalo na prihodkovni, na odhodkovni strani, in vsak kvartal objavimo tudi bilten, ki zajame ne samo državni proračun, ampak tudi druge blagajne. Tako z vidika tega, da bi ne bilo jasno, kaj se z državnim proračunom dogaja, mislim da tukaj ni nobene dileme. Seveda pa to ni izgovor, da pač to poročilo prihaja tako pozno.

Zdaj bi vam zelo kratko predstavila, kaj je v tem poročilu. A, kot rečeno, glede na to, da je še dva tedna do konca leta, je to, kaj je bilo v poletju zdaj, bistveno manj relevantno, je pa vseeno v poročilu jasno prikazano, kaj se je zgodilo, torej, realizacija prejemkov, izdatkov od januarja do junija tekočega leta in pa seveda ocena realizacije do konca leta. Poročilo vsebuje tudi druge podatke o izvrševanju proračuna. To je vključevanje novih obveznosti, prenos namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, podatke o prerazporejanju med posameznimi nameni, o spremembah neposrednih proračunskih uporabnikov, o uporabi sredstev proračunske rezerve in podatki o poroštvih. Proračun za leto 2023 je bil prvič sprejet že novembra 2021. Potem so bile sprejete spremembe proračuna, to se je zgodilo novembra 2022,in potem prvi rebalans maja letos in kot rečeno, še ta drugi popoplavni rebalans avgusta letošnjega leta. V poročilu je prikazano izvrševanje proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Ta proračun je v bistvu zaznamovala velika rezerva za energetske ukrepe. V originalnem proračunu je bilo za ta namen namenjenih milijarda 200, potem z rebalansom so bila ta sredstva znižana na 940 milijonov in v bistvu zdaj do konca leta ocenjujemo, da bo ta poraba prišla nekje do 600 milijonov evrov. V prvi polovici je bilo od načrtovanih 13,1 milijarde prihodkov, realiziranih 6,3 milijarde oz. 48 % pričakovanih. Odhodki so bili predvideni v višini 16,3 in v prvem polletju so dosegli 6,7 milijarde oziroma 41 % načrtovanih, kar pomeni, da je ob polletju državni proračun izkazoval 405 milijonov primanjkljaja. Potem so resorji ocenili, koliko bodo porabili še do konca leta, torej glede na stanje prevzetih obveznosti, glede na predvidevanja možne dosežene realizacije, glede na podpore kakšnim ukrepom, ki jih je treba še do konca leta, potem tudi v bistvu že odpravo posledic naravnih nesreč, novih zakonskih obveznosti. Tako so resorji ocenjevali, da bodo porabili 16 milijard in bi bil tako načrtovani primanjkljaj letos 2,9 milijarde oz. pač načrtovan je bil 3,1, 3,2 milijarde in se je ocenjevalo, da bi lahko dosegel 2,9.

V odnosu do Evropske unije smo bili neto prejemnica, se pravi, v prvem polletju smo dosegli 143 milijonov presežka. V računu finančnih terjatev in naložb smo dobili 107 milijonov prejemkov, od tega 100 milijonov vračil HSE iz naslova naknadnih vplačil kapitala v letu 2022, izdatki so pa v prvem polletju, torej obe bilanci znašali 15 milijard in pol, od tega glavnina za dokapitalizacijo 2TDK. Iz naslova tega pribitka k cestnini na podlagi sistemskega zakona v računu financiranja je bilo izkazano v prvem polletju zadolževanje v višini 2,3 milijarde, od tega so bile realizirane zadolžitve, ki bodo v stanju dolga konec leta 1,75, razlika so pa menice, ki zapadejo prej kot ob koncu leta. Skupna realizacija iz naslova odplačila dolga je znašala 1,4 milijarde evrov, se pravi, to je praktično že 93 % načrtovanih sredstev, ker se pač zadolžujemo z izdajo menic ponavadi na začetku koledarskega leta.

