38. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

25. 3. 2019
podatki objavljeni: 25. 3. 2019

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 9. 4. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 4. aprila 2019, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlade o zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Dobran Božič
Najlepša hvala. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani poslanke in poslanci. Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 9. aprila 2019 v Luksemburgu. 1. točka, ki se bo obravnavala, je večletni finančni okvir 2021 — 2027. Svet za splošne zadeve bo v okviru razprave o večletnem finančnem okvirju tokrat obravnaval dve temi – skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko. Glede na to, da v času romunskega predsedovanja še ne pričakujemo kompromisnih predlogov, z ustreznimi številkami, je predvidena zgolj splošna razprava. Sicer sta to temi, ki sta prioritetni za Slovenijo. V pogajanjih želimo ohraniti obseg kohezijske ovojnice, ki jo je predlagala Evropska komisija. Želimo najti rešitev za občuten padec sredstev za zahodno Slovenijo, ki je posledica večje razvitosti omenjene regije. Prav tako opozarjamo, da je bilo znižanje sredstev za politiko razvoja podeželja previsoko in želimo v pogajanjih ta padec čim bolj omejiti. 2. točka, ki se bo obravnavala, so sklepi o dokumentu za razpravo za trajnostno Evropo do leta 2030. Svet za splošne zadeve bo predvidoma brez razprave sprejel sklep o dokumentu za trajnostno Evropo do leta 2030, ki ga je konec januarja, v razmislek in širšo razpravo, predložila Evropska komisija. V sklepih je svet pozdravil predložitev dokumenta in pozval k ambicioznemu pristopu na ravni EU, pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Slovenija sprejem sklepov podpira. 3. točka – vrednote unije, Madžarska obrazložitveni predlog v skladu s členom 7./1 Pogodbe o Evropski uniji. Svet za splošne zadeve bo ponovno pregledal stanje zadev na področju vladavine prava na Madžarskem in Poljskem. Razlog za to je predvsem dejstvo, da od zadnje obravnave na februarskem zasedanju ni prišlo do napredka v nobeni od omenjenih držav. Kar se tiče Madžarske, se po splošni oceni stanje poslabšuje na številnih področjih kot so svoboda medijev in izražanja, neodvisnost sodstva, svoboda združevanja in akademska svoboda. To je posledica učinkov spornih sprememb zakonodaje, ki jih je Madžarska sprejela v zadnjih letih. Kršitev spoštovanja načel vladavine prava in neizvajanje priporočil komisije Evropske parlamenta, držav članic in neodvisnih organizacij, bodo v naslednjih mesecih v okviru postopka po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji, zelo verjetno privedle do prvega zaslišanja Madžarske. Slovenija izraža zaskrbljenost in se pridružuje ocenam o odsotnosti napredka Madžarske glede spoštovanja vladavine prava. Kot članica skupine enako mislečih držav, bo skladno z dosedanjimi stališči, delovala usklajeno s to skupino držav članic tudi v prihodnje. Opozarjamo tudi, da se je pomembno zavedati, da bo le premišljeno voden postopek s strani sveta zagotovil, da 7. člen pogodbe o Evropski uniji še naprej ostane ključni in verodostojni izvod za zagotavljanje spoštovanja skupnih vrednot, ki povezujejo države članice Evropske unije. 4. točka – pravna država na Poljskem, obrazložitveni predlog, v skladu s členom 7./1 Pogodbe o Evropski uniji. Glede stanja vladavine prava na Poljskem, ostaja splošna ocena, da je prišlo do nekaj pozitivnih premikov glede upoštevanja priporočil v zvezi z neodvisnostjo od sodstva in sicer, Vrhovnega sodišča. Zasenčilo jih je dejstvo, da velika večina priporočil na ostalih šestih področjih kršitev ostaja neuresničenih. Predvsem se omenjajo disciplinski postopki zoper sodnike in nacionalni sodni svet. Ostaja tudi dvom o nepristranskosti delovanja ustavnega sodišča. Slovenija tudi v tem primeru podpira dejavnosti za zaščito in krepitev spoštovanja vladavine prava. Za Slovenijo in druge enako misleče države je pomemben oprijemljiv napredek Poljske na vseh področjih, ker so bile ugotovljene kršitve vladavine prava. Neodvisnost sodnikov in sodišč je namreč temelj Evropske unije in pravne države. Naj še dodam, da bomo na delovnem kosilu člani Sveta za splošne zadeve neformalno izmenjali mnenja o prihajajočih volitvah v Evropski parlament. S tem zaključujem predstavitev. Hvala lepa, hvala za besedo.
Hvala lepa, gospod Božič. Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo od poslancev razpravljati? K razpravi se je prijavil dr. Brglez, prosim, izvolite.
Ja, jaz bi, najprej hvala lepa za besedo. Pravzaprav bi skušal samo nekako nadaljevat, glede na samo predstavljeno pri sami vladavini prava, pa me zanima, pravzaprav.. Glede na to zadnje sporočilo, ki ga je dala Evropska komisija 3. aprila, glede samih teh mehanizmov, v bistvu, kje dejansko mi stojimo oziroma na kak način pravzaprav želimo to zadevo podpirat? ..da ne gre zgolj za eno državo, ampak gre v bistvu za preprečevanje za mehanizme, ki bi vladavino prava varovali tudi preventivno, ne zgolj potem, ko je treba za nazaj. Torej, pričakujem po eni strani, da smo zelo »ivolvirani« v samo razpravo, ker dejansko gre za naš življenjski interes, ker brez vladavine prava nas praktično ni - pa v kateremkoli pravnem redu, ali evropskem ali mednarodnem – tako da, je to nekaj, kar je zelo pomembnega in tukaj kakšna drugačna subjektivna gledanja na zadeve, nekako ne pridejo v stran. Je treba tudi tistim, ki se ne zavedajo, pa živijo ob nas, jasno obrazložit, da pri nas gre za eksistenčno vprašanje vladavina prava in tukaj moramo zavzeti načelna stališča. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem dr. Trčku, prosim, izvolite.
Ja, hvala za besedo. Se strinjam z govorcem pred mano, zato bom zgolj reformuliral vprašanje – kako bo Slovenija kot jedrna država, za kar se izglasujemo, zagotavljala vladavino prava v celoti, ne od »case-a« do »case-a«? Saj smo imeli primere tudi z Romunijo, primere tudi z Malto, v nekem trenutku, in se seveda veselim odgovora. Hvala.  (nadaljevanje)
Hvala lepa.  Pustil bom prostor še za eno vprašanje, potem pa dal besedo gospodu Dobranu Božiču. Gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Mnogo se razpravlja in mnogo časa potratimo za vladavino prava Madžarske, Poljske, za kršenje takih in drugačnih pravic, ko pa je vprašanje zmanjšanja sredstev za zahodni del Slovenije in za razvoj podeželja, pa zelo hitro preletimo v enem stavku. Tu bi prosil malce več pozornosti tej problematiki. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar.  Zdaj pa imate besedo, gospod državni sekretar Božič, izvolite.
Dobran Božič
Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Tudi nas na zunanjem ministrstvu veseli, da se vsi zavzemamo za vladavino prava in da je to pomemben, ključen in osnovni segment delovanja vsake države članice Evropske unije, Slovenije še posebej. Mi v vsakih pogovorih in na vsakih sestankih poudarjamo, da je vladavina prava za nas ključna, za Slovenijo, in tudi vidimo, da Evropska unija mora temeljiti na vladavini prava. Poleg tega smo pa tudi bili tisti, ki smo se že na začetku pridružili državam članicam, to je ta tako imenovani Peer review, ki se izvaja že eno leto med državami članicami, in se pogovarjamo, kako bi vzpostavili mehanizme, da do situacij, kot smo zdaj z državami, ki imajo domnevno oziroma ki imajo težave z vladavino prava, ne bi več prihajalo, torej, da bi izključili in preprečili situacijo, v kateri smo danes. Komisija je 3. aprila res predlagala svoj predlog. Torej, po enem letu diskusije za Peer review med državami članicami je komisija prišla s svojim predlogom. Mi ta predlog proučujemo in bomo naredili vse, da se vzpostavi mehanizem, da se v državah članicah sploh ne pogovarjamo o vladavini prava, ampak da namenimo svoje diskusije in debate o prihodnosti, razvoju mladih, razvoju držav članic, ne pa o vladavini prava, ki bi morala biti temelj vsake države in Evropske unije. Toliko glede komisije. Zdaj pa glede kohezijskih zadev. Za Slovenijo so vsekakor ključne prioritete ohraniti obseg kohezijskih sredstev - to vedno govorimo in se zavzemamo - in najti rešitev za visok padec, predvsem za zahodno Slovenijo. V okviru kohezije si bomo vsekakor prizadevali za rešitve, ki bodo preprečile nenadne in drastične padce vseh kohezijskih sredstev, predvsem glede razlik med regijami; in mislim, da smo bili dokaj uspešni pri tem. Res pa se moramo zavedati, da se vzpostavljajo tudi drugi mehanizmi, ki lahko nadomestijo kohezijske mehanizme, ki jih moramo v pravilni meri počrpati. Menimo sicer, in to večkrat poudarjamo, da je Evropska komisija preveč zaostrila pogoje za izvajanje kohezijske politike, predvsem pravilo N+2 in nižje stopnje sofinanciranja, nižje stopnje predfinanciranja. Vsekakor podpiramo ohranitev pravila N+3 in stopenj predfinanciranja. Ocenjujemo tudi, da je bilo zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja izrazito, in neproporcionalno visoko in na področju neposrednih plačil nismo naklonjeni postopnemu izenačevanju neposrednih plačil na hektar med državami članicami. In tudi nismo naklonjeni znižanju stopenj sofinanciranja na področju podeželja. Torej, delamo vse, da se ta sredstva v čim manjši meri zmanjšajo, da dobimo optimalno, kar mislimo, da prispeva k razvoju Slovenije in podeželja. Res pa je, da bomo morali tudi začeti gledati po drugih sredstvih v razvoju digitalizacije in drugih ovojnic ter pridobiti tudi iz teh sredstev sredstva za razvoj Slovenije.
Hvala lepa, gospod Božič.  Še vedno je interes za razpravo, zato dajem besedo dr. Francu Trčku.
Hvala lepa za besedo. Zdaj tako enostavno, kot je povedal državni sekretar, ne bo šlo, ker se verjetno tudi ne ukvarja toliko s kohezijo, kar je pri nas neko drugo ministrstvo, brez listnice. Dejstvo je, da dobra gospodarska in drugačna situacija v Sloveniji nam tu deluje v škodo. Dejstvo je, da bo zahodna kohezija nad 100 % tam nekje na 102, 103  (nadaljevanje) povprečja. Naša stran Trojan bo pod 75 % in seveda je nek strah in upravičenost, da bomo nekako ogoljufani. A veste, kot se to v ljudskem jeziku reče, da bo nekdo iz Ljubljane odprl poštni nabiralnik v Mariboru, da ne nadaljujem. Seveda, nočem reči, da se zahodni del države ne bi razvijal, ampak ti indikatorji kažejo na neko razvojno diskrepanco. Seveda pa, če gremo na eno raven nižje ali, če hočete, če delamo analizo na ravni občin, pa vidimo, da tudi znotraj zahodne kohezije obstajajo velike razlike. Veste, že če gremo gledat ljubljansko urbano regijo, razlike med Ljubljano in nekaterimi drugimi občinami, kjer se tako imenovana suburbanizacija ne dogaja v takšni meri, kot se mogoče, recimo, v Grosuplju, Ivančni gorici in tako naprej. Če ob tem dodamo še, kar je govoril kolega Doblekar, mi imamo dejansko skoraj eno polovico teritorija pa bliže eni tretjini kot eni četrtini prebivalstva razvojno ogroženo. Ne vem, ali se je kaj vmes zgodilo; zdi se mi, da je tam nekje 2014 za časa Cerarjeve Vlade bilo tisto zadnje požegnanje razvojno ogroženih perifernih območij. Seveda se strinjam z državnim sekretarjem, da bo treba malo bolj inteligentno ta finančni »blending« iskati tudi kje drugje. Je pa tu tudi nek del zgodbe, da bo treba tudi razpisne pogoje tako pisati, da jih ne bomo pretirano drobili. Ker, a veste, mi potem pademo v situacijo, da nekaj laskov poteče še tistega leta pa pol prolongacije in s težavo izvedemo. Kar pomeni, da pogosto neke projekte delamo, pišemo zato, da za neko krajše, srednje časovno obdobje nekateri ljudje imajo zaposlitev. Zdi se mi, da nas tu čaka dejansko revolucija, kot jo definira slovar slovenskega knjižnega jezika.  Hvala.
Hvala lepa, dr. Trček. Zdaj pa ima besedo dr. Milan Brglez.
Najlepša hvala za besedo. Prej sem zastavil zelo dolgoročno vprašanje, zdaj bom pa v bistvu šel raje na srednje- oziroma kratkoročnega, lin to ne samo kohezija, ampak na splošno. Celotni večletni finančni okvir je zaradi krajšega ali daljšega odloga izstopanja Združenega kraljestva pod vprašajem. In me pravzaprav zanima, ali so te časovnice, ki jih imamo, še sploh realne ali niso realne, kdaj se lahko potem glede na vse dogajanje nekako pričakuje, da bomo to zadevo sklenili. Saj, po eni strani je mogoče celo dobro, da je ne sklenemo prehitro, zaradi tega, ker bo mogoče nov političen konsenz znotraj Evropske unije, ki bo soglašal ali pa ne soglašal s celotno zadevo. Ampak vsekakor, ali vključujemo Veliko Britanijo ali ne, to pa je pomembno vprašanje, tako me zanima, kako stojimo s tem.  Hvala.
Hvala lepa obema razpravljavcema.  Zdaj pa dajem besedo gospodu Dobranu Božiču.
Dobran Božič
Hvala lepa. Dr. Trček je pravilno ugotovil, da nisem čisto notri, državni sekretar Mally je sigurno tisti, ki usklajuje vladno politiko med vsemi resorji glede tega. Treba je pa povedati dve zadevi, da je za nas pomembno, da se finančni okvir sprejme čim prej, ker je razlika v 0,4 %. Torej, če sprejmemo danes finančni okvir, pridemo v 81,6 % BND sedemindvajseterice, če ne pride, pridemo pa v 82 %, kar pomeni, da je zaradi tega padec kohezijskih sredstev 20 % v Sloveniji, torej samo zaradi tega, ali se sprejme prej ali kasneje. Da se pa ne sprejema prej, je pa očitno, da verjetno pred jesenjo ga ne moremo pričakovati.  Ne upoštevamo pa Združenega kraljestva v našem proračunu, želimo pa enaka sredstva zagotavljati za Veliko Britanijo. Bi pa res predal besedo državnemu sekretarju Mallyju, ki je veliko bolj v številkah, kot sem jaz.
Izvolite, mag. Mali, imate besedo.
Igor Mally
Najlepša hvala.  Najprej odziv na brexit. V bistvu ravno ta nesigurnost brexita je tudi eden izmed pomembnih razlogov, zakaj se pogajanja o večletnem finančnem okviru ne intenzivirajo; v bistvu čakamo na to, da vidimo, kaj se bo tam zgodilo. Če pride do nekega daljšega podaljšanja, se bo pa tudi absolutno pogajanja o večletnem finančnem okviru vzelo v obzir. Zato tudi razmišljanja nekaterih, da če pride do daljšega podaljšanja,   (nadaljevanje) bomo videli, kako se bo to dejansko odvilo. Potem to daljše podaljšanje verjetno ne bo šlo čez zaključek te finančne perspektive. Če pa slučajno bi šlo, potem se bo pa najverjetneje iskalo neke posebne rešitve za Združeno kraljestvo. Ampak dajmo času čas, počakajmo.  Kar se tiče navezave na vzhodno, zahodno Slovenijo in kohezijsko politiko. Mislim, da sem na eni izmed prejšnjih sej tudi že povedal, da mene vsaj v tej fazi pogajanj za vzhodno Slovenijo ne skrbi. Ni pa tako enostavno, kot je gospod Trček namignil, da bi enostavno premetavali denar z vzhoda na zahod, zadeve niso tako enostavne. Absolutno nas skrbi stanje kohezijskih sredstev za zahod po letu 2020, zato je tudi ena izmed ključnih prioritet - to je že državni sekretar Božič povedal -, na tem področju smo zelo proaktivni. Konkretno smo že predlagali neke alternativne rešitve, kot je, recimo, regionalna mreža, tako imenovani »regional safety net«, da določene regije lahko samo do določenega procenta oziroma da vse regije lahko samo do določenega procenta izgubijo kohezijska sredstva. Sem pa sam pred kakšnimi desetimi dnevi se tudi dobil s predstavniki zahodne kohezijske regije, tako iščemo rešitve tudi večplastno, tako v okviru pogajanj za večletni finančni okvir kot tudi v okviru nasploh regionalne politike in proračuna za naprej; problematiko zahodne Slovenije zagotovo imamo v mislih.  Hvala.
Hvala lepa gospodu Mallyju. Ker interesa za razpravo ni več, razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 9. 4. 2019, in jih podprl.« Za glasovanje, prosim, uporabite glasovalne naprave od 1 do 20. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa vsem. S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Besedo predajam podpredsednici Odbora za zunanjo politiko, gospe Moniki Gregorčič.
Hvala lepa.  Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 9. aprila 2019.  Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.   S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 24. sejo Odbora za zunanjo politiko ter vas vse lepo pozdravljam. Hvala.
Prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE (50. ČLEN), LUKSEMBURG, 9. 4. 2019.   Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.
Dobran Božič
Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, cenjeni poslanci!  Kako bi rekel, brexit je znova na mizi. Verjetno spremljate v medijih, da še vedno nismo prišli do zaključka te zgodbe, zato se bosta tej temi znova posvetila Svet za splošne zadeve in Evropski svet v formatu 50. člen. Kot veste, je Evropski svet pred dvema tednoma sprejel sklep, ki je predvidel dve možnosti podaljšanja datuma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Če bi spodnji dom britanskega parlamenta potrdil izstopni sporazum do 29. marca, bi bilo s strani Evropske unije  (nadaljevanje) odobreno podaljšanje do 22. maja. Ker se to ni zgodilo, sklep predvideva podaljšanje le do 12. aprila. Evropski svet pa zdaj pričakuje, da Združeno kraljestvo posreduje predloge glede nadaljnjih korakov. In predvsem to bo tema tako Evropskega sveta kot zasedanja Sveta za splošne zadeve (50. člen), ki bo pripravil zasedanje predsednikov držav in vlad. 10. aprila bodo predsedniki držav in vlad tako ocenili politično situacijo in oblikovali odziv Evropske unije na predlog britanske strani o nadaljnjih korakih, ki jih pričakujemo v naslednjem tednu. Verjetno je, da bo to ponovna prošnja za podaljšanje pogajanj. Kot je britanska premierka, gospa May, najavila, naj bi zaprosili za podaljšanje, ki naj bi trajalo do potrditve izstopnega sporazuma v poslanski zbornici in ne dlje kot do 22. maja. Če bi bil datum podaljšanja po 22. maju, bi v Združenem kraljestvu morali izvesti tudi letošnje volitve v Evropski parlament. Predsednica vlade, gospa May, želi podaljšek izkoristiti za nadaljnje reševanje izstopnega sporazuma, saj je pravzaprav prvič povabila vodjo opozicije, gospoda Corbina, na prave vsebinske pogovore ter z njim skušala najti pot za izhod iz nastale krize. Ali bo na ta način zmogla pridobiti dovolj podpore za potrditev izstopnega sporazuma, ostaja še naprej zelo nejasno. Dejstvo je namreč, da bo z dogovarjanjem z laburisti zelo verjetno izgubila veliko glasov na strani svojih konservativcev. Po drugi strani pa se pojavljajo dvomi o smiselnosti podaljšanja tudi na strani EU. Predsednik Evropske komisije, gospod Juncker, je v govoru pred evropskimi poslanci že izpostavil, da je podaljšanje v primeru, da sporazum ni potrjen, nesmiselno; podobni indici prihajajo tudi iz nekaterih drugih evropskih prestolnic. Torej, kljub morebitnemu dodatnemu podaljšanju obdobja pogajanj in raztegnjenim rokom s strani EU jasne odločitve o tem, ali bomo imeli urejen ali trdi brexit, še ni.  Stališča, ki jih bo Slovenija zastopala, se od zadnje predstavitve niso bistveno spremenila in so predstavljena v izhodiščih. Kot je bilo že večkrat izpostavljeno, obžalujemo dejstvo, da v Združenem kraljestvu še ni prišlo do potrditve izstopnega sporazuma. Slovenija prav tako deli mnenje, da je bilo na strani EU narejeno vse, kar je bilo mogoče, da bi bil dogovor potrjen. Prav tako sporazum o izstopu ostaja edina možna in najboljša rešitev, vključno z irskim varovalom, razen če in dokler se ne najdejo druge ureditve. Glede prošnje za dodatno podaljšanje je Slovenija v primeru novih kredibilnih in dobronamernih argumentov pobudo pripravljena proučiti in v dogovoru z ostalimi državami članicami EU, sedemindvajseterice, o njej tudi odločati. Slovenija računa na politično preudarnost britanskega parlamenta, da bo ta ratificiral izstopni sporazum. Gospod predsednik, hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, gospod Božič. Odpiram razpravo. K razpravi se je prijavil dr. Franc Trček. Imate besedo, izvolite.
Hvala državnemu sekretarju za poročilo. Ob tem poročilu sem se spomnil tistega znanega reka, koga kličeš, ko kličeš Evropo - verjetno jedrne države. Več pa na zaprtem delu. Hvala.
PREDSEDNIK IGOR PEČEK
Igor Mally
Najlepša hvala! V prvi vrsti se zahvaljujem, da ste dali tole točko na dnevni red. Se mi zdi pomembno, da je tako velik projekt za Slovenijo… da smo v tako velik projekt vključeni vsi oziroma čim več deležnikov, še posebej pa Državni zbor. Znano je, da Slovenija predseduje Svetu Evropske unije v drugi polovici 2021. Iz izkušenj prvega predsedovanja 2008 vemo, da gre za zahtevno kompleksno nalogo, hkrati pa je ta priložnost odlična platforma za to, da Slovenija okrepi svojo prepoznavnost in pa vpliv v Evropski uniji in to bo tudi zelo pomemben vidik našega predsedovanja. Da bo ta naloga kar najbolj učinkovito in uspešno izvedena, smo novembra lani, je bil ustanovljen poseben vladni projekt kot veste, namenjen pripravi in pa sami izvedbi slovenskega predsedovanja. Organizacija predsedovanja sledi v bistvu pozitivnim izkušnjam predsedovanja iz leta 2008. V pripravo in izvedbo projekta bodo vključeni praktično vsi vladni resorji, pomembno vlogo bo pa v bistvu še bolj kot v prvem predsedovanju, imelo tudi stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji, kjer se bo število zaposlenih za namen predsedovanja praktično potrojilo. Svojo vlogo v tem projektu bo zagotovo imel tudi Državni zbor, s katerim Vlada že intenzivno sodeluje.  Pravzaprav je bil moj prvi sestanek kot v vlogi vodje projekta predsedovanja prav srečanje z vodstvom Državnega zbora, dan po imenovanju, kjer smo se dogovorili tudi za tesnejše sodelovanje. Priprave na vladni strani že potekajo, so že v polnem teku. V začetku marca je Vlada sprejela kot veste posebno projektno nalogo, ki podaja temeljna izhodišča za dobro pripravo in pa izvedbo samega predsedovanja, tako s programskega, organizacijskega, kadrovskega, promocijskega in ne nazadnje tudi finančnega vidika. Naloga, ki je javno dostopna na spletni strani Vlade, sestoji praktično iz treh delov. V prvem delu so povzete ključne naloge, ki jih ima vsaka predsedujoča država in nanizana tudi glavna izhodišča ter načela za pripravo in pa samo izvedbo predsedovanja. Sledijo ključni izzivi, ki jih imamo pred sabo za samo predsedovanje - od vsebinskih ciljev, oblikovanja programskega okvira, kadrovskih vidikov, logističnih vidikov in pa seveda ne nazadnje tudi vidika komuniciranja in pa same promocije pred in še posebej v času predsedovanja.  Naloga sama se zaključuje z okvirno časovnico za izvedbo aktivnosti v času priprave in pa same izvedbe predsedovanja, kjer so opredeljene tudi naloge, določeni nosilci in pa roki za posamezno izvedbo. Gre v bistvu za zelo obsežen projekt. Predsedujoča država v šestih mesecih, v našem primeru od julija pa do decembra 2021, v Bruslju predseduje okoli 30 ministrskim zasedanjem in več kot 2 tisoč različnih sestankov na delovni ravni. Doma bo okoli deset neformalnih ministrskih zasedanj ter številne dogodki na nižji ravni. Ravno zato, ker gre za tako kompleksen projekt, je Vlada novembra sprejela posebni kadrovski načrt za predsedovanje, ki opredeljuje tudi možnost do 350 dodatnih zaposlitev za določen čas samega predsedovanja. S temi zaposlitvami so posamezni vladni resorji že pričeli, večina teh zaposlitev bo pa datirala nekje do sredine naslednjega leta. Hkrati so priprave in pa izvedba samega predsedovanja tudi, jemljemo kot naložbo v krepitev znanja, veščin in pa zmogljivosti slovenske javne uprave ter povečanje njenih zmogljivosti, predvsem na področju OEV zadev, koordinacije OEV zadev na dolgi rok. Ministrska srečanja in drugi dogodki na visoki ravni bodo zaradi protokolarnih varnostnih in pa predvsem logističnih zahtev, organizirana vsa v Kongresnem centru Brdo, podobno kot je to veljalo za prvo predsedovanje. Da pa predsedovanje v kar največji meri izkoristimo za promocijo same Slovenije, pa bodo ostali dogodki lahko potekali tudi drugod po Sloveniji. V ta namen bo v naslednjih mesecih opredeljena tako imenovana, košarica mest oziroma krajev, ki bodo izrazili interese in hkrati izpolnjevali tudi osnovne kriterije za organizacijo tovrstnih dogodkov. O tem lahko tudi podrobneje, malce kasneje. Na podlagi izkušenj iz prvega predsedovanja in pa hkrati izkušenj primerljivih držav, nedavno smo bili recimo na obisku na Finskem, ki predseduje v drugi polovici letošnjega leta in glede na aktualno stanje in naši prvi simulaciji, je nekako okvirni strošek predsedovanja, ki ga imamo - 80 milijonov evrov, več kot polovica teh sredstev bo pa odpadla na stroške dela. Prvi osnutek prednostnih nalog bo pripravljen, se pravi, prioritete, bo pripravljen do letošnjega poletja. Uvodni razgovori z Nemčijo in pa Portugalsko, s katerimi smo ponovno v, tako imenovanem, triu predsedstev, so že stekli, skladno z razvojem dogodkov v Evropski uniji, pa se bodo te prednostne naloge tudi ustrezno dopolnjevale. Pri pripravi programa predsedovanja si Vlada želi tudi tvornega sodelovanja z Državnim zborom. V tem okviru predlagam, da opravimo tudi razpravo v okviru, o prednostnih nalogah tudi po posameznih poslanskih skupinah, v kolikor bi bil takšen interes in pa seveda, kasneje na tem odboru - sem pa vsekakor na voljo za kakšna pojasnila, kar se tiče samega predsedovanja. Ključno izhodišče Slovenije, tako na vsebinskem, predvsem pa na organizacijskem področju bo zeleno, ki je tudi v jedru že uveljavljene nacionalne znamke »I feel Slovenia«. S sprejetjem te projektne naloge se tako zaključuje prva faza priprav na predsedovanje in s tem prehajamo, v bistvu smo že prešli, na konkretizacijo zastavljenih nalog, pri katerih je predvideno tudi - kot sem že omenil - sodelovanje z Državnim zborom. Toliko za uvod in hvala.
Hvala lepa, gospod Mally. Prosim še generalno sekretarko Državnega zbora, gospo Uršulo Zore Tavčar, da nam na kratko predstavi začetne aktivnosti Državnega zbora. Izvolite.
Uršula Zore Tavčar
Najlepša hvala za besedo še v mojem imenu. Jaz sem zelo vesela, da lahko prvo informacijo o tem, kako se v Državnem zboru, pravzaprav pričenjamo s pripravami na predsedovanje, podam ravno na tem forumu, kar se mi zdi edino pravilno. Zdaj, v Državnem zboru je obseg dogodkov in priprav bistveno manjši, kot na Vladi, je pa zadeva zelo različna, kot je bila pred deseti oziroma leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala Svetu Evropske unije. Namreč takrat je bila večina dogodkov, ki jih je organiziral Državni zbor, nekoliko manjšega formata in so lahko potekali v prostorih Državnega zbora. Tokrat pa temu ni tako, kajti, že samo srečanje predsednikov Odbora za zadeve Evropske unije, tako imenovani »Mali kozak«, ima po navadi okrog 150 udeležencev, kar pomeni, da je tudi naša plenarna dvorana premajhna in bo tudi ta dogodek moral biti organiziran izven sedeža Državnega zbora. Zdaj, če naštejem dogodke, ki jih Državni zbor nekako mora organizirati, so to ta Mali kozak, potem Konferenca Odbora za zadeve EU parlamentov, to se pravi, Veliki kozak, Konferenca o skupni zunanji in varnostni politiki in skupni varnostni in obrambni politiki, Medparlamentarna konferenca o stabilnosti, gospodarski koordinaciji in upravljanju v Evropski uniji. To so dogodki, ki naj bi jih organizirali v Republiki Sloveniji, to se pravi, v Državnem zboru oziroma, za enkrat potekajo dogovori z Vlado, da bi tudi ti dogodki potekali na Brdu. Zlasti je to, skoraj gotovo rečem lahko za, tako imenovani, Veliki Kozak, kajti, to je dogodek, na katerem je potrebno zagotoviti tudi prevajanje v vse jezike Evropske unije, kar je, jaz si pravzaprav niti stroškovno, niti logistično ne predstavljam, da bi lahko to izvajali kjerkoli drugje. Nekoliko drugače je za druge dogodke, kjer sta pravzaprav, kar se jezikov tiče, obvezni angleščina in francoščina, seveda tudi slovenščina bo jezik na teh dogodkih, ki jih bomo mi organizirali in potem je želja posameznih držav, če želi imeti še kakšen jezik, ampak to je lahko glede, z razpoložljivostjo prevajalskih kapacitet. Poleg tega bomo organizirali so organizirali srečanje skupine za parlamentarni nadzor nad Europolom, ki pa v drugi polovici leta poteka v Bruslju, to se pravi, v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Ampak, ker Republika Slovenija predseduje v drugi polovici leta, se za parlamentarno raven s koncem leta 2021, predsedovanje oziroma s tem povezane aktivnosti, še ne zaključijo – tako bo potrebno organizirati še srečanje generalnih sekretarjev, ki pa je dogodek, za katerega vemo, da bo lahko potekal v prostorih Državnega zbora, ker je dejansko nekoliko manjši format. Potem zelo velik dogodek, to je zasedanje oziroma Konferenca predsednikov parlamentov Evropske unije, ki po navadi poteka aprila - to se pravi, to bo predvidoma aprila 2022 – in potem še dva do tri dogodke, v okviru predsedovanja AJPES, to je platforma EU za medparlamentarno izmenjavo dokumentov in informacij. Tako da, kljub vsemu, to so, pravzaprav zdaj sem naštela dogodke, ki so nujni in obvezni in tako Avstrija kot Estonija, nekje primerljive države, zlasti Estonija, sta pravzaprav organizirali te dogodke. Zdaj, vedno obstaja možnost, če organizacije kakšnega dogodka na ravni predsednikov posameznih delovnih teles, tukaj gre za neke manjše dogodke, če bo sprejeta taka odločitev, se potem to, mislim da lahko celo, v prostorih Državnega zbora pripravi, vendar mislim, po informacijah, ki smo jih do sedaj pridobili iz Estonije in Avstrije, je bilo samo strošek organizacije teh nujnih parlamentarnih dogodkov, v okviru predsedovanja, nekaj več kot 2 pa pol milijonov evrov. Seveda, v primerjavi z stroškom, ki ga ima Vlada, je to bistveno, bistveno manj, je pa samo predsedovanje kar velik zalogaj, tako vsebinski, kot organizacijski tudi za Državni zbor, zato smo res tukaj nekako zelo zadovoljni, da smo pravzaprav že stopili v pogovore z Vlade, tako pri skupnem zagotavljanju nekaterih vsebin kot so celostna podoba, posamezna darila in to sodelovanje, to je bilo že tudi 2008 in mislim, da se je zelo dobro obneslo. Tako da tukaj, mislim, da bomo samo predsedovanje lahko izvedli v okviru teh 2 pa pol do 3 milijone evrov, seveda so pa tukaj, kar se tiče Državnega zbora, izjemno veliki stroški, pričakovani stroški, predvsem na organizacijskem delu, na zagotavljanju, zdaj, ne vemo točno, kako bo s prostori – ali bo potrebno, če bo to Brdo, če bo kje, odločitev, da bi posamezni dogodek potekal morda kje drugje, prvič sami najemi prostorov, prevajalske storitve, to prevajanje je res velik strošek, pravilno, v okviru teh priprav. Prav tako ne nepomemben je pa vsebinski del in priprave na vsebinski del predsedovanja. Pri nas smo tudi oblikovali skupino – koordinator skupine je kolegica Vojka Vuk Dirnbek tukaj - in zdaj trenutno se skupina predvsem ukvarja z organizacijskim delom in vključuje sodelavce tudi iz protokola, potem pa jo bomo razširili vsebinsko s strokovnimi sodelavci posameznih delovnih teles, ki bodo, in tudi raziskovalnega sektorja in drugih oddelkov v Državnem zboru, mislim pa, da bo za določen čas, za neko obdobje potrebno ali vsaj za organizacijsko, tehnično izvedbo ali tukaj si pomagati s študenti, s posameznimi zaposlitvami za določen čas, je pa tukaj, in te zaposlitve bi pa padle, kar se tiče Državnega zbora, predvidoma v drugo polovico leta 2020. Tako, da to je ta kratka, hitra informacija glede dogodkov, ki jih organizira Državni zbor. Seveda je pa tukaj predvsem, predsedniki delovnih teles, to je za evropske zadeve, za zunanjo politiko, za obrambo, potem tudi za finance, gospodarstvo oziroma in člani teh delovnih teles boste pa tudi še posebej vključeni v delo posameznih konferenc in dogodkov.  Hvala.
Hvala lepa gospa Tavčar. Bi želel dodati še kdaj kdo od drugih predstavnikov Vlade? V kolikor ne, odpiram razpravo.  Kot prvemu dajem besedo dr. Francu Trčku. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Imate srečo, da moram čez relativno kratek čas kot predsednik Odbora za zdravstvo na RTV, / nerazumljivo/ publika, tisoč in eni izzivi, tisoč in en problem povezan tudi s tem, da dovolj tega sektorja zadnjih petnajst let nismo mislili. Kot človek, ki je po mnenju ljudi, ki vodijo ta odbor, najbolj aktivno delal Odbor za EU. Zdaj smo članica EU kot človek, ki v Levici dela največ parlamentarne diplomacije in kot oseba, ki je bil kar na nekaj Cosacih, se čutim kompetentnega zdaj. Tudi kolega Brglez, kot predsednik Državnega zbora bo gotovo, bivši, dodal kaj svojega, se čutim dovolj kompetentnega, da malo ubesedujem. Prvi dobronamerni nasvet, mali Cosac organizirajte v Mariboru, da tudi malo dokažemo. Z lahkoto ga organizirate na Pohorju, tudi iz varnostnih razlogov. Veseli me, da je tukaj tudi prisoten državni sekretar Canterutti, ker je verjetno za naslednji dve točki prišel. Leta 2020 nam poteče strategija razvoja turizma. Zdi se mi, da to tudi lahko vpenjamo skupaj in promoviramo. Preden sem ratal poslanec, sem pet let delal v eni ogromni evropski projekt. Upam, res srčno upam, da bo vsaj ena tretjina teh mladih ljudi po koncu predsedovanja ohranila zaposlitve. Poglejte, neka moja generacija, malo mlajši, malo starejši, mojih let, so delali na prvem predsedovanju in kar precej njih mi je povedalo nekako takole, to kar sledi je citat. Štirinajst dni po koncu sem imel ali imelo občutek, kot da se ugasne luč pa odšraufa žarnico. Iz te napake se moramo nekaj naučiti. Mi smo petnajst let članica Evropske unije. Kakšni so moji intimni pogledi na to ali Levice, bom pustil zdaj ob strani, ampak kolega Gregor Židan bi se gotovo strinjal z menoj, če hočeš igrati nogomet, ga moraš razumeti, moraš razumeti taktike in strategije in moraš narediti tudi resen back office. Že to, da imamo mi tisti nek SVRK, ki je ministrstvo brez listnice, ki so potem neki ostanki, ko se delijo ministrske ekipe, kaže na nek neresen odnos do tega. Jaz tudi srčno upam, da bo na stalnem predstavništvu v Bruslju od teh treh tretjin vsaj dve tretjine ostale po koncu predsedovanja. To ni napihovanje javnega sektorja, to je nekaj kar bi nekdo že moral narediti, pa začasa tiste prve Janševe Vlade in misliti v tej perspektivi, pa dejansko ni mislil tega. Zdaj, danes pozdravljam tukaj ali ste v funkciji pripravnik ali kako, mladega kolega in kolegico, ki sta že zaposlena na tem Državnem zboru, sem že kar izmenjal nekaj besed z njimi, čeprav sem relativno hitro učeči se mlad politik, sem v bistvu že malo starec v starajoči se družbi, tudi v luči tega, tudi kolega Mali je le človek in ne more skoraj kot one man band vsega tega prepogosto igrati in se mi zdi v tej luči nek poziv k resnem razmisleku, resnem kadrovanju. Jaz sem si tukaj napisal, ljudi specializiraš pa jih potem zavržeš, kar je v Sloveniji, prepogosto zavržemo. Ne bom zdaj imenoval z mojo generacijo iz faksa sva se vmes pogovarjala, mi smo res majhni, kar pa ne pomeni, da smo lahko neumni in moramo še toliko bolj dragoceno kadre vzgajati in čuvati. Mi nismo nek Washington, veste, ko se eni zamenjajo z drugimi, pa je potem preseljevanje narodov. Tega si mi nekako ne moremo privoščiti. Pa da ne bo Milan preveč vzdihoval, ne bom predolg. Seveda je to nek logistični izziv in varnostni izziv. Tukaj pridemo do fizike fluidov pa verig Markovskega, ampak so ljudje, ki znajo to pri nas poskrbeti. To bo verjetno stalo enih 80 milijonov plus kakšnih 12, 10, 12 procentov, koliko se je to podražilo, plus Državni zbor, to je že skoraj proračun Maribora brez zadolževanja. Ampak nekako ta strošek, če ga znamo upravičiti kot izziv, če znamo Evropejce, ki bodo tukaj prisotni na pravilni način marinirati, to kar bo zdaj rekel, bi mogoče sodili na zaprto sejo, se nam kakšne zgodbe s terani ne bodo več zgodile. Moramo mal bolj inteligentno se iti tudi tako razširjeno mehko diplomacijo, recimo kar se gre Italija skozi srednjeevropsko pobudo. Upam, da bomo tisto mesto v Trstu zapolnili. To je bila, ali smo ga že nekako fus nota. V tej luči me veseli ta košarica mes. Navsezadnje distance v Sloveniji niso tako velike, navsezadnje 2021, moja velika ljubezen pridejo nove Stadlerjeve garniture, se da tudi relativno hitro premakniti na ta način tudi slovensko železnico malo pritisniti, navsezadnje dobi iz proračuna kar nekaj denarja, da ni sam tovorni promet, ampak da je javni potniški promet. Veste, to je eden prvih kazalcev ali je neka družba urejena ali ne ali misli samo sebe. Belgija ima marsikatere probleme, ima pa najbolj gosto železniško mrežo, ki zelo dobro nekako funkcionira. Zdaj mogoče je malo prezgodaj, da bi še v globino razpravljali o nekih težiščih. Jaz bi si upal celo trditi dveh, ker kaj več bo preveč, ampak eno težišče sem mogoče nakazal, ker moramo delati novo strategijo razvoja turizma, srednjeročno. Če je zeleno naša izhodišča celotna grafična podoba, Slovenija ni neka dežela, ki bi lahko delala množični turizem. Zdi se mi, da bi lahko brendal, to kar jaz imenujem v angleščini tailor made turizem, zlasti ob navezavi na neko informatizacijo, pa nisem se jaz tega spomnil, to sem videl že leta 1998 v New Brunswicku v Kanadi, skratka, se mi zdi, da moramo tudi debato peljati malo v tej smeri. Pozdravljam dober namen kolega Mallya, da bi se opravila razprava na ravni poslanskih skupin. Upam pa, da bo parlamentarna politika toliko zrela, da ne bo to zlorabljala za neke partikularnosti, se pa po petih letih bojim, da temu ne bo tako. Nekako na tej točki se bi ustavil. Jaz in mi bomo pač z znanjem, ki ga imamo, profesionalno delali kolikor se da, seveda to pomeni tudi neko dodatno delo za poslanke in poslance, ki ga žal že na ravni parlamentarne diplomacije oddela premajhen del nas, se mi zdi, da moramo tudi tukaj vpenjati vseh 90 nas. Veste, včasih že kakšno večerja, ko pride bilateralna delegacija, je problem, da se nas toliko zbere. Saj razumem ljudi, eni gredo sprehajati psa, drugi gredo domov, tretje glava boli, ampak to je pač delo, ki ga moramo opraviti in želim si, da bi ga opravili zrelo in odgovorno.  Hvala.
Hvala lepa dr. Trček za vaše široko mnenje in namige. / oglašanje iz ozadja/ V redu.  Zdaj pa dajem besedo mag. Andreju Rajhu. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči.  Jaz bi se pravzaprav navezal na besede kolega dr. Trčka. Pozdravljam najavo, da bodo dogodki predsedovanja Slovenije razpršeni po Sloveniji, in da bo tudi Maribor imel možnost pri tem sodelovati. Druga zadeva se pa nanaša tudi na povečanje števila zaposlenih na stalnem predstavništvu v Bruslju. Jaz si želim, tako kot kolega Trčke, da bodo te zaposlitve postale stalne, želim pa, da bi se ljudi, ki se jih bo gor poslalo, predhodno tudi izobrazi, usposobi, da izhajajo tudi iz gospodarstva, ne samo iz javne uprave. Cilj in namen tega predstavništva je namreč zastopati interese gospodarstva, pridobivati evropska sredstva kohezije, lobirati. Tako da jaz pozdravljam vaš namen. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Rajh.  Sedaj pa ima besedo kolega Gregor Perič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Kolegice poslanke, poslanci, predstavniki Vlade. Slovenija je že predsedovala Svetu Evropske unije pred časom. In od tam izhajajo tudi določene izkušnje. In mislim, da so dragocene in bo tudi Vlada pri pripravi tega projekta, dobili smo kar na drobno dokumentacijo, vključila vse skupaj. Bi se pa predvsem rad osredotočil na dve zadevi. Ena, ki se mi zdi pomembna in ena, ki se mi zdi še veliko pomembnejša.  Kar se samega poteka predsedovanja, če se osredotočim nekoliko bolj za tehniko, sem v pregledu dokumentacije oziroma dokumenta, ki smo ga dobili, torej posebni vladni projekt, v, mislim, da je 4. poglavje oziroma stran 12, ki se dotika vsebinskih ciljev, zasledil, da gre sicer za nek splošnejši širši okvir, ki govori o metodologiji, o samih vsebinah pa bo verjetno priložnost, bo časa za to še kar nekaj. Bi pa vseeno vprašal, če imamo že sedaj morda izdelano neko jasnejšo vizijo tega, kateri bi lahko bili tisti ključni vidiki, ki jih bo slovensko predsedstvo v sodelovanju še z ostalima dvema državama nekako postavila v ospredje. V kolikor je to izoblikovano, ker navsezadnje vemo, da živijo v zelo dinamičnih časih, kjer se v zelo kratkem času zgodi zelo veliko in moraš biti v tem smislu zelo prožen in fleksibilen. To je bilo moje vprašanje.  Sedaj imam še komentar, in sicer če se vrnemo na predsedovanje Slovenije, torej leta 2008, če se takrat prav spomnim, je celoten politični prostor ta projekt jemal kot neko nacionalno prioriteto, ker drugače ne more biti. To dejansko odpremo vrata celotni Evropski uniji, političnim vrhovom in še vsem ostalim in pokažemo na nek način kako kot država, kot institucije delujemo, kako zelo zrela ali pa demokracija, ki se giblje v tej smeri smo. Da do tega pride je pa potrebno neko, bi temu rekel, politično olimpijsko premirje za ta čas. Ker če se ukvarjamo v tistem trenutku z notranjepolitičnimi zdrahami, prerivanji in podobnim, potem to vsekakor meče slabo luč na našo državo in tudi ogroža uspešnost našega predsedovanja. Jaz sem želel danes že v tem trenutku pozvati v tej smeri, da se dela tudi na tem. Torej, poleg te tehnične logistične, kadrovske in drugih vidikov izvedbe, tudi na oblikovanju nekega širšega političnega konsenza, ki bi omogočil nemoteno delovanje, tako Državnemu zboru, kot Vladi in v končni posledici tudi celotni javni upravi, da se ne ukvarja z nekimi političnimi prerivanji, ampak da se fokusira na to odlično priložnost, ki jo bomo imeli. Pa da se ne navezujem potem že na predhodnika, ki sta izpostavila to dragoceno priložnost, ki jo imamo tudi, ko pridobimo nove kadre, ki jih lahko potem integriramo znotraj javne uprave, ker vemo, vsaj jaz lahko rečem, pa imam izkušnje iz lokalnega okolja, da je ta paradigmatski preboj zahteven in dolgotrajen proces in vidim to kot neko dodatno spodbudo in neko dodatno pomoč. Sem pa precej skeptičen, da lahko do tega na tako zelo enostaven način pride, ker zadnja dogajanja tako pri nas, tako notranje politično kot zunanje politično, tudi v relacijah do sosednjih držav govorijo o tem, da nismo ravno poenoteni in vprašanje kaj se bo tudi na evropskih volitvah zgodilo. Tudi tam imamo enega lahko zelo močnega zaveznika, torej ali imamo poenoteno ekipo osmih evropskih poslancev, ali pač ne. In vsi ti signali, ki jih danes dobivamo in eden od teh je bil tudi odziv Madžarske, torej nek poseg v avtonomijo našega medijskega prostora, niso nekaj, kar v kombinaciji še z drugimi dogajanji iz preteklosti, pa vemo in financiranje političnih strank in poseganja iz tujine. To so vsi neki signali, ki meni zelo jasno kažejo na to, da bomo v kolikor ne bomo vlekli odgovornih potez, tudi na volitvah, in v kolikor bomo zagovarjali rešitve, ki ne gredo v smeri tega, da zagovarjamo in svobodo in človekove pravice in enakopravnost in druge vrednote, ki hočemo ali nočemo so neka ustanovna podlaga Evrope in so liberalne, pa če nam je to všeč ali ne. Jaz sem tukaj zelo zaskrbljen. Zato tudi oster odziv na to, kar se je zgodilo s strani Madžarske in posega v avtonomijo naših medijev, ker gre za neko širšo zgodbo in kot tako jo moramo videti in jo moramo tudi upoštevati. Skratka, moj poziv gre tako Vladi, da si tu prizadevamo, pa tudi političnemu prostoru, predvsem pa ne nasedajmo na vse tiste, ki pozivajo k nestrpnosti, k populizmu in vnašajo ta razdor znotraj tako notranjepolitično kot širše znotraj konteksta Evropske unije, ker vprašanje, kako se lahko potem stvari razpletejo. Mi Evropsko unijo jemljemo kot nekaj samoumevnega in zelo kritiziramo. Po drugi strani se pa ravno z brexitom kaže, kako zelo krhka je lahko tudi ta struktura, če se dejansko ne zavedamo kaj počnemo. Hvala.
Hvala lepa, gospod Perič. Sedaj pa dajem besedo še gospodu Borisu Doblekarju, potem pa mag. Mallyju za odgovore. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.  Ne mine seje ali pa nekega srečanja ali karkoli, da pač ne omenjamo te uboge Madžarske pa brexitov pa raznoraznih kršitev človekovih pravic, pa medijev in tako naprej. Ne vem, mislim, da smo že malo preterali s tem in preveč opozarjanja na to, po moje, nam jemlje nekaj energije. Jaz bi samo na kratko glede na to, da sem pozorno poslušal, kako bo to predsedovanje izgledalo, morda dodal to, kar je gospod Trček dodal, da ima odlične kompetence, da imamo verjetno vsi poslanci neke kompetence in pa mandat volivcev, da pri tem tudi aktivno, kolikor se da, najbolj sodelujemo.  Rečeno je že bilo, da je Janševa vlada leta 2008 oziroma v času Janševe vlade leta 2008 smo že predsedovali in mislim, da smo si nabrali nekaj bogatih izkušenj in bi lahko te izkušnje tudi koristno uporabili, kar verjamem, da jih tudi bomo, kajti takrat pri tem predsedovanju je bilo izrečenih kar veliko pohval z vseh strani. Jaz si želim, da bo Slovenija v tem času predsedovanja tudi izkoristila, bi rekel, vse, kar je mogoče, da bomo Slovenci in Slovenke oziroma Slovenija cela, kot država, nekaj od tega tudi konkretno imeli, da ne bo to samo preveč pozornosti samo medijski izpostavljenosti in tako naprej, da bomo dejansko, kar je bilo tudi čutiti, seveda, iz predstavitve, da bomo dejansko od tega potegnili nek maksimum in to je, mislim da, naloga nas vseh, da pri tem tudi sodelujemo in pomagamo, svetujemo in da dejansko potegnemo maksimum.  Ko je bilo že omenjeno neka področja kam, kje bi se to dogajalo, kje po Sloveniji in tako naprej, pa je bi izpostavljen Maribor, kar seveda podpiram. Verjetno bo vsak na svoj becirk malo potegnil. Jaz ne morem mimo tega, da ne bi omenil, da se pri predsedovanju tudi posvetimo srcu Slovenije, torej geometričnem središču Slovenije, ki je zelo pomemben pomnik oziroma tudi protokolarni objekt, kjer verjamem, da se bodo ali pa se bomo vsi tudi dobro počutili. In glede na izkušnje, ki izhajajo iz tega geometričnega središča iz Geossa verjamem, da bomo potegnili le pozitivno, da nas bo ta kraj nabil s pozitivno energijo.  Ko sem ravno pri srcu Slovenije, če morda še kdo ne ve kje to je oziroma kako to izgleda, kakšni občutki so ko je človek tam, vas lahko ob tej priložnosti že to nedeljo tudi povabim na vsakoletni dogodek Društva Heraldica Slovenica, kjer so zbrane vse zastave Evrope, Slovenije in tako naprej in bo ta prireditev ob 14. uri, pa si lahko pridete tudi vsi pogledati. Vljudno vabljeni! Sedaj bi pa samo še na koncu zaključil, da dajmo se takrat v tistem času posvetiti tudi manj razvitim področjem, da ne bomo se sestajali oziroma prikazovali le naše največje bisere in lepote Slovenije, ki jih ne manjka. Imamo tudi precej zapostavljenih krajev, občin, nekih kotičkov, ki so dostikrat pozabljeni od vsega. In mislim, da bi bilo prav, da bi Evropi v tistem trenutku, ko bomo tako medijsko na udaru, tudi ta področja po državi malce bolj pokazali, pa verjetno bi tudi tisti prebivalci, ki tam živijo bili še kako navdušeni ali pa župani ali pač celotna lokalna skupnost, da bi se jim takrat morda tudi malce bolj približali. Poleg tega pa bi tudi Evropa imela priložnost ali cel svet videti tudi kakšno drugo plat v naši državi, ki jo morda do sedaj niso in bi morda tudi na tak način potem lažje, torej bi imeli boljša izhodišča, da bi lažje pridobivali tudi kakšna kohezijska sredstva oziroma bi lažje upravičili naše težnje in prošnje, da smo malce bolj deležni tudi finančne podpore s strani Evropske unije. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar. Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju, Igorju Mallyju. Izvolite.
Igor Mally
Najlepša hvala.  Hvala za te vaše komentarje, pobude, ideje. Na kratko, mislim, da od treh sogovornikov je bilo omenjeno, je bila omenjena ta košarica mest oziroma krajev. Ja, ne želimo, da so dogodki samo v Ljubljani oziroma na Brdu, ne želimo tudi, da so dogodki samo v Mariboru. Naš cilj je, da so ti dogodki vezani na predsedovanje v vseh slovenskih regijah. Zakaj recimo ne bi nek dogodek bil v, recimo, v Novi Gorici in bi si prišli potem pogledati kobariški muzej, karikiram, ampak na ta način razmišljamo. Se pravi, dogodke v vse slovenske regije.  Gospod Trček je uvodoma omenil zaposlitve. Jaz sem tudi sam uvodoma omenil, da gradimo na pozitivnih izkušnjah prvega predsedovanja, ampak učimo se pa hkrati tudi iz negativnih izkušenj prvega predsedovanja in to je ravno, recimo, element zaposlovanja. Naše vodilo pri kadrovanju bo tudi to, da tiste nove zaposlitve, ki jih bomo imeli v sistemu za način predsedovanja, v prvi vrsti jih bo treba izobraziti, hkrati bodo dobili izkušnje tekom samega predsedovanja in edino logično je, glede na primanjkljaj dobrih kadrov, ki jih imamo v državni upravi, tudi na področju evropskih zadev, da se ti ljudje v čim večji meri tudi ohranijo v sistemu. Ne le v državni upravi v Ljubljani, ampak tudi na nastalem predstavništvu v Bruslju. In nato bomo razmišljali še pred predsedovanjem, ne šele takrat, ko bo predsedovanje končano oziroma že razmišljamo. Toliko kar se tiče kadrov.  Potem se zelo strinjam z gospodom Peričem glede olimpijskega primerja, ta izraz mi je zelo všeč. Jaz bi tu samo poudaril, da predsedovanje, tako kot v primeru prvega predsedovanja, tu velja enako pri drugem. To ni projekt Vlade. To je državni projekt. Zato smo tudi, kot sem že uvodoma   (nadaljevanje) omenili, zelo hitro dostopni tudi do Državnega zbora, ker želimo, da vse kar počnemo v okviru predsedovanja, naredimo z nekim bom rekel državnim, nacionalnim konsenzom.  Kar se tiče vsebinskega vidika predsedovanja. Res je, da mogoče zdajle še malo prehitevamo, ker dogajanja v Evropski uniji se vrtijo s tako hitrostjo, da v bistvu ni možno predvideti nekih konkretnih prioritet že danes za drugo polovico 2021. Recimo v prejšnjem tednu smo bili na Finskem. Finci so si že na začetku nekako zastavili svoje prioritete, ampak danes ugotavljajo, da najverjetneje bodo dve glavni temi, ki jim bosta padli na mizo – brexit in pa pogajanja o večletnem finančnem okviru. Tako da te prioritete so fluidne, ne glede na to pa tudi v sodelovanju z nemškimi in pa portugalskimi kolegi, razmišljamo vsaj o nekih sklopih v katero smer bi naše delovanje šlo. Ti sklopi so pa seveda vezani tudi na ključne prioritete oziroma prednostne naloge, ki jih bo Evropska unija zasledovala v času predsedovanja. Tako da sklopi so recimo področje trajnostnega razvoja, digitalizacije in recimo t.i. AI-ja, drugi sklop je lahko socialna Evropa, razmišljamo tudi o področju varnosti, vladavini prava. Vsekakor bo eden izmed elementov tudi zunanja dimenzija. To so sklopi o katerih trenutno razmišljamo, znotraj tega se bo pa definiralo nek prvi zasnutek do poletja, potem pa bomo videli tudi kakšne bodo prioritete nove komisije, kakšna bo strateška agenda Evropske unije, o kateri se naj bi razpravljalo junija in kakšno bo tudi dejansko stanje pred predsedovanjem. Toliko za enkrat. Hvala.
Hvala lepa gospod Mally. Želi še kdo besedo od kolegov poslancev? Mag. Rajh, izvolite.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Jaz bi dal samo predlog, da se preuči v medresorskemu usklajevanju možnost, da se podjetjem, ki imajo interes sodelovati pri tem predsedovanju in pri sodelovanju na bruseljskem predstavništvu, dodelijo kakšne dodatne finančne ugodnosti v obliki olajšav za financiranje delovanja stalnega predstavništva v Bruslju. Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Rajh. Mag. Mally, želite kaj dodati? V bistvu ne.
Igor Mally
V bistvu samo krajši komentar. Vsekakor hvala za pobudo, vzamem na znanje.  Eden izmed elementov, o katerem trenutno razmišljamo je tudi vzpostavitev nekega centra oziroma bom rekel slovenske hiše v narekovajih – o tem konceptu še razmišljamo. Kjer bi ne samo med predsedovanjem, ampak že pred predsedovanjem enostavno delali promocijo Slovenije, ne samo kar se tiče turizma kot je bilo tudi prej omenjeno, ampak tudi kar se tiče gospodarstva, znanja, kulture, znanosti. Ne nazadnje bomo 2021 tudi gastronomska evropska regija, tako da tudi s tega vidika. Naša ideja je narediti nek celostni center, kjer bi se vršilo to promocijo in zagotovo bo gospodarski del tudi del tega. Mi smo že na to temo imeli tudi srečanje z Gospodarsko zbornico Slovenije konkretno, kako bi njih vključili. Potem del oziroma neko agencijo, ki jo imamo v Bruslju je t.i. SBRA, ki tudi vrši promocijo slovenskega gospodarstva. Ideja je namreč ta, da združimo vse moči, ki jih imamo na različnih mestih v en center, tudi uskladimo ministrstva za to in z enega mesta še pred predsedovanjem, vršimo maksimalno kar je možno promocijo Slovenije v Bruslju.  Hvala.
Hvala lepa mag. Mally. Zdaj pa ima besedo še mag. Marko Pogačnik. Izvolite.
Ja spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Zelo kratko vprašanje. Omenili ste 80 milijonov približno stroškov. Zanima me, ali v te stroške vključuje tudi obnovitve protokolarnih objektov kot na primer obnovitev hotela na Brdu in koliko so znašali stroški predsedovanja Slovenije v letu 2008?
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Mag. Mally, boste kar odgovorili? Hvala.
Igor Mally
Najlepša hvala. Stroški predsedovanja 2008 so bili mislim, da okoli 63 milijonov evrov. Tisto, kar je bilo objavljeno v zaključni nalogi. Če to cifro primerjamo oziroma ekstrapoliramo z… oziroma indeksiramo z inflacijo, pridemo približno na to raven, ki jo imamo začrtano za drugo predsedovanje.  Drugo vprašanje je bilo? / Oglašanje iz dvorane/ Aja obnova, se opravičujem. Obnova, recimo konkretno protokolarnih objektov na Brdu, konkretno hotela ste imeli verjetno v mislih, se je začela že prej in sama obnova praktično ni namenjena samo predsedovanju, sama obnova je širša. /Oglašanje iz dvorane/ Ne.
Hvala lepa mag. Mally za odgovore.  Ker interesa za razpravo ne vidim več, jo zaključujem in ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 38. seji seznanil s projektno nalogo za posebni vladni projekt predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021.  S tem končujem 3. točko dnevnega reda in se vsem prav lepo zahvaljujem za udeležbo. Hvala. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA ZA SKLEP SVETA O POOBLASTILU ZA ZAČETEK POGAJANJ O SPORAZUMU Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O ODPRAVI TARIF ZA INDUSTRIJSKO BLAGO. Gradivo k 4. in 5. točki smo prejeli od Vlade, dne 21. marca 2019. Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k omenjenima točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora, dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 8. nujni seji, dne 3. aprila 2019 in sprejel mnenji, ki smo ju prejeli. Ker gradivo k omenjenima točkama obravnava povezani vsebini, predlagam, če se strinjate, da uvodno predstavitev za obe točki opravimo pri 4. točki, nato pa bi ločeno opravili glasovanje. Prosim mag. Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi priporočilo. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci! Dovolite torej pojasnili k omenjenima točkama. Najprej vam predstavim predlog stališča Republike Slovenije do priporočila za sklep sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu za ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago.  Predlog stališča je obravnavala Vlada na svoji 24. redni seji, 21. marca letošnjega leta in ga podprla. Dovolite mi naprej nekaj besedo torej o samem predlogu. Evropska unija in Združene države Amerike sta največji in najbolj integrirani gospodarstvi na svetu. ZDA so glavni izvozni trg industrijskega blaga   iz Evropske unije in so za Kitajsko druga največja izvoznica industrijskega blaga v Evropsko unijo. Kako pomembno in povezani sta obe entiteti, da tako rečem oziroma obe partnerici na obeh straneh Atlantika. Dobro veste, ne gre samo za blago, gre tudi za tesno investicijsko povezovanje in pa sodelovanje na različnih področjih. Med drugim sta Evropa in Združene države Amerike tudi partnerice v Zvezi Nato, če želite, in pa tudi pri siceršnjih, lahko rečemo, tradicionalnih vrednotah in pa upoštevanju demokratičnih tradicij in vsega kar seveda sodi tudi odprtega tržnega gospodarstva. Tako, da se zdi nekako normalno logično, da prihaja tudi do tesnejšega povezovanja na gospodarskem področju.  Predsednik Evropske komisije in predsednik Združenih držav Amerike, sta 25. julija leta 2018, torej lani, dosegla dogovor o začetku nove faze trgovinskega odnosa med združenimi državami in Evropsko unijo. Cilj dogovora je olajšanje trgovine in preprečitev stopnjevanja trgovinskih napetosti. Bili smo namreč priča, pravzaprav smo še priča številnim trgovinskim, ali lahko izrazim, uporabimo tudi izraz, vojnam, še zlasti med združenimi državami in Kitajsko in Evropa, hočeš ali nočeš, čuti tudi posledice takšnih globalnih spopadov.  No, če se vrnem nazaj na to srečanje med voditeljema Evropske unije in Združenimi državami Amerike. Takrat je bila sprejeta tudi skupna izjava, ki določa odpravo tarif za industrijsko blago, okrepljeno sodelovanje pri regulatornih vprašanjih in standardih, olajšano trgovino s sojo ter povečan obseg trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom. Na tej skupni temelji tudi zadevni predlog pogajalskih smernic. Sama vsebina pogajalskih smernic je nekako v sledečih točah zabeležena. Pogajalske smernice predvidevajo sklenitev sporazuma o prosti trgovini, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije, vsebinsko gledano gre za sektorski sporazum, ki se nanaša na liberalizacijo industrijskih izdelkov. Sporazum naj bi bil popolnoma v skladu s pravili svetovne trgovinske organizacije. Predvideno je tudi načelo recipročnosti. Cilj bodočega sporazuma je povečanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike ter vzpostavitev novih gospodarskih priložnosti za nastanek novih delovnih mest in seveda dvig gospodarske rasti na račun znižanja carin za industrijsko blago. Predvidena je postopna recipročna odprava vseh carinskih in drugih dajatev na uvoz in izvoz industrijskih izdelkov po poreklu iz Evropske unije in Združenim držav Amerike. Kar nekajkrat ste verjetno zaznali, slišali, da poudarjam, industrijskih izdelkov. Namreč kmetijski izdelki so izključeni iz pogajanj. Zakaj to še enkrat poudarjam? Zato, ker veste, da ob zadnjem poizkusu podobnega sporazuma poimenovanega TTIP, je bilo prav kmetijstvo oziroma kmetijski izdelki srž, lahko rečem, skoraj da največjega spora, pa še kakšna druga točka tudi. Tako, da v tem primeru torej gre za izločitev kmetijskih izdelkov iz tega sporazuma oziroma iz pogajanj. V skladu s skupno izjavo leta 2018, torej naj bi se upoštevala občutljivost nekaterih izdelkov, torej ob kmetijskih tudi še nekatera druga področja na katera je potrebno poudariti, ob katerih pogajanjih bo tudi Slovenija skrbno bdela. Ribiški izdelki, energetika, predvsem pa lahko rečem okoljski učinek. Veste, da ima Slovenija zelo visoke okoljske standarde, da si jih je tudi postavila, recimo glede izpusta CO2 do leta 2030, da smo med pravzaprav vodilnimi državami znotraj Evropske unije glede same dinamike oziroma zagovarjanja tega, da se čim prej pride na tako imenovani »zero emission« in seveda bo to in tudi naše stališče tukaj precej, da tako rečem, skrajno, ampak seveda to je stvar pogajanj.  V skladu s skupno izjavo iz julija 2018, naj bi se upoštevala… A, ha, to sem že, občutljivost do nekaterih izdelkov. Vse carine, davki, pristojbine ali dajatve pri izvozu in količinske omejitve ali zahteve za odobritev izvoza v drugo pogodbenico, razen izjem določenih s sporazumom, naj bi se odpravile z začetkom veljavnosti sporazuma. Prehodno obdobje za postopno liberalizacijo naj bi bilo kratko. Partnerici lahko uvedeta zaščitne ukrepe, proti dumpinške ukrepe in izravnalne ukrepe v skladu s pravili svetovne trgovinske organizacije. Cilj pogajanj so tudi preferencialna pravila o poreklu namenjena olajševanju trgovine med pogodbenicama. Smernice   (nadaljevanje) predvidevajo tudi institucionalni okvir in učinkovit ter zavezujoč mehanizem za reševanje sporov. V smernicah je zapisano tudi, kaj se zgodi v primeru, recimo, da Združene države Amerike ne bi spoštovale skupne izjave z dne 25. julija lanskega leta. Predvidenih je več varovalk, naj navedem samo dve ključni. V tem primeru lahko Evropska komisija prekine pogajanja, če Združene države Amerike ne bodo upoštevale dogovora o ne uveljavljanju oziroma ne uvajanju novih ukrepov proti Evropski uniji, na podlagi, recimo, sekcije 232 - gre za državno varnost - oziroma če ZDA sprejmejo trgovinske ukrepe na podlagi sekcije 301 - gre za kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi zelo pomembno področje za Evropsko unijo - ali podobnih zakonov. In če navedem še drugo varovalko, Evropska unija lahko enostransko zadrži izvajanje določb sporazuma v obsegu, ki seveda ustreza ukrepom, ki bi jih ZDA uvedle.  Predstaviti bi želel še predviden vpliv bodočega sporazuma na gospodarstvo. Evropska komisija, naj tako rečem, bo pripravila podrobno študijo učinkov sporazuma. Seveda bo, ko bo čas za to, podrobno študijo pripravila tudi Slovenija; veste, da smo izdelali študijo, ko so potekala pogajanja o tako imenovanem TTIP, ki je sicer pokazala celo na trenutke negativen vpliv na slovensko gospodarstvo, bomo pa podobno študijo izdelali tudi, če bo prišlo do pogajanj o tem novem sporazumu.  Kar se tiče interne analize Evropske komisije, ki je bila že izdelana, ta kaže, da bi odprava tarif za industrijsko blago koristila obema partnerjema približno v enaki meri. Izvoz blaga iz Evropske unije v ZDA bi se povečal za 8 %, izvoz iz ZDA v Evropsko unijo pa za 9 %. Odprava carin in s tem zmanjšanje stroškov lahko privede do pomembnih gospodarskih koristi izvoza predvsem za mala in srednje velika podjetja; prav ta so namreč nesorazmerno obremenjena s stroški dajanja izdelkov na trg.  Naj še omenim, da v tem trenutku tako Evropska unija kot ZDA imata relativno nizke tarife za industrijsko blago, povprečni carinski tarifi, ki se uporabljata za nekmetijske proizvode, sta 4,2 oziroma 3,1 %. Kljub razmeroma nizkim tarifam pa bo zaradi velikega obsega trgovinske izmenjave odprava vseh teh tarif na industrijsko blago pomembno vplivala na podjetja in v končni fazi, verjamemo, tudi na potrošnike na obeh straneh Atlantika.  Še za trenutek nazaj k Sloveniji. Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA je v letu 2018, torej lani, dosegla približno 1,1 milijarde evrov, od tega vrednost uvoza 550 milijonov in vrednost izvoza 569 milijonov. Ob tem je pomembno poudariti, da ima Slovenija presežek v blagovni menjavi z Združenimi državami Amerike kot enim največjih ekonomskih trgov. In to kaže tudi na izjemen pomen izvoza za slovensko gospodarstvo. In jaz vendar vidim tukaj res lepe priložnosti tudi v primeru odprave teh dodatnih tarif, torej carin, če seveda bomo znali te priložnosti, ki se s takšnimi sporazumi pokažejo ali pa nakažejo, izkoristiti. To pa je potem seveda naloga tako podpornih institucij v državi - ena takšnih je, recimo, tudi agencija Spirit, ki deluje pod našim ministrstvom, pa Gospodarska zbornica in vse ostale - in ne nazadnje tudi z ustreznimi aktivnostmi ter vlaganji samih podjetij. Ker gre, kot sem omenil, za številne priložnosti predvsem srednje velikih in malih podjetij, je treba tu še toliko več napora vložiti v to. Ampak tudi strategija Evropske unije kot take je seveda usmerjena v pomoč tako imenovanim esemejem, srednjim in malim podjetjem, pri diverzifikaciji, kot rečejo, izvoza, torej ne samo med državami Evropske unije, ampak tudi na tako imenovane tretje trge, kamor sodijo v tem kontekstu tudi ZDA.  Torej, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi in ob upoštevanju mejnih pozicij Republike Slovenije glede sklepanja trgovinskih sporazumov pripravil tudi predlog stališča, ki, verjamem, ga imate, zato ga ne bi še enkrat prebiral. Rekel bi samo, da torej Republika Slovenija načeloma podpira Priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago. Rekel sem seveda »načeloma«, zato ker je marsikaj odvisno tudi od naslednjih faz v teh pogovorih.  Jaz bi, če dovolite, tako kot je bilo dogovorjeno, predstavil še Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj z ZDA za  (nadaljevanje) Sporazum o ugotavljanju skladnosti. Tu bi šel na same pogajalske smernice. Torej, še enkrat bi rekel, sklenitev sporazuma je v izključni pristojnosti Evropske unije. V skladu s pravili WTO je vseboval določbe o ugotavljanju skladnosti med pogodbenicama in načelo vzajemnosti. Če še enkrat poudarim, cilj sporazuma je olajšanje trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami, pa seveda tudi nova delovna mesta, kar si vsi želimo. Pogodbenici bosta proučili možnosti za uvedbo manj obremenjujočih zahtev za ugotavljanje skladnosti na podlagi ocene tveganja, povezanega s proizvodom, in medsebojnega priznavanja. Sporazum bi moral vključevati tudi določbe za zagotovitev izboljšanih in učinkovitih postopkov ter pristopov v sektorjih, v katerih so trenutno prisotne ovire, zlasti v stojnem, elektroenergetskem in elektronskem sektorju. Nadalje, v sporazumu bi moralo biti ustrezno obravnavano razmerje zadevnega sporazuma do trenutno veljavnih sporazumov med Evropsko unijo in ZDA o vzajemnem priznavanju, ki so operativni na področju telekomunikacijske opreme, elektromagnetne združljivosti in pomorske opreme. Zdaj veljavni sporazumi o vzajemnem priznavanju določajo pogoje, pod katerimi Evropska unija in ZDA vzajemno sprejemata rezultate postopkov ugotavljanja skladnosti, ki jih opravijo organi za ugotavljanje skladnosti. Sporazumi vključujejo seznam relevantnih organov za ugotavljanje skladnosti, katerih rezultati se vzajemno priznavajo. Slovenija ima na tem seznamu en organ za ugotavljanje skladnosti, to je Slovenski inštitut za kakovost za področje elektromagnetne združljivosti. Smernice prispevajo tudi institucionalni okvir in mehanizem za reševanje sporov. Želim poudariti še enkrat, da bosta oba mandata objavljena po potrditvi v Svetu Evropske unije.  In če zaključim res s predlogom stališča Republike Slovenije, to se glasi: »Slovenija načeloma podpira Priporočilo za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za Sporazum o ugotavljanju skladnosti. Republika Slovenija podpira prostovoljno regulatorno sodelovanje z upoštevanjem avtonomije obeh strani ter najvišje možne stopnje transparentnosti.« Torej, prav o transparentnosti je bilo kar precej govora tudi na Odboru za gospodarstvo. Še enkrat poudarjam, Slovenija je že pri podobnih ostalih sporazumih vselej zagovarjala najvišjo možno stopnjo transparentnosti in bomo tudi v tem primeru - pričakujemo in normalno je, da bo takšna pogajanja, ko se bodo enkrat začela na očeh javnosti, danes ima javnost preko socialnih omrežij, če želite, pa raznorazna civilna družba, velik vpliv in zato verjamem, da se je tudi Evropska komisija, tudi Evropa v sklepanju dosedanjih sporazumov, predvsem s tistim ponesrečenim TTIP sporazumom, marsikaj naučila in verjamem, da bo tudi v tem primeru šlo za maksimalno transparentno delovanje pri pogajanjih. Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Cantarutti, za, po mojem mnenju, natančno in obširno predstavitev izhodišč.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim predsednika odbora, gospoda Gregorja Periča.
Hvala za besedo.  Zelo kratko. Torej, 4. 4. 2019 smo na Odboru za gospodarstvo obravnavali pričujoči dokument in sprejeli mnenje, da Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za Sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Perič. Na 29. seji, dne 2. 4. 2019, je gradivo k 4. in 5. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenji, ki smo ju prejeli. Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta k tej točki prosim predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.
Bojan Kumer
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je omenjen predlog stališča obravnavala. Člani komisije se strinjamo, da bi čezatlantski trgovinski sporazum, ki je bil uravnotežen in vzajemno koristen, lahko vplival na izboljšanje trgovinskih in naložbenih vezi med Evropsko unijo in Združenimi  državami Amerike. Gospodarski in strateški razlogi za sporazum med dvema največjima razvitima industrijskima gospodarstvoma na svetu, ostajajo relevantni, smo pa imeli vprašanja, konkretna, ali bo res ta TTIP in Pariški podnebni sporazum, kaj ključno, bi rekel, vplival na dogovarjanja in na končen tudi podpis tega sporazuma. Predvsem nas je zanimalo, da v okviru zavez EU do spoštovanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, da se evropski gospodarski subjekti ne smejo postavljati v neenakopraven položaj. No, dobili smo tudi odgovor predstavnikov Vlade, tako da, smo bili seznanjeni, da se bo fleksibilnost tega vprašanja v nadaljevanju obravnavalo na zasedanju Coreper. Glede učinkov, seveda, tudi to pozdravljamo, čeprav se bo v evropski proračun nekako zlilo skoraj 2,2 milijarde manj denarja zaradi carin, vendar bodo učinki glede gospodarske rasti po drugi strani kar precej višji. No, zanimalo nas je, ali se ti procenti lahko tudi prenesejo na Slovenijo in smo dobili sicer odgovor, da se ta stvar še proučuje in da dokončnih teh rezultatov še ni. No kljub vsemu smo v naši komisiji soglasno sprejeli mnenje, da podpremo Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa o pooblastilu glede odprave tarif za industrijsko blago z Združenimi državami Amerike. Zdaj, ne vem, še drugo stališče? Bomo kasneje, v redu, hvala.
Hvala lepa, gospod Kekec. Preden odprem razpravo članic in članov odbora, dajem besedo še povabljenemu predstavniku Umanotere - Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, gospodu Gnezdu, izvolite.
Andrej Gnezda
Hvala lepa, gospod predsedujoči, za vabilo, Spoštovane in spoštovani. Hvala za besedo. V Umanoteri, moje ime je Andrej Gnezda, prihajam iz Umanotere, nevladne organizacije. V Umanoteri smo vrsto let spremljali tako TTIP, kot vse ostale trgovinske sporazume, ki so temu sledili in seveda tudi tokrat spremljamo, kaj se dogaja, zato bi želeli samo nekaj podatkov poudariti, malo za osvetliti kontekst. Glede samih gospodarskih učinkov, kot je že bilo omenjeno, izdelana je bila študija. Naročilo jo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izdelali so jo na Ekonomski fakulteti oziroma njihovem centru. V tisti študiji je vrsta scenarijev, ki ocenjujejo različen, bom rekel, kaj se bo, kakšen bo pogajalski izplen in glede na to potem, kakšni so tudi učinki na naš BDP in izvoz. Prvi scenarij predvideva eliminacijo vseh carin. To je nekako blizu temu, ni čisto identično, o čemer se danes razpravlja oziroma je predmet tega mandata. Ta scenarij ugotavlja za Slovenijo, da v primeru eliminacije vseh carin, bo učinek na slovenski BDP rahlo negativen in sicer za četrtinko odstotka in kot je že bilo omenjeno, nekje slabih 10 odstotkov več bi bilo izvoza v ZDA iz Slovenije, vendar pa bi hkrati upadel tudi uvoz v EU, za slabo tretjino odstotka. Ravno zato tudi ta negativen učinek na BDP. Govorimo o obdobju desetih let. Se pravi, da, tu gre za res zelo majhne, četudi negativne učinke, v relativno dolgi dobi. In tisto, kar bi želeli nekako poudariti, kar izhaja tudi iz samega gradiva, ki ga je pripravila Vlada, je, da gre za precej neuravnoteženo izhodišče v teh samih pogajanjih. Namreč, Evropska unija je še nedavno imela stališče, da se ne bo pogajala z ZDA, dokler te grozijo ali pa imajo določene carine oziroma tarife na izdelke iz Evropske unije. Trenutno še vedno obstajajo carine na aluminij in jeklo, grožnja je z carinami na avtomobile in v tem kontekstu je bilo rečeno, da se v tem, v takem ozračju preprosto ne bomo pričeli z pogajanji, vendar pa vidimo, da sedaj očitno, se je to nekako obrnilo in gremo v sama pogajanja oziroma se pogovarjamo o tem. Zdaj pa iz samega gradiva, da še malo to neuravnoteženost nakažem – kot je že bilo omenjeno, v juliju sta se sestala predsednik Junker in predsednik Trump in, citiram: »dogovorjeno je bilo, da bosta med postopkom izvajanja skupne izjave Evropska unija in ZDA, v celoti spoštovali duh tega dogovora.« To je bil dogovor, ki je bil takrat, konec citata. To je dogovor, ki je bil pač takrat dosežen in, nadaljujem, citiram: »Vezano na odprto vprašanje pogajanj med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, je USTR.« – to je njihov oddelek za trgovino – »11. januarja 2019, v kongres posredoval detajlne pogajalske usmeritve, ki pa presegajo zavezo predsednika Evropske komisije in predsednika Združenih držav Amerike, iz julija 2018.«, konec citata in zoper nadaljujem: »Mandat ZDA je širši. Zajema tudi kmetijske proizvode, izdelke, storitve, naložbe, javna naročila.«, konec citata. Kaj želim s tem povedati? Še preden smo pričeli s pogajanji, smo na neenakovrednem terenu in ZDA se očitno že sedaj ne držijo svojih dogovorov ali pa zavez in tisto, kar pa je za nas, kot nevladno organizacijo na področju okolja najbolj pomembno – Evropska unija je tudi dejala, da se ne bo pogajala z državami, ki niso članice Pariškega sporazuma. ZDA so že napovedale izstop. Njihov predsednik je celo podnebni zanikovalec in v tej smeri tudi naš poziv, da preprosto ker ZDA ne priznava oziroma izstopajo iz tega sporazuma, pozivamo tudi vas, spoštovani članice, člani odbora, da ne podelite mandat oziroma ne odobrite začetek pogajanj. Še eno pojasnilo glede tega – sporazum je »EU only« oziroma v izključni pristojnosti EU. To pomeni, da je na Svetu potrebna kvalificirana večina, zato, da bi bil mandat sprejet. S tem dejansko ne bi ustavili samih pogajanj, če danes zavrnete ta mandat oziroma ta predlog Vlade, vendar pa bi pokazali, da podnebne spremembe obravnavate resno in se zavedate, da je to problem. Hvala za besedo.
Hvala lepa, gospod Gnezda. Zdaj pa odpiram razpravo in kot prvemu, dajem besedo kolegu Gregorju Periču. Izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav še enkrat. Torej, deloma smo to razpravo imeli tudi na Odboru za gospodarstvo, kjer smo osvetlili različne vidike, tako z vidika znotraj parlamenta, kot tudi izven in jaz mislim, da je državni sekretar Cantarutti že dobro povzel dogajanje, tako na odboru kot tudi širše v družbi, zlasti na podlagi izkušenj iz podobnih procesov v preteklosti, vezanih na TTIP in podobno, kjer smo se, upam, to bo sicer tudi čas pokazal, vsi nekaj naučili. Rad bi pa še enkrat izpostavil pomen samega dialoga in komunikacije, na eni strani med Evropsko unijo, na drugi strani med ZDA, ne glede na to, kakšna so morebitna ali pa čisto realna politična trenja oziroma nesoglasja ali pa razhajanja v čisto osnovnih pogledih na to, kaj zagovarjamo z vidika ekonomskega sodelovanja – ali smo, kot je celotna Evropska unija, na strani nekega uravnoteženega razvoja sveta z multilateralizmom ali pa na stališču tega, k čemur se približujejo ZDA z poudarjanjem protekcionizma. Zdaj tu moramo se zavedat da, eno je retorika, drugo so pa realna politična dejstva in jaz bi si upal trditi, da je sicer to nagibanje k protekcionizmu tudi nek zelo spreten manever k temu, da se potem ZDA lažje pogovarjajo oziroma pogajajo, glede določenih izhodišč, ki so tudi njim morda v nekem segmentu bolj ugodna in tukaj se potem začne ta politična igra, kar je v končni fazi nakazal tudi sam kongres, ki je postavil neka izhodišča, ki se nekoliko odmikajo od tistega, kar je bilo dogovorjeno na eni strani med gospodom Junkerjem, na drugi strani med gospodom Trumpom, ampak, prav toliko, kot je pomembno to, kar sem izpostavil zdaj, je pomembno, kako se znotraj vsega tega znajde Slovenija in v preteklosti smo slišali izjavo, da je izvoz Ahilova peta in se v tem smislu lahko strinjamo da, če je naš izvoz tak, kakršen je, če ga ne bomo diverzificirali, potem bo postal ravno to – Ahilova peta. Torej, mi moramo poskrbeti za to, da bomo manj odvisni samo od dveh ali treh držav, ampak da naš izvoz, naše gospodarstvo razpršimo, tako znotraj regije, znotraj Evrope, kot tudi globalno in v tej luči moramo tudi razumeti ta proces oziroma prizadevanje k temu dogovoru oziroma sporazumu, ker potrebno je poudarit, da smo še zelo na začetku in se lahko zgodi, kot smo danes slišali, že marsikaj, v igri so pa številna delovna mesta in tudi številne gospodarske priložnosti, ki jih lahko Slovenija izkoristi. Hkrati pa ne smemo pozabit niti na naše zaveze, pa niso samo slovenske, ampak so tudi evropske, torej vezane na Pariški podnebni sporazum in pa trajnostni razvoj. Tukaj se bo potrebno veliko pogovarjat in upam, da tudi izpogajat nekaj, kar bo, s čimer bomo vsi enako   (nadaljevanje) nezadovoljni, če uporabim to logiko pri samih pogajanjih, ker se mi zdi, da bi brez dogovora, če spet potegnem neko analogijo z brexitom, situacija bila za Slovenijo oziroma za naše gospodarstvo in tudi gospodarstvo Evropske unije, bolj škodljiva, kot če pridemo do nekega pametnega dogovora. Zdaj pot do tja je pa še zelo dolga in upam si trditi tudi trnova in tukaj bomo morali tako v Državnem zboru, kot tudi Vlada veliko se pogovarjati in veliko sodelovati. Tako da uspešno delo, kaj naj rečem. Hvala.
Hvala tudi vam gospod Perič. Zdaj pa dajem besedo gospe Nataši Sukič. Izvolite.
Ja, najlepša hvala za besedo. No, mislim preden bi se Slovenija odločila za podporo čemu takemu, bi bilo treba spregovoriti ponovno že nič kolikič o zelo pomembnih vprašanjih. Delno jih je odprl že predstavnik nevladne organizacije pred mano. Namreč glejte, čeprav Evropska komisija zatrjuje, da gre za proces, ki ni povezan s TTIP s pogajanji z Združenimi državami Amerike, tlakuje pot k sprejemu najbolj problematičnih elementov TTIP skozi zadnja vrata, pa bom točno zdajle argumentirala zakaj. Namreč s temi pogajanji z Združenimi državami Amerike se obujajo tiste teme, ki so se v času pogajanj o TTIP že izkazale za izredno problematične. Govorim o prehranskih, okoljskih, zdravstvenih in socialnih standardih in to niso kar tako stvari, to je izjemno, izjemno resna zadeva, namreč gre torej za ogrožanje vseh teh standardov in gre za postavljanje interesov mednarodnih korporacij pred nacionalne zakonodaje držav članic EU in gre za uvod hrane z gensko spremenjenimi organizmi ter gre za uvoz okoljsko škodljivega plina iz Združenih držav Amerike v države Evropske unije. Namreč po srečanju Junker, Trump je Evropska komisija sprejela številne ukrepe, ki so torej povečali ta uvoz plina, ki sem ga omenila, pridobljenega s »frackingom« in gre za uvoz gensko spremenjene soje. In če pogledamo to prakso, to dejansko spominja na uverturo v TTIP, ko je Evropska komisija že pred samim uradnim začetkom pogajanj, začela rahljati okoljske in zdravstvene standarde, ki so bili predmet kasnejših pogajanj. To se zdaj pravkar dogaja – s tem uvažanjem plina, ki se ga pridobiva s »frackingom« recimo ali pa s to gensko spremenjeno sojo, to je že rahljanje teh standardov in to je že nekaj… to je že okolje, v katerem mi ne bi smeri vstopati v ta proces, da ne omenjam tega kar je omenil predstavnik nevladne organizacije – navsezadnje vsi vemo, kakšen je pogled predsednika Trumpa na podnebne spremembe. On zavrača, on pravi, da je to teorija zarote. Celo grozi z izstopom iz pariškega sporazuma in jaz si ne predstavljam, da se mi z Združenimi državami Ameriki pod takimi pogoji v takem okolju sploh začnemo pogajati o tako resnih zadevah, ki se še kako tičejo recimo varovanja minimalnih okoljskih standardov, da zdajle tako rečem med drugim.  Skratka, da ne omenjam, da gre za ponovno… prej ste rekli, kako se bomo zavzemali za transparentnost, kako je pomembna transparentnost – seveda je pomembna, ampak vsi vemo, da se te zadeve dogajajo ne transparentno, da se dogajajo v zakulisju in to so bila že kot pri TTIP vemo, kakšno zakulisje je potekalo, kako so bila intenzivna zakulisna pogajanja med Evropsko komisijo in lobisti mednarodnih korporacij. In iz internih dokumentov, ki jih je na Evropsko komisijo na poziv Corporate Europe Observatory, ki so bili razkriti oktobra leta 2018, se pravi pred nedavnim je razvidno, da je v štirih mesecih po sestanku med Junkerjem in Trumpom prišlo torej v zvezi z napovedanimi pogajanji, je bilo za zaprtimi vrati med Evropsko komisijo in torej različnimi zunanjimi deležniki, že opravljenih 49   (nadaljevanje) sestankov, od tega samo pet sestankov s sindikalnimi in okoljevarstvenimi organizacijami ali pa organizacijami za varovanje potrošnikov, vseh ostalih 44 sestankov pa je potekalo z zastopniki kapitala, se pravi, z delodajalskimi združenji, kot je Trgovska zbornica ZDA, predstavniki gospodarskih družb iz ZDA, kot so, recimo, farmacevtski giganti, … / nerazumljivo/, agroživilsko podjetje Bunch in podobno, z gospodarskimi družbami iz EU, kot je Volkswagen, recimo. Na vsak sestanek s skupino, ki zastopa javni interes, je torej Evropska komisija opravila kar deset sestankov z lobiji, ki zastopajo zasebne interese korporacij. In potem, mislim, ne mi govoriti, da ne gre ponovno za neko oživitev TTIP na nek drug način, preko nekega drugega procesa, ki se zdaj pač imenuje malo drugače. Nekatere gospodarske družbe so že napovedale, da bodo ta prihajajoča pogajanja izkoristile za rahljanje standardov v Evropski uniji, kar sem omenila že uvodoma. Recimo, farmacevtski lobi Pharma je to napovedal, želi spremeniti evropska pravila o cenovni dostopnosti zdravil, recimo, agroživilska organizacija US Grains Council, ki lobira za velika podjetja, kot so Bunch, Bayer, Monsato in tako dalje, želi v okviru pogajanj o regulativnem sodelovanju spodbuditi izvoz gensko spremenjenih proizvodov v Evropsko unijo in izpogajati povečanje dovoljene ravni ostankov pesticidov v hrani iz Evropske unije. Mislim, to so / smeh/ res hude stvari, no. In dajmo mi malo se poglobiti v ta ozadja, preden tako lahkotno pristopamo k raznim procesom spet kar na pamet, ker se nam na prvi pogled zdi, kako bo to gospodarsko učinkovito. Ampak, glejte, ni to edina dimenzija zadeve, ko se spuščaš v tako resne stvari. Poglejte, mandat Evropske komisije pri pogajanjih z ZDA se sicer načeloma trenutno omejuje na tarife in sodelovanje pri regulativnih vprašanjih in standardih, toda predstavniki korporacij Združenih držav Amerike že intenzivno lobirajo za razširitev pogajanj po vzoru TTIP. In to je tisto, kar nas lahko skrbi in na to je treba biti pozoren.  Kar se tiče same tajnosti, z izjemo objave spiska tajnih sestankov z lobisti, Evropska komisija podatke o lobističnih stikih seveda prikriva, kljub pozivom širše javnosti, ki je upravičeno zaskrbljena glede poteka tovrstnih pogajanj. Tajnih ostaja tako 55 dokumentov, ki vključujejo poročila o sestankih s predstavniki korporacij, sestankih z lobističnimi skupinami, kot sta Business Europe ali pa Trgovinska zbornica Združenih držav Amerike. Prav tako niti ni znana sestava oziroma članstvo izvršne delovne skupine, ki bo začela izvajati to skupno agendo med EU in Združenimi državami Amerike. Tako ne vem, no. Skratka, kar se tiče Slovenije, rekli ste, da boste zahtevali transparentnost pogajanj, kar je seveda prav, da je to treba zahtevati, ampak je treba seveda razkriti te informacije, kajne, ki so trenutno skrite, ki so tajne. Mislim, del transparentnosti je, da se že razkrijejo te informacije; preden v karkoli stopamo, moramo vedeti, stvari morajo biti dejansko vidne in jasne.  In pod takimi pogoji, v takem okolju, kot trenutno še vedno vlada, po tem, kar sem omenila, kar se že izvaja in je kontra našim zavezam in politikam, navsezadnje Evropske unije, če hočete, kar se tiče okoljskih standardov, zdravstvenih standardov, socialnih standardov in tako naprej, seveda v Levici zelo odločno nasprotujemo trenutnemu sklepu Vlade, ki Evropsko komisijo pooblašča za začetek pogajanj o Sporazumu z ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago.  Hvala zaenkrat.
Hvala lepa, gospa Sukič.  Besedo dajem dr. Milanu Brglezu.
Najlepša hvala. Tudi Socialni demokrati smo kar zadržani do tega sporazuma, pa ne samo zaradi tistega, kar je bilo do zdaj   (nadaljevanje) navedeno, kot je, recimo, da zaradi stališč ZDA do samih podnebnih sprememb ali pa tiste izkušnje ali vključitve ali pa ne vključitve kmetijskih proizvodov v sam sporazum, pač različni mandati. Ampak preprosto dejstvo je, tega se je treba stalno zavedati, da so prav ZDA tiste, ki v tem trenutku rušijo mednarodni pravni red. To je pa večji problem od vsega ostalega in je v bistvu vedno vprašanje, na kakšen način pravzaprav takšno nepredvidljivo silo, ki zaenkrat še je vodilna, ni pa nujno, da bo še dolgo, kako jo nekako spraviti znotraj teh okvirov. To je en del te zgodbe. Drugi del te zgodbe je pa seveda neko spoznanje, da je svobodna trgovina lahko koristna le med enakovrednimi partnerji s podobnimi standardi poslovanja, varovanja okolja ter pravic delavcev in potrošnikov. Če so te zadeve takšne, potem je to nekaj dobrega. Imamo pa tu še vedno in kljub vsemu dva partnerja oziroma dva, ki se skušata pogajati, izhajata pa iz povsem različnega koncepta skladnosti - ameriški, ki temelji na prostem prometu izdelkov, dokler se ne izkaže njihova škodljivost za potrošnika, na drugi strani pa je uveljavljeno evropsko načelo, da je treba neškodljivost izdelka nedvoumno dokazati, preden produkt vstopi na trg; to je tisto previdnostno načelo, ki je vedno v ospredju. In zdaj nas skrbi predvsem ta, v angleščini, »regulatory cooperation«, torej sodelovanje pri ustvarjanju na področju usklajevanja pravil in standardov, zaradi tega, ker tega, ko enkrat greš v proces pogajanja, pač ne moreš ločiti od realnosti moči. In to je tako realistično, kot je tisto tudi prej, da Amerika krši mednarodni pravni red oziroma ga v tem trenutku izpodbija. Preprosto, realnost moči so tudi pogajanja. In zdaj na to realnost moči, žal, prejšnji zgledi ne kažejo, da je Evropska unija sposobna s transparentnostjo na to reagirati, ker edini način, ko šibkejši lahko reagira, je s transparentnostjo. Velja za Evropsko unijo, velja za Slovenijo, recimo, Dansko, ko je bilo treba reagirati na Madžarsko, pa bi se dalo malo prej, vedno in povsod se na neenaka razmerja moči in pritiske, ki niso v skladu s pravom, reagira na ta način. Ne verjamem, da se bo to zgodilo; kontekst Evropske unije bo to izpodbil in do tega praktično ne bo moglo priti. Tako je sicer transparentnost res takšna zadeva, ampak je treba zato biti pripravljen, zato se včasih izpostaviti mogoče še hujšemu pritisku najprej, zato da se zadeve na ustrezen način rešijo. In praksa Evropske unije pač ne napotuje na to, da je to pravzaprav možno. In tudi naša praksa zaenkrat ne vzbuja nekega strašnega zaupanja, pač, večina politike ne gre v to smer oziroma se na ta način ne razume mednarodnih odnosov in je včasih zelo presenečena, kakšna realnost moči je in kakšne prakse se dogajajo. In potem vsi vpijemo pri nekih zadevah, ki so pa nekako realne in se mora vedno previdnostno obnašati do teh zadev. Torej, iz teh previdnostnih razlogov smo mi zadržani, ne moremo si pa privoščiti takšne pozicije, kot jo je predhodna govorka izpostavila.
Hvala lepa, dr. Brglez. Mag. Cantarutti, predvidevam, da želite reflektirati, zato vam dajem besedo.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Nekaj kratkih odgovorov oziroma pojasnil. Drži, kar ste razpravljavci omenili. Tu bi vendar še enkrat izpostavil in poudaril, da gre v tem primeru za sektorski sporazum, ki se nanaša na