2. nujna seja

Odbor za zdravstvo

16. 11. 2018

Transkript seje

dr. Franc Trček

Lep pozdrav vsem skupaj! Bomo začeli. Prosim, če se usedete.

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklicano v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora Branko Simonovič, Marijan Pojbič in Felice Žiža. Na seji je tudi nekaj nadomestnih članov odbora s pooblastili in sicer poslanec Franci Kepa nadomešča poslanca Dejana Kaloha, poslanec Soniboj Knežak nadomešča mag. Bojano Muršič in poslanca Željka Ciglarja nadomešča Boštjan Koražija.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 8. 11. 2018 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer predlog dnevnega reda ima 1. točko - Stanje in aktivnosti na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Zahteva Poslanska skupina SDS za sklic nujne seje odbora. Z dne 6. 11. 2018 je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda je pač dnevni red današnje seje določen tako kot je in kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Dodatno vabljeni so bili še mag. Gorazd Kalan, prof. dr. Janez Jazbec, prof. dr. Štefan Grosek, mag. Zdenka Mrak, Jože Ocvirk in prof. dr. Metka Zorc.

Besedo dajem predlagatelju zahteve, izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav!

Dr. Kalan je bil v bistvu že v skladu same seje tako da, ker je prišlo, zaradi določene zadeve je bil dodatno vabljen z naše strani.

Današnja seja ima eden sam namen. Namen je ta, da Ministrstvo za zdravje oziroma minister gospod Fakin pove kaj oziroma seveda kaj in kakšen je akcijski načrt za otroško kardiologijo v Sloveniji. To je edini namen in jaz bi že na začetku rada izrazila mnenje oziroma tudi prošnjo, da danes naj nebi poslušali različnih obtoževanj kdo je strokovno v preteklosti bil dober, kdo je bil slab, da ne bi obravnavali posameznih odklonov na tem področju ali celo smrti. Tako, da vas lepo prosim vse, ki boste razpravljali pa tudi vabljene, da se tega ne dotikamo, ampak govorimo samo organizacijsko. Kajti strokovno smo mnenja v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bo reševal tisti, ki bo v nadaljevanju izvajal to otroško kardiologijo in tisti bo zadolžen za to in tisti bi konec koncev moral tudi, potem odgovarjati. Zakaj sem rekla moral? Ker v Sloveniji do danes ni nihče odgovarjal za to, da smo prišli v tem programu - sedaj imamo pač tega - tako daleč, da se je treba pogovarjati kdo naprej in v kakšne smernicah sploh gremo.

Naš namen je še enkrat in tudi sklep je tako oblikovan, da gre samo za to, da ministrstvo pove torej zakaj se bo odločilo. Danes imamo dvotirnost - jaz jo tako imenujem. Namreč imamo dva javna zavoda, ki jih je ustanovila država. To je UKC Ljubljana, ki ima še vedno ta program in ga še vedno izvaja in na drugi strani Nacionalni institut za otroške bolezni s prirojenimi srčnimi napakami (NIOSB), ki pa prav tako naj bi izvajal ta program. Jaz mislim, da dvotirnost ni dobra nikjer. Jaz sem že nekaterim, marsikdo je v teh dneh tudi me poklical in sem povedala, da je to ravno tako, če imaš ljubico in ženo, enkrat se zalomi. Obema moraš plačevati, ampak enkrat se moraš odločiti. Nekaj časa zdržiš, ampak je malo nerodna situacija vedno. Enemu se moraš vedno legati ali pa obema. Mi smo v Slovenski demokratski stranki že v prejšnjem mandatu opozarjali na stvari, ki so se danes izkazale kot pravilne torej na tisto, kar smo opozarjali se je danes izkazalo, da je ravno to problem torej, da imamo to dvotirnost. Opozarjali smo ob ustanovitvi NIOSB, da ministrstvo takrat, vsaj po našem mnenju je torej ustanovilo neki javni zavod vzporedno s tem, da je že v UKC tekel program, da je sicer tam kolapsiral, to smo govorili o tem, ampak da ni bilo neke jasne vizije. Jaz se ne bi dotikala toliko nazaj, vemo problem ima dolgo brado, je že iz leta 2006, 2007, 2008 se vleče naprej takrat, ko pač je otroški kirurg odšel iz UKC Ljubljana in takrat so se, potem začele zadeve, kajti ni bilo stalnega kirurga, ampak danes ne moremo govoriti samo o tem, da ni kirurga, danes lahko govorimo o tem, da ni kardiologov. Jaz govorim sedaj o tem kar vemo, potem boste povedali, če so stvari že mogoče kje rešene. Da ni kardiologov, da ni kirurgov, / nerazumljivo/ itd., torej govorim o celotnem programu, ne govorimo samo o enem delu. Naš sklic ima neke povzetke oziroma neke izvlečke ven iz tega, kar se je dogajalo. Sedaj vprašanje, ki se nam postavlja ministru, ko sem že na začetku povedala je kaj ministrstvo načrtuje v prihodnje - še enkrat - glede na to, da je bilo v prejšnjem mandatu s strani ministrice in sekretark, ki so bile, potem večinoma na koncu prisotne na odborih. Ali NIOSB ostane v takšni obliki kot je ali se ohranja program v UKC Ljubljana? NIOSB je bilo obljubljeno, da bo začel delati 1. 7. 2018 z vso opremo, ki jo bo dobil v UKC Ljubljana, kadre pa bo zagotovil ta institut sam. V nekem trenutku je bilo s tega instituta povedano v javnosti, da so ustavili konje oziroma zategnili ročno zavoro in prekinili dokler ne bo končnega dogovora oziroma prenosa te dejavnosti iz UKC Ljubljana v NIOSB. Kje se je zalomilo, ne vemo, so različne informacije, zato z njimi ne bi špekulirala. Na eni strani je rečeno tako, na drugi drugače tako, da s tem ne bi, ampak jasno je, da NIOSB danes še vedno ne deluje tako kot bi moral torej prenosa dejavnosti iz UKC Ljubljana torej vsaj opreme in tega ni bilo, da so zdravniki prihajali - to vemo -, da so tudi izvajali sam program to tudi vemo in da danes tega ni. Na drugi strani UKC Ljubljana ima vso opremo, ima tudi kadre. Po nekaterih informacijah naj bi prihajali novi kadri in da naj bi se tam tudi zadeve ohranile oziroma nadaljeval otroški program. Jasno pa je po mojem mnenju in mnenje naše poslanske skupine, ki smo to sklicali ta program ni varen, ne deluje v popolnosti tako kot bi moral in da zato menimo odgovorno oziroma mora ministrstvo biti tisto, ki bo povedalo kako najprej. Tisto, kar se bo minister odločil bo seveda moral izpolniti tisti, ki bo program nadaljeval, še enkrat poudarjam, ustanovitelj obeh je vlada in v prejšnjem mandatu očitno ni bilo narejeno tisto, kar je bilo obljubljeno. Jaz moram reči, da sem razočarana nad tem, da so ministrica in sekretarke lagale na odborih kako je vse lepo in prav in še danes imate na spletni strani Ministrstva za zdravje napisano, kako NIOSB deluje, še danes, ta prispevek je še vedno danes gor. In bi potem prosila tudi odgovor ministra, ali ti prispevki oziroma te izjave, ali še vedno stojite tudi vi za njimi, kajti to, kar tu gor piše, kot pravim, ne drži. Dr. Gregorič, ki je del NIOSB, je povedal že v javnosti, da pač to ne funkcionira, iz razlogov, ki sem jih že povedala, ker ni bilo prenosa dejavnosti.

Na drugi strani pa je še ena druga zadeva, ki po mojem mnenju ne bi smela biti vprašanje, ampak seveda vedno je in ne samo na tem področju, ampak povsod, je pa finančne narave. Za to dejavnost dobiva UKC finance in dobiva NIOSB finance. Minister je na moje poslansko vprašanje nedavno odgovoril - vprašanje je bilo takšno, prejšnja Vlada je tik pred odhodom, mislim, da na eni izmed zadnjih sej ali celo zadnji seji, ne vem točno, odobrila NIOSB milijon 700 evrov za dejavnost. In jaz sem ministra, glede na to, da je bilo že takrat jasno, to je bilo zdaj, ko sem jaz postavila vprašanje, nekje v septembru, jasno, da NIOSB ne deluje oziroma da ne funkcionira tako, kot bi moral, kam je ta denar šel oziroma za kaj se je ta denar porabil. Odgovor ministra je bil, da je ta denar porabljen za materialne stroške, stroške zaposlenih, stroške zdravnikov, ki so tu delali, in za zavarovanje zdravnikov, milijon 700. Po drugi strani - in tu je zdaj vprašanje, gospod minister, če lahko točno specificirate danes, kajti po nekaterih informacijah, ki jih imam, tega denarja NJSB ni videl, če se čisto po domače izrazim. Vaš odgovor je pa bil takšen, kot sem ga povedala. Na drugi strani pa UKC Ljubljana prav tako prejema denar za ta program, mislim, da bo lahko verjetno generalni direktor povedal bolj natančno številko, ampak tudi nekje okoli 2 milijona in še nekaj. In če to skupaj seštejemo, je to 4 milijone za program, o katerem še danes ne vemo, kje se izvaja in kako se izvaja. 4 milijone! 4 milijone ni malo denarja in s tem denarjem - po moje, če se motim, boste vi, ki delate na tem področju, lahko bolje povedali -, bi se lahko zelo kvalitetno oziroma ekonomično porabil tam, da bi ta stvar potem res funkcionirala, za plače zdravnikov, zavarovanje, materialne stroške in vse to, kar je potrebno. Tako se tudi tu postavlja vprašanje, kje - in upam, da dobimo danes točne odgovore, no, da ne bo nejasnosti, kajti moram reči, da sem bila vseeno presenečena nad informacijo, ki sem jo imela, in potem nad vašim odgovorom. Ampak, kot pravim, danes se bodo verjetno te zadeve tudi razjasnile. Stvar pa vznemirja tudi to, da že od leta 2015 po mednarodnem poročilu govorimo o teh zadevah in da smo danes 2018 in še vedno govorimo o istih zadevah. In me je strah, da ne bomo govorili čez pol leta spet o istih zadevah.

Poleg tega, gospod minister, me zanima, ali ste podpisali oziroma ali ste odredili sistemski nadzor nad delovanjem, kdaj in kaj od tega pričakujete. Pa seveda sklep, ki ga dajemo na današnji seji in ga bom zdaj malo preoblikovala, pa boste potem povedali poslanci, ne bo nič takšnega, mislim, v vsebinskem smislu, je pa glede rokov. Namreč, predlagamo, da Odbor za zdravstvo pozove Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje, da Odboru za zdravstvo v roku treh mesecev predstavi akcijski načrt na področju izvajanja programa otroške kardiologije v Sloveniji. Spreminjamo samo rok, in sicer en mesec. Menimo, da zdaj po toliko letih je pa tri mesece spet predolga doba, tako bi, seveda, če se strinjate, dali to kot, ne vem, ali bo treba kot amandma ali karkoli, no, da spreminjamo rok, v roku enega meseca. Saj pravim, še enkrat, ne bom se vračala nazaj, ne bi rada, da se razprava - ker me je strah, da se bo, ne razvlekla, ampak razpletla v smeri, ki je ne želimo, torej v obračunavanje med enimi in drugimi, bi tu pač v bistvu, saj pravim, mesec dni je tisto. In jaz upam, da, minister, imate že danes v bistvu odgovor na to. Pa še nekaj, ker ste nov minister, pa ste poslušali bivšo ministrico in sekretarje, jaz upam, da danes ne bomo poslušali lepih obljub in laži, ki jih bomo čez šest mesecev potem spet obravnavali, češ, takrat ste nam obljubili to in to, ne nam, ampak v bistvu vsem, ki so danes tukaj vabljeni, ki so vpleteni v to, in da bomo danes slišali realno stanje, pa tudi če je hudo, grdo, pesimistično, pa mislim, da ni, no, da boste odgovorili tako, kot je, realno. Najlepša hvala.

dr. Franc Trček

Hvala, Jelka.

Postopkovno, kolega Jani.

Jani (Janko) Möderndorfer

Jaz bi rad samo vprašal, kako bo ta diskusija zdaj tekla. Namreč, zdaj smo slišali predlagatelja, ki je pravzaprav izrazil neke vrste dobronamernosti, istočasno nekako pozval, da se ne pogovarja stroka o tem, kaj je prav in kaj ne, da si bomo tu organizacijsko razjasnili samo, kako bo potekalo in kako ne bo potekalo. Potem se sprašujem, zakaj je predlagatelj potem sploh povabil vse ostale, ker misleč, da bodo vsi tile gostje tu tiho in da ne bo vsak predstavil svojega vidika, da ne bo prišlo do nasprotnih informacij in istočasno posledično do tega, kar se gospa Godec boji oziroma ne želi, tako bom raje rekel. Si ne znam predstavljati, kako bo tekla ta debata, če mi kdo to pojasni. Poleg tega se mi zdi, da tu sedijo tudi ljudje, ki pravzaprav z otroško srčno kirurgijo nimajo nič skupnega. In tudi ne razumem, zakaj moramo zdaj to vse gledati in poslušati, jaz sem mislil, da se bomo res pogovarjali samo o tem, ali se bomo pogovarjali o srčni kirurgiji na splošno v slovenskem prostoru. Namreč, to stvar bi jaz rad malo omejil, ker enostavno bomo drugače res tule do jutri zjutraj sedeli, se gledali in se spraševali, ali bo zdaj Državni zbor še ta strokovni problem razrešil, ki ga še stroka sama ni uspela razrešiti.

dr. Franc Trček

Hvala za postopkovno vprašanje, Jani. Seveda, kot predsedujoči moram odgovoriti na to. Na prvi seji, ki je bila tudi nujna, na hearingu gospoda ministra sem povedal, da je tu pred vami nek drug Trček, ki se bo držal male ustave, Poslovnika Državnega zbora. Tema je jasna, je omejena, strinjam se z Jelko glede njenega začetnega predloga, tudi sam imam kakšne pomisleke. Ampak, seveda, naloga politike ni strašenje ljudi, če sem vljuden v izreki, v nenavadnih časih, ampak je iskanje rešitve, in ta rešitev se že išče dolgo oziroma predolgo. Pravila obnašanja, pravila parlamentarizma, forma, veljajo pa seveda tudi za vabljene. Vi ste tukaj vabljeni, izhajajoč iz vaših strokovnih znanj in pogledov, da skupaj poiščemo odgovor na to pereče vprašanje. To ni reklamni epp ne za vas, pa da se ne bom dvakrat oglašal, čeprav je zadnji dan predvolilnega molka na lokalnih volitvah, to ni vaša stojnica, velja za vse nas, in tudi ne soočenje. Točka dnevnega reda je zelo jasna, je ozka, ima dolgo brado. Tisti, ki ste sedeli v predhodnem mandatu v tem odboru, veste, da smo mogoče predhodni ministrici predolgo zaupali, malo preko palca, če se v ljudskem jeziku izrazim, in to je na kratko to. Moja naloga oziroma naloga vsakega predsedujočega pa je, da se te forme držimo. Upam, da sem bil dovolj jasen. In seveda nekateri od vabljenih ste me prej spraševali, pa bom kar zdaj pojasnil neko proceduro. Jaz bi si v bodoče želel, da ljudje, ki pridejo na sejo v Državni zbor, se malo podučijo o tem, kako to poteka. Verjetno bi bilo dobro, da tudi Državni zbor da kakšen kratek priročnik tudi za vabljene, kot imamo skrajšano obliko tega za poslance. Na ta način se tudi nekako izkazuje digniteta do Državnega zbora in do ustavne parlamentarne demokracije. Ampak kratko bom pojasnil še tole, ker nekateri ne veste, pa verjetno bi to morali tudi nas naučiti najpozneje v tretji triadi osnovne šole, kako poteka parlamentarizem, ampak to je nek drug odbor. Skratka, najprej bo dobil seveda besedo gospod resorni minister, ki bo pač odgovoril na vprašanja, podal pogled, kako bo ta gordijski vozel razrezal, nakar boste prišli do besede vabljeni; upam, da boste koncizni, vezani na temo. Če to ne bo tako, vas bom seveda opozoril in usmeril, da ne boste predolgi. Enako velja tudi za poslance. Toliko na kratko, pravila igre, upam, da sem bil dovolj razločen.

Gospod minister, beseda je vaša.

Samo Fakin

Hvala lepa.

Ta problem spremljam medijsko tako kot vsa Slovenija zadnji dve leti, zadnja dva meseca in pet dni pa je intenzivno ta problem na moji delovni mizi. Moram reči, da je bil že predmet pogovorov pred tem, ko sem postal minister, sva se srečala z gospodom Gregoričem, da mi je povedal svoj aspekt. Z gospodom Gregoričem smo sedeli nekajkrat, nekajkrat smo sedeli tudi z vodstvom kliničnega centra, kako naprej. In smo se soočili z naslednjimi dejstvi, toliko, da boste videli, kaj je problem.

Iščemo seveda dolgoročno rešitev, stabilno dolgoročno rešitev. Omenili ste že, gospa Jelka Godec, da je prišlo do kolapsa tega programa; ne bom razpravljal, zakaj, ker nima smisla, bom orientiran v prihodnost. Do odgovora, kako naprej, pa sem po pogovorih z vsemi izluščil sledeče. Problem, ki je in bo ostal, je majhno število otrok, ki jih je treba operirati na srčni kirurgiji, in s tem povezana varnost in kakovost tega programa in ekonomičnost tega programa. Če želimo, da bo ta program normalno tekel kot vsi drugi slovenski programi, rabimo kritično maso bolnikov. V nasprotnem primeru moramo delati tako kot sedaj, da ti ljudje, ki so tam zaposleni, istočasno opravljajo še druge naloge in opravila. Zaenkrat se ta program naslanja na tuje kirurge in tudi drugi zavod, ki ga je ustanovila Vlada, NIOSB je operiral s politiko gostujočih kirurgov, dokler ne vzgojimo lastnih strokovnjakov. To je prvi del. Drugi del je, da vzgoja lastnih strokovnjakov traja nekaj let in je ni mogoče doseči brez povezave s tujimi centri. Zdaj, ali je to Houston ali je to München ali je to Praga ali so to nekateri centri v Evropi, ki jih tudi ni prav zelo veliko, je vprašanje seveda logistike, pripravljenosti in seveda tudi denarja. Program se da postaviti z veliko denarja kot samostojno enoto in se s tem izognemo konfliktom med kliničnim centrom in NIOSB, vendar pa nas bo to kar precej stalo; računam na kaj več kot tistih 4 milijone, ki ste jih omenili v svojem uvodnem nagovoru. Problem, da je pa samo sto otrok in da bomo imeli problem s kadrom in z nadziranjem kakovosti, pa še vedno ostane. Zato sem se v tem času sestal z ministrom Hrvaške in z direktorico fonda Bosne in Hercegovine in jih povprašal, ali so pripravljeni v nek tak naš center, če ga naredimo sodobnega, pripravljeni pošiljati svoje paciente. Odgovor je bil »da«, čeprav Hrvati že imajo praktično isti problem, operirajo otroke do določene stopnje, nekaj pa vozijo ven v različne kardiokirurške institucije, Bosna in Hercegovina pa, mislim, da vse, da praktično nič ne operirajo doma. Moj cilj je bil, seveda, če razmišljamo o dolgoročni rešitvi, da naredimo center, ki bo imel 300, 400 bolnikov in bo strokovno in ekonomsko vzdržen. Tak proces seveda traja kar nekaj let, deset let najmanj. V vmesnem času, in ta problem imata obe inštituciji. Situacija je zdajle malo bizarna, Ministrstvo za zdravje je ustanovitelj kliničnega centra in ustanovitelj NIOSB in se srečujemo v parlamentu, ker se dve inštituciji ne znata med seboj pogovoriti. Zato sem se pogovarjal na eni in na drugi strani in načrtujem še sestanek obeh inštitucij skupaj brez kamer v kliničnem centru v začetku decembra kjer bo padla dokončna odločitev kako naprej. Seveda me je najprej zanimalo kaj se pa zdaj dogaja na programu in po zagotovilih kliničnega centra je bilo letos operiranih 86 otrok, od tega 18 v tujini. To bo predstavil direktor kliničnega centra, kako dejavnost teče zdaj. Jaz sem v te pogovore šel, se prvo prepričati koliko je kritična, koliko je situacija kritična pa akutna, to se pravi, zdaj in tukaj in ocenjujem, da ni, da je zdaj program kolikor toliko teče, z vsemi temi pomanjkljivostmi, ki bodo ostale še naslednjih pet, šest, sedem let. Pogovarjal sem se tudi z ljudmi, ki so odšli iz kliničnega centra ali bi prišli nazaj bi, nekateri bi, vendar pa pod podobnimi pogoji kot se je to zgodilo v NIOSB in so potem izbruhnili nameri oziroma nezadovoljstvo med zaposlenimi v kliničnem centru, govorim o razlikah v plačah. To je pa drugi problem. Ali se bomo v Sloveniji odločili, da za posamezna področja, ki so nam pomembna in ki v tujini stanejo trikrat, štirikrat več, izjemne strokovnjake plačamo ali ne. Strokovnjaka ni problem dobiti v svetu, samo ustrezno ga je treba plačati. Če smo to naredili za eksperte na drugih področjih, ekonomskih, organizacijskih, prometnih in ne vem kaj še vse, ne vidim razloga, da ne bi naredili tega tudi tukaj. To je drug problem, ki ga bomo morali rešiti. Dokončne odločitve kaj bo s programom srčne kirurgije, ni. Ponuja se pa še, še ni, ponuja se pa seveda logična rešitev, da to ostane znotraj kliničnega centra zaradi prej navedenih razlogov kritične mase medicinske stroke, prostorov, bivanja in podobno. Kakšna bo vloga NIOSB in ali NIOSB lahko deluje znotraj kliničnega centra, se bomo pogovorili v prvem tednu decembra. Zaradi varnosti imamo seveda vsi skupaj eno možnost, da če ne pride do dogovora in če nismo sposobni narediti enega takega centra v Sloveniji, se lahko temu programu odrečemo. Tudi to je bilo že na mizi in preprosto te najbolj kritično obolele paciente operiramo v tujini. To je možnost, ki nam ostane, tako da tukaj lahko zagotovimo, da ta možnost obstaja, tako da se ni treba nikomur bati, da potem pa morda ne bi bil operiran, če to ne bo ostalo v Sloveniji. Te možnosti se poslužujemo vsi, približno 700 operacij razno raznih se naredi v tujini letno in zakaj se ne bi tudi za to, če nismo tega sposobni narediti sami. Po pogovoru s kliničnim centrom so se oni, so mi zagotovili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost in zagotoviti ustrezno kakovost znotraj kliničnega centra, mislim pa, o tem se bomo pa še pogovorili, da zaradi zagotavljanja varnosti rabimo neko supervizijo zunanjih strokovnjakov, pomoč pa tako ali tako. Naslednjih sedem let, če se bo to izvajalo v Sloveniji, bomo to delali deloma s tujimi strokovnjaki dokler ne usposobimo lastnih oziroma se odločimo, da naše domače plačamo približno toliko kot so plačani v Evropi, pa bodo prišli nazaj. Samo potem si ne želim še ene seje odbora, ko bomo pa o tem razpravljali, kako so različno plačani ljudje.

Kar se tiče denarja, gospa Godčeva, samo sekundo, da bom povedal točno številko, Nacionalni inštitut za otroške bolezni je dobil ta denar, ki ga je Vlada namenila za organizacijo inštituta in ga ima naloženega na podračunu, in sicer milijon 624 tisoč 670 tisoč evrov, to se pravi, ta denar ni zapravljen, ampak v skladu z zakonodajo javnega zavoda je na podračunu in se lahko seveda s sklepom javnega zavoda kadarkoli uporabi za namene, ki je bil namenjen.

Jaz bi na tem mestu, predsednik, prosil direktorja Kliničnega centra, če nadaljuje kaj se ta hip tam dogaja. Končno odločitev pa, kot sem že rekel, bomo pa sprejeli v prvi polovici decembra po dokončni debati za zaprtimi vrati kaj je najbolj varno za bolnike. Moj cilj je zelo preprost, storitev mora biti strokovna, mora biti dosegljiva. Sedaj tujina pomeni velike težave z dosegljivostjo zdravnikov. Mora biti dosegljiva in mora biti ekonomsko opravičljiva. Ni problem sedaj postaviti NIOSB, plačati zdravnike po ameriški ceni in bodo prišli delati. Samo koliko nas bo to stalo - tudi to moram tehtati kot minister slovenske vlade.

dr. Franc Trček

In seveda da je zadeva varna.

Samo Fakin

Ja, ja, varno. Strokovno pomeni varno.

dr. Franc Trček

Če prav vemo, vsaj večina vas vabljenih kdo in kaj ste, vseeno za magnetogram prosim, da se na začetku predstavitev plus funkcija. Gospod direktor, prosim.

Aleš Šabeder

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni tudi člani Odbora za zdravstvo in vsi vabljeni na to sejo.

Če dovolite, mi smo pripravljeni eno prezentacijo skozi katero bi vam želeli predstaviti trenutno stanje delovanja programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami in našo vizijo oziroma predlog delovanja tega centra za naprej.

Iz te prve slike pravzaprav vidite, kako multidisciplinarna je obravnava otrok in posledično tudi odraslih z boleznimi srca, koliko različnih služb in kliničnih oddelkov je pravzaprav vključenih v to oskrbo. To niso samo klinični oddelki in pa službe iz pediatrične klinike, temveč tudi interne klinike, kirurške klinike in veliko subspecialistov, ki skrbi za obravnavo otrok.

Tukaj je sicer ena klasična slika, ampak želel bi malo več povedati, vidite operacijsko dvorano. V tem tednu smo v kliničnem centru uspešno transplantirali srce enemu izmed otrok, to je slika iz te operacije. Lahko povem, da je pred 14 dnevi domači kirurg skupaj z domačim asistentom uspešno operiral otroka v kritičnem stanju, ki so ga pripeljali iz Kliničnega centra Maribor. Torej, bila je samostojno opravljena operacija slovenskega kirurga brez pomoči tujih kirurgov.

Služba za kardiologijo na pediatrični kliniki, tukaj je pravzaprav pregled števila zaposlenih. Za primerjavo smo pravzaprav so tri obdobja, in sicer leto 2017, potem obdobje do odhoda kardiologov iz tega oddelka, torej do 30. 6. 2018 in obdobje po tem času. Torej, vsi podatki so do vključno 12. november letošnjega leta. Torej, iz te preglednice vidite, da ne bom šel podrobno v številke, da je po odhodu kardiologov ostal en kardiolog, ki je prihajal, torej, prihajali so ti kardiologi iz tujine, menjali so se na mesečnem, torej v obdobju enega meseca. Trenutno imamo slovensko govorečega kardiologa iz Španije, ki ima pogodbo podpisano do konca meseca torej bo pri nas zagotavljal stalno prisotnost 2 meseca. Specialisti in pediatri tudi tukaj smo delno popolnili ekipo. Specialisti in kardiologi imamo enega. Imamo dva specializanta na tem programu. Štiri diplomirane medicinske sestre, 11 tehnikov in 1 osebo za podporne funkcije tako, da je na programu trenutno zaposlenih 22 sodelavcev tako kot je to bilo pred odhodom kardiologov in v povprečju v lanskem letu. Tukaj vidite tudi obseg. Imamo še vedno 10 postelj tako kot smo to imeli v lanskem letu. Število hospitalizacij je nekoliko naraslo. Lani je bilo vse skupaj 398 hospitalizacij letos do 12. novembra 408. Povprečna ležalna doba lani 6,5 dni, letos do 30. 6. 2018 dni in od 1. 7. 2018 naprej pa 2,9 dneva. Verjetno ste boste vprašali tisti, ki ste iz stroke zakaj se je tako zmanjšala ležalna doba? Po odhodu vseh kardiologov so se pravzaprav začele kopičiti vrste tudi v ambulantah in otroci, ki so bili v slabšem stanju smo jih hospitalizirali in so pri nas ostajali nekaj dni, zato se je v povprečju ta ležalna doba zmanjšala oziroma skrajšala, se opravičujem. Ambulantno delo. Tukaj vidimo obseg ambulantnih specialističnih pregledov, ki so bili opravljeni v letu 2017 torej preko 4 tisoč pregledov. V letu 2018 skupno do 12. novembra 2547 pregledov, pred odhodom kardiologov 1380 pregledov in po tem 1167. Potem še vse ostale obravnave, ki potekajo oziroma so potekale pred odhodom kardiologov in po tem času. Nekaj dejavnosti oziroma storitev se opravlja v drugih bolnicah. / nerazumljivo/ se opravlja v Splošni bolnici Novo mesto in pa Splošni bolnišnici Celje. Invazivni in pa internetni posegi. Tudi tukaj statistike, ki izkazujejo, da je bilo število posegov torej v lanskem letu, če pogledamo skupaj 74, letos skupaj 79, pred odhodom kardiologov 50 in po tem 29. Po obsegu vidite, da dejavnost poteka v približno enakem obsegu kot v lanskem letu. Tudi tukaj še nekaj posegov, statistik. Čakalne dobe - pomemben podatek - seveda so vendar so vse čakalne dobe ta trenutek znotraj dovoljenih čakalnih dob. Bodisi so to specialistični preglede bodisi ultrazvok srca, 24-urni holter, obremenitveno testiranje itd… Ker je program kot ste videli že na prvem slaidu zelo kompleksen pravzaprav ta trenutek združujemo normalno delovanje programa s sodelovanjem z veliko drugimi zavodi in institucijami tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Na pomoč nam prihajajo na področju intenzivne terapije zdravniki iz Hrvaške, iz Reke in iz Zagreba prav tako kardiologi, ki opravljajo del ambulantnih dejavnosti. Pomagajo nam tudi zdravniki iz Zdravstvenega doma Ljubljana, Splošne bolnice Jesenice in še nekaj drugih bolnišnic, ki so tukaj naštete. Po nastopu tako imenovane krize smo nemudoma vzpostavili tudi elektronski naslov, na katerega so se lahko starši obračali in smo pravzaprav dnevno, kar počnemo tudi sedaj odgovarjali na vprašanje staršev, prenaročali ambulantne in druge posege. To počnemo tudi danes s tem, da je intenziviteta teh pisem staršev bistveno manjša, trenutno v povprečju od 5 do 10 elektronskih sporočil staršev oziroma vprašanj staršev na teden. Tukaj je postavljena časovnica, ki smo jo pripravili, ki prikazuje stabilizacijo torej te službe. Vidite, da v letošnjem letu pravzaprav je ključni cilj vzpostavitev osnovne dejavnosti, potem nekako od začetka naslednjega leta popolnitev kadrovske zasedbe z manjkajočim kadrom in pa, kar je ključno vzpostavitev oziroma oblikovanje stalnega tima, ki bo pokrival vsa ta področja. Nekako od leta 2022 pa, potem dolgoročna organizacija centra. Seveda je to glede na kompleksnost zdravljenja je potrebno daljše čakalno torej se opravičujem daljše obdobje, da se zadeve vzpostavijo tako, da je naša prognoza stroke, da bi lahko v polnem obsegu center deloval tam nekje do leta 2026. Strokovni svet kliničnega centra je na zadnji seji v tem tednu predlagal vodstvu kliničnega centra, da se ponovno vzpostavi center za obravnavo bolnikov v programu srčnih bolezni v kliničnem centru. Ta center je že deloval v kliničnem centru, vendar je bil z ustanovitvijo nacionalnega inštituta ukinjen, tako je stroka kliničnega centra v tem tednu predlagala zopet ustanovitev centra in delovanje programa znotraj kliničnega centra.

Še nekaj o kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ki je sestavni del obravnave otrok in tega programa. Na tem slajdu smo vam želeli pokazati, kako velik je obseg obravnave otrok. Torej, obravnava otrok s prirojenimi srčnimi napakami je samo manjši del tega kliničnega oddelka. V lanskem letu je bilo na kliničnem oddelku opravljenih skoraj 7 tisoč ambulantnih pregledov, preko 3 tisoč hospitalizacij, od tega je bilo samo 2,3 % otrok z boleznimi srca. V letošnjem letu, 2018, pa približno 2 tisoč 500 hospitalizacij, od tega delež zelo podoben, samo 2,2 % otrok s boleznimi srca. Operacije 2017-2018, v lanskem letu je bilo operiranih 85 pacientov, opravljenih je bilo 92 posegov, kar pomeni, da so določeni pacienti bili operirani večkrat. V letošnjem letu, tudi tu so podatki do 12. novembra, pa 58 pacientov in 62 operacij. Bili so operirani tako v kliničnem centru kot v Pragi, nekaj tudi v Italiji, v Massi, eden je bil v Izraelu in dva v Münchnu.

Tu so statistike pravzaprav od leta 2014 pa do 2018, jaz upam, da se te številke vidijo tudi na monitorju. Tu smo želeli pokazati sumarne podatke, torej, število operacij, število pacientov, delež operiranih v Ljubljani, to je zeleni stolpec, delež operiranih v tujini, modri stolpec, in pa mortaliteta, to je pa tista spodnja črta, ki jo vidite, in pa odstotki. Torej, evropsko povprečje umrljivosti je 4,5 %. Če se vrnemo pa mogoče na številke, ki so bile dejansko dosežene na tem programu, pa vidimo, da je v letu 2014 2,3 %, v 2015 2,9 %, v 2016 4 %, 2017 1 % in od 1. 1. pa do 8. novembra letošnjega leta 2,6 %. Torej vidimo, da pravzaprav vsa leta, pa tudi seveda povprečje, je bistveno pod evropskim povprečjem, kar kaže skozi številke tudi samo kvaliteto obravnave otrok. Tudi tu mogoče nekoliko bolj podrobno podane številke, ampak skozi graf je pravzaprav bilo videno že vse. Mogoče ta zadnja trditev na slajdu, ki jo vidite, torej, da smo s 1. 11. 2018 v program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami zopet vključili slovenskega kirurga, torej, ki je bil ves ta čas tudi zaposlen v kliničnem centru, je bil del te ekipe, je prišel na program, torej na odrasli program in se zopet vrača oziroma se je vrnil v program otroške srčne kirurgije.

Na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo opravljamo veliko tudi drugih dejavnosti. Videli ste po številu obravnav, ki jih pravzaprav naredimo na tem oddelku, da opravljamo veliko drugih dejavnosti in veliko drugih postopkov zdravljenja otrok v kliničnem centru; pa da ne bom preveč našteval, seveda so vam vsi ti slajdi tudi na razpolago po zaključku seje. Tu bi posebej pokazal varnost in izvajanje programa na podlagi analize tveganj. Obdobje, ki ga prikazuje ta grafika, je avgust 2018 in potem od septembra do novembra 2018. Pravzaprav vam barve že vse povedo. Avgusta 2018, ko so prihajali v klinični center strokovnjaki nacionalnega inštituta, tako kirurgi kot kardiologi, smo beležili v sistemu odklonov zelo povečano število odklonov oziroma prijav zaposlenih. Vidite tudi po barvi, se pravi, tveganje oziroma stopnja tveganja je bila izredno visoka. Po odhodu, torej po vzpostavitvi programa znotraj kliničnega centra, pa so se zadeve zopet stabilizirale; o tem kaj več potem moji kolegi iz stroke.

Še nekaj statistik. V kliničnem centru spremljamo tudi ankete oziroma anketiramo starše in paciente v zvezi s tem, kako so zadovoljni z našimi obravnavami. Imamo tudi portal pohval in pritožb, kjer dnevno spremljamo pohvale in pritožbe staršev in na osnovi tega seveda mesečno povzemamo to v obliki statistike. Pravzaprav vam ta grafika pove vse, večino, torej preko 90 % staršev je bilo zelo zadovoljnih z obravnavo svojih otrok, z informacijami, ki smo jih podajali, in bi našo institucijo seveda priporočili naprej. Tu je nekaj pisem zadovoljnih staršev in zaposlenih, da ne bomo šli v detajle. Kar sem želel na koncu še poudariti, pravzaprav smo z novo organizacijo, z novim vodstvom pediatrične klinike v letošnjem letu program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami uspeli stabilizirati. Ustvarili smo dobro sodelovanje, bistveno boljše odnose, kar je bila dolga leta rak rana ne samo tega programa, ampak tudi kliničnega centra. Zagotovili smo stabilnost, zagotovili smo pripravljenost slovenskega kirurga 24 krat 7. Tisti, ki ste bili na spomladanski seji tega odbora, se spomnite, da je bila to ena izmed najbolj perečih točk, kako zagotoviti 24-urno prisotnost slovenskega kirurga. In pa seveda vzpostavili smo zopet pogoje za nadaljevanje tiste strategije, ki je bila že nekoč pripravljena, torej strategije za obravnavo otrok in odraslih v programu srčnih bolezni.

V naslednjem tednu naš klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo beleži 50. obletnico, ob 8.30 bo tudi slavnostna akademija, kjer bomo tudi poskušali povzeti vse strokovne dosežke tega inštituta skozi zadnjih 50 let.

Hvala lepa za pozornost.