Dolg državnega proračuna, ki je konec leta 2022 znašal 37,8 milijarde evrov, je bil potem ob polletju 38,7 milijarde evrov, oz. 61 % BDP. Ja, se pravi, tukaj gre samo za dolg državnega proračuna, pri čemer smo za BDP že uporabili to jesensko napoved.

Toliko za uvod, če imate kakšna dodatna vprašanja, sva pa s sodelavko na voljo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj odpiram razpravo in prijave k besedi. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Okej.

Potem imam jaz samo kratko vprašanje, gospa državna sekretarka, in sicer najprej glede rasti cen energentov prehrane in tako naprej, se pravi, blaženja draginje. Namenjenih je bilo 942 milijonov evrov, do 30. junija 2023 je bilo realiziranih 231,8 milijona evrov, se pravi, tukaj je ta razlika. Se pravi, mislim, da je bilo realiziranih torej pač mnogo manj sredstev od načrtovanih, pa me zanima, zakaj. Ali ste vmes ocenili, da draginja ni takšen problem, in so potem tukaj sredstva za draginjo bila pač neizplačana v manjši obliki.

Tukaj bi se še ustavil pri tej interpretaciji, na kakšen način lahko mi v bistvu inflacijo brzdamo. Jaz razumem, da vsi si želimo imeti usklajevanje plač, socialnih prejemkov in vsega z inflacijo, ampak vprašanje je, koliko bomo pri tem potem učinkoviti. Zdaj, če se čisto realno pogovarjamo, eno je populizem, drugo pa je, če se realno pogovarjamo zaradi tega, ker zmanjšanje potrošnje na ta način se pač ne bo zgodilo. Druga stvar, ki me zanima, so evropska sredstva. Tukaj piše, da je bilo v sprejetem proračunu, se pravi z evropskimi sredstvi, da je bil realiziran presežek v proračunu za 143 milijonov evrov. Plan celotnega leta je 725 milijonov evrov. Tukaj bodo veliki odkloni, če jaz prav razumem. Jaz vem, da se pač decembra meseca izdaja računov, zlasti na Ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor, da se v bistvu ustvari skoraj 30 ali pa 20 % vsega, zaradi tega, ker prihajajo računi tudi z zamikom. Ampak tukaj me zanima realna situacija, se pravi, v prvega pol leta smo počrpali za dobrih pet, ne vem, približno za 25 % evropskih sredstev od planiranih 725 milijonov evrov. Torej je bilo v prvega pol leta 143,7 milijona evrov. Se pravi, tukaj prihaja tudi do tega velikega odklona.

Še ena stvar, in sicer mislim, da imate graf… Aha, na deveti strani je graf gibanje prodaje količin bencina, dizelskega goriva, kurilnega olja v obdobju januar-junij v letih 2022 in 2023. Pa me zanima, če jaz pravilno razumem, je v letošnjem letu bencina, kurilnega olja, se pravi pogonskih goriv tudi za industrijo, podjetništvo, prodano manj. Pa me zanima, se pravi, tukaj je enota 230.000 / oglašanje iz dvorane/, 230 milijonov, ja, medtem ko leto dni prej 280 milijonov, se pravi, 50 milijonov evrov manj. Pa me zanima, ali ste tukaj naredili kakšno analizo, na podlagi česa je ta poraba manjša? Ali to pomeni, se pravi, ohlajanje gospodarstva, manj prevozov, se pravi, da prevozniki manj ustvarijo? Se pravi, tukaj se nekaj je zgodilo. Ali je to kakšen pokazatelj ali je samo, ne vem, statistični odklon, ker se mi zdi malo velika številka za samo statistični odklon. Pa me zanima, ali imamo kakšen odgovor na to, zakaj se je v bistvu to dogajalo. Zaradi tega, ker mene recimo, ne vem, nek sektor prevozništva večkrat opozarja - pa to ni kritika, ampak samo tako, opozorilo -, da najprej se začne ohlajanje gospodarstva, industrije pri prevozih, kajne, zaradi tega, ker če nekdo, pač neko podjetje, ki je izvozno naravnano in ima slovenskega prevoznika, ga ne uporabi več, se najprej vidi to pri samih prevozih. In to se vidi na prodaji, v tem primeru pogonskih goriv.

Glede trošarine, samo še ena stvar. V prvi polovici leta je bilo realiziranih slabih 800 milijonov evrov prihodkov od trošarin, kar je v bistvu 20 % več kot v prvi polovici lanskega leta, pomeni to skoraj 50 % načrtovanih prihodkov iz tega naslova. Se pravi, tukaj smo skladni z vsem, kajne. Ampak tukaj noter še ni upoštevanja dviga trošarin na tobačne izdelke, pa še drugih trošarin, ki jih je Vlada dvignila v tem obdobju, zaradi tega, ker nekateri opozarjajo, z dvigom trošarin do ene meje gre okej, tudi kar se tiče tobačnih izdelkov, zaradi mene ni težave, lahko se to dvigne še več, ampak vprašanje je pa, kakšen bo potem končni efekt tega. In bo zelo zanimivo spremljati potem zadnje tri mesece, ali smo več dobili ali pa v bistvu manj zaradi tega, ker tukaj je tudi problem potem sivega trga. Jaz sem bil nedavno v tujini, pa vam povem, da Slovenci, ki gredo v tujino, kjer so, recimo, tobačni izdelki pa še kakšne druge stvari, toliko cenejše zaradi trošarinske politike, recimo to, kar pospešeno uvažajo v Slovenijo. In tukaj je treba samo pri dvigu trošarin imeti to simetrijo, ali bomo res pobrali več davka ali bomo samo okrepili sivo ekonomijo oz. črn trg v tem delu.

Torej, hvala za to predstavitev in pripravljeno poročilo. Jaz v bistvu imam samo ta vprašanja, ki se tičejo zlasti evropskih sredstev, pa na drugi strani tega grafa, kaj se dogaja z industrijo, zaradi tega, ker vidimo, da tam je za 50 milijonov manj prodanih pogonskih goriv. In kot sem dejal, draginja, mislim, da je še vedno rak rana Ministrstva za finance ali pa, ne vem, celotne države, zaradi tega, ker je naša inflacija trdovratna in zapletena je ta situacija.

Hvala.

Okej. Najlepša hvala.

Jaz sem to vprašanje zaključil. Želi še kdo kaj vprašati? (Ne.) Nihče. Okej. Torej, najlepša hvala državni sekretarki za vsa pojasnila. Zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s Poročilom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2023 v obdobju januar - junij 2023.

S tem zaključujem tudi edino točko dnevnega reda in današnjo sejo komisije.

Še enkrat vsem sodelujočim na seji iskrena hvala! In nasvidenje do naslednjič.

Ja, hvala lepa za ta vprašanja.

Torej, če se lotim najprej energetike. Ko smo jeseni pripravljali prvo verzijo, oz. drugo verzijo proračuna, se je ta energetska kriza ravno nekje razplamtevala, tako da nismo imeli občutka prav zelo dobrega, koliko bi lahko znašali ukrepi. Takrat je Vlada te ukrepe že predvidevala in zato je v tisti prvi proračun, ki ga je Državni zbor sprejel jeseni 2022, načrtovala za milijardo 200 te, bomo rekli, rezerve, energetske rezerve, potem ko je sprejela ukrepe, ko je postavila, ko je Vlada postavila pravila, kdo se lahko prijavi in nad katero ceno, v bistvu, kje se zameji po posameznih energentih, se pravi na elektriki, na zemeljskem plinu in tako naprej. na zemeljskem plinu in tako naprej. So enostavno podjetja ena, so dala pač vloge na Ministrstvo za gospodarstvo. Za nas, za gospodinjske odjemalce je bil pač zajem drugačen, nismo niti čutili na položnicah te cene in se in se poračunava na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in zato v bistvu ti računi in na MOPE prihajajo vsak mesec - ta razlika med dejansko ceno in zamejeno ceno. Zato v bistvu ta poraba se je v končni fazi izkazala za nižjo, kot je bila načrtovana. Kot rečeno, z rebalansom smo to rezervo že znižali na 942 milijonov. Omenil ste sam koliko je bila poraba do polletja, ker seveda računi za elektriko, za plin itn. hodijo celo leto bo kot sem tudi že v uvodu omenila, bo tega nekje, zdaj ocenjujemo, porabo do konca leta nekje 590 milijonov evrov, ker so bili v bistvu izplača poleg, torej pomoč gospodinjstvom, oz. kapica za gospodinjstva. Za male poslovne odjemalce, za podjetja, so bili v bistvu izplačane pomoči tudi kmetom, tudi draginjski dodatki za otroke, solidarnostni dodatek za odpravo energetske revščine, itn. Tako da v bistvu ta ukrep še vedno traja in se bo v bistvu podaljšal tudi v prihodnje leto, tako da to v bistvu glede energetike še ni končni račun, ki je bil izstavljen državnemu proračunu.

Drugo ste spraševali, to me vedno vprašate, kaj bo z inflacijo oziroma kako se Vlada loteva boja z inflacijo? Tu vam ne morem postreči z nobenim novim odgovorom. Inflacija je dolgotrajna, je trdovratna. V bistvu posledica je štirih let vodenja izjemno ekspanzivne, tako denarne kot fiskalne politike. Vi veste koliko denarja je bilo tudi javnega, torej v obtok spravljenega v vseh teh letih in ta denar zdaj tukaj je. In ker je količina dobrin še vedno omejena je, potem količina denarja, ki je v obtoku, generator dodatne inflacije. Lani jeseni je Evropska centralna banka začela voditi zelo restriktivno denarno politiko, kar pomeni, da je začela višati obrestno mero, pomeni, da je začela višati ceno denarja, kar pomeni, da morajo biti v bistvu s podjetniškega vidika morajo biti investicije zdaj bolj donosne, da se pač podjetja sposojajo denar in je to pač eden od načinov za krotenje inflacije. Drugi pa je, da mu potem sledi vlada, da tudi vlada ne vodi preveč ekspanzivne fiskalne politike. Ekspanzivna fiskalna politika pomeni pač spet dodajanje javnega denarja v obtok, kar je pa v bistvu zdaj v trenutni fazi zelo težko, zato, ker imamo na eni strani zaključujemo preteklo kohezijsko obdobje, kar pomeni, da je veliko javnih investicij. Na drugi strani je štartal načrt za okrevanje in odpornost, ki poleg reform in ukrepov v bistvu dejansko pomeni tudi dodatno trošenje denarja, kar pomeni, da je tudi ta denar v obtoku. In seveda želi Vlada pomagati najranljivejšim s temi draginjskimi dodatki. Pri tem je pa seveda tista umetnost, da splošni ukrepi so najlažji, najdražji, najmanj učinkoviti. Ciljani ukrepi so težji, je treba najti tiste prave, da bi pač ta pomoč, da bi bila selektivna in da bi bila ta poraba javnih sredstev na eni strani učinkovita in na drugi strani ne preveč inflatorna. Tako, da Vlada se, se trudi. Kot sami veste, je želela tudi brzdati inflacijska pričakovanja na ta način, da se ne bi ustvarjala torej in da se ne bi izvajala indeksacija v 100 % višini inflacije, ker pač ene te inflacijske klavzule imamo v nekaterih torej kategorijah javnih izdatkov jih imamo vpeljane. Tako da, tu je zelo, zelo tanek, tanka linija, bomo rekli, kako pomagati, koliko pomagati, komu pomagati. Vlada se pač na svoje načine s temi ciljanimi ukrepi trudi. Zdaj, glede evropskih sredstev, to vprašanje sem vsekakor pričakovala. Zdaj, statistika, ki sem jo jaz povedala 143 milijonov, da smo bili neto prejemnica, to pomeni enostavno, da se primerja koliko smo v EU vplačali in koliko smo iz EU dobili. Seveda je bil načrt do konca leta višji. In kot nedvomno veste, bomo dejansko zdaj proti koncu leta dobili glavnino teh evropskih prihodkov. Zaenkrat smo na 821 milijonov od načrtovane 1,4 milijarde. 2 dni nazaj smo dobili 24 milijonov predplačila za RepowerEU, se pravi, 5. poglavje iz načrta za okrevanje in odpornost, ta teden smo dobili 100 milijonov iz solidarnostnega sklada, to je bilo v bistvu nepričakovano oziroma na začetku leta oziroma, ko smo sprejemali proračun seveda tega nismo načrtovali, tako da v samo bilanco prejetih EU sredstev bo to tudi šlo in pa, se pravi v prav v zadnjem tednu decembra dobimo še glavnino, torej ta obrok iz načrta za okrevanje in odpornost, načrtujemo, da bo dobrih 230 milijonov nepovratnega dela in pa dobrih 300 milijonov še posojila, potem smo pa tudi v Bruselj ta teden ponovno poslali zahtevke iz evropske kohezijske politike. Tukaj bi pa rada povedala, da smo praktično na robu, da kar se je dalo počrpati, bomo letos počrpali. Je pa dejstvo, da si Evropa kot tudi vsa dosedanja leta zadrži en del evropskih sredstev kot neko rezervo, da preveri, če je potem država pravilno in v skladu z operativnim programom porabila evropska sredstva iz naslova kohezijske politike, tako da bomo v bistvu ta ostanek bomo potem dobili ali v letu, najverjetneje šele leta 2025, ko bodo ti zaključni računi pripravljeni in pregledani s strani Evropske komisije, tako da tisto, kar bo letos striglo iz naslova EU bodo predvsem izdatki za novo kohezijo, se pravi za obdobje 2021-2027, ampak tukaj je z vidika proračuna v bistvu nevtralna bomo rekli transakcija, zato, ker pač denar ni bil porabljen, potem tudi prihodkov ni bilo in bodo ti prihodki se prestavili v prihodnje leto. Tako, da ta bilanca evropskih sredstev se bo v prihodnjih dveh tednih oziroma še v teh osmih delovnih dneh, kolikor jih je ostalo do konca leta, se bo še bistveno izboljšala. To vprašanje moram povedati, da to me pa je malo presenetilo, tako da to glede trošarin oziroma teh prodanih količin, vam pa ta hip ne znam odgovoriti, bomo pogledali. Dejstvo je, da so bile lani, vi ste sicer zdaj spraševali o količinah, dejstvo je, da ko pripravljamo proračun seveda izhajamo iz obstoječih trošarin in jih povlečemo naprej iz obstoječih količin, tako da tisto, kar se že ve, recimo, če imamo v načrtu dvig trošarin na tobak ali pa tako, to potem nekako pri preračunih upoštevamo. To je vedno izhodišče, glede teh količin, ko ste spraševali, bi pa morala bolj natančno pogledati, s to analizo nisem seznanjena, verjamem, da kolegi, ki to gledajo, da to spremljajo. Bi pa vseeno poudarila, da pri trošarinah je nekaj tudi bilo lani. Saj smo tudi to vam napisali tule v poročilo, da so bili odlogi, torej odlog plačila iz lani na letos, tako da v bistvu ta znesek, ki se potem v denarnem toku prikaže ni nujno potem enak tudi čisto obračunu, ker gre pri, eden od večjih zavezancev je zaprosil za odlog in ga je dobil in, in posledično ti obroki potem pridejo, pridejo noter letos.

Toliko. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Tisto vprašanje glede količin je v bistvu bolj tako, sestavljeno iz skrbi, kaj se dogaja z gospodarstvom, da ne prodamo več toliko količin pogonskih goriv, ampak verjamem, da nekje so odgovori, absolutno določen odstotek je tudi posledica ohlajanja gospodarstva, ampak ni pa to spet toliko tragično.

Zagotovo, še eno vprašanje imam, in sicer približno vem, kako se, mislim, vem, kako se sestavlja proračun in potem glasbene želje samih ministrstev. Jaz tukaj gledam te odstotke realizacije v prve pol leta in zlasti pri tistih operativnih ministrstvih, ki lahko veliko naredijo, lahko rečem, da imamo, recimo, delo, družino in socialne zadeve absolutno zasledujejo cilje, kar se tiče projektov imajo 50 odstotno realizacijo v prve pol leta, potem pa imamo nekatere same resorje - vem, da prihajajo računi z zamikom in da se jih ne da noter upoštevati -, ampak so pa recimo nekateri, kot je, kako je že ta solidarna prihodnost, pa tako naprej, to je pa tako primanjkovanje projektov bi jaz temu rekel ali pa še kakšne druge stvari, ki imamo v bistvu 20 odstotno realizacijo. Vem, da so, potem silni pritiski na Ministrstvu za finance ob tem, sem bil del tega, češ mi bomo do konca leta le vse porabili, ampak v bistvu, potem se vidi na koncu leta, da je kljub tem optimističnim besedam sama realizacija, potem je res vprašanje, če v prve pol leta narediš ti 20 %. Me pa boli, da je zlasti tudi pri razvojnih projektih, nekaterih takih pomembnih strateških projektih na teh resorjih v bistvu realizacija v prve pol leta bila tako bore slabo. So pa nekateri resorji, pač, ki so zasledovali svoje cilje in so pač, imajo 50 odstotno realizacijo in to je dobronamerno, ker najslabše je to, da potem ministrstva kljub temu, da pač se borijo za svoja finančna sredstva, ima, jih imajo rezervirana, da se potem tukaj ne porabi in potem pademo v nek GEP, brezvezen in je škoda. Tako da, tukaj bi, jaz upam, da bomo januarja, oz. marca meseca, ko bomo imeli, se pravi celoten, celotno realizacijo leta pred sabo, da bi bile te številke v bistvu med 90 in 100 ne pa, da bodo pač nekateri resorji se videli zlasti tukaj potem njihovo neučinkovitost, če ne porabijo finančnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Ste pa bili potem velikodušni pri tem, ko ste jih v bistvu upoštevali skoraj vse in da bodo porabili toliko, kolikor so planirali, ne vem, eno leto dni nazaj. Tako, da hvala. To bo bolj komentar, ne samo vprašanje.

Tako, da… Če želite se lahko odzovete?

Jaz se z veseljem odzovem.

Seveda mi je jasno, da vam je jasno, saj ste bili na drugi strani, kako resorji planirajo in kako potem med letom načrti ne gredo vedno tako, kot si si zamislil, in potem seveda, ko si se tako zelo boril za pač ta denar, ga pa želiš za te svoje namene vsekakor porabiti, tako da zelo, zelo je zanimivo, verjetno tako na resorjih. Zagotavljam pa, da je zelo, zelo zanimivo na Ministrstvu za finance ob koncu leta, zato ker je vseeno zaradi pravilnika ob koncu leta. Potem minister za finance dobiva te vloge v soglasje kaj se, kaj bo prinesel v proračun, kaj ne bo prinesel z likvidnostnega vidika do konca leta. Komentar vašega opažanja pri posameznih resorjih je pa v bistvu odgovor zelo preprost. Eni resorji imajo ogromno javnih zavodov in jim izplačujejo vsak mesec plače in če izplačujejo vsak mesec plače je to zelo, zelo potem predvidljivo in se zelo linearno v bistvu uporablja. Tako da, Ministrstvo za delo je sigurno eno od tistih, ki ima plače za svoje javne zavode in transfere posameznikom in gospodinjstvom. To so mesečne pravice in to se v bistvu dogaja res zelo linearno. Bistveno manj linearno je pa življenje tistih ministrstev, ki imajo večinoma investicije. Ker ste ravno izpostavil Ministrstvo za solidarno prihodnost, oni so imeli letos ogromno investicijskega denarja na voljo, se pravi, integralnega denarja, niti ne evropskega. Mislim, to je tudi pomembno. Ker so se v bistvu zaradi načelno, zaradi energetske krize pa zaradi višje inflacije so se v bistvu potem investicije bistveno podražile, potem je prihajalo do težav, je prihajalo do seveda želje po višanju vrednosti posameznih projektov. Denarja je bilo na voljo omejena in enaka količina, tako da tu potem so bile kar stiske oziroma je bilo treba pogledati vsak projekt posebej, kako kaj, kaj, katere gre, katere ne gre in kako se izvršuje. Kot rečeno, dejstvo je, da je glavna gradbena sezona je poleti. Tako da, kar se tiče investicij, če gledamo življenje Tako da kar se tiče investicij, če gledamo, je življenje v državnem proračunu res skoncentrirano, niti ne na samo na drugo polovico leta, ampak bi dejansko rekli tudi na zadnji kvartal, zato ker tudi za evropske zgodbe, ki jih ne izvajajo v vseh ministrstva, ker ta denar, ki ga ministrstva recimo razdeljujejo, gre tudi seveda privatnim podjetjem, gre seveda občinam in oni imajo situacije, oni zbirajo, recimo občine plačujejo račune in potem kasneje pripeljejo te zahtevke, tako da tudi zato je v bistvu ta zadnja četrtina leta je bistveno bolj obremenjena in ti računi dejansko, ko jih pregledajo potem na resorjih, šele pridejo v izplačilo v državni proračun, zato je v bistvu se potem tudi en del upravičeno, en del pa ne povsem upravičeno ustvarja percepcija v javnosti, da se na koncu pa res čisto vse do zadnje vrstice, ker je dinamika taka kot sem omenila, nasploh pa, tega pa tudi ne bi rada pozabila omeniti, da eni resorji morajo pa izvesti razpise, in če imaš ti razpise, pa potem rabiš podpisati pogodbe, pa potem rabi prejemnik razpisa porabiti tisti denar in poslati račun, itn., tako da je v bistvu potem to tudi dodaten razlog, da je glavnina torej računov, odredb, izplačil, zdaj v zadnjem kvartalu, celo v zadnjem mesecu in verjemite, da kdor bo delal prav do 29., da bo to direktorat za proračun, direktorat za računovodstvo, uprava za javna plačila, da se bodo vse te, da se bo večina teh računov dejansko izplačala še v letošnjem letu, tako da mi dejansko potem koncu upamo, da te vsebine, ki jih spuščamo skozi, da so tisti ta pravi, ta pravi nameni in da skušamo tudi kakšnega takega, ki pa ni najbolj učinkovit, itn., da ga pa vseeno skušamo tudi ustaviti.

Hvala.

Okej. Najlepša hvala.

Jaz sem to vprašanje zaključil. Želi še kdo kaj vprašati? (Ne.) Nihče. Okej. Torej, najlepša hvala državni sekretarki za vsa pojasnila. Zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s Poročilom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2023 v obdobju januar - junij 2023.

S tem zaključujem tudi edino točko dnevnega reda in današnjo sejo komisije.

Še enkrat vsem sodelujočim na seji iskrena hvala! In nasvidenje do naslednjič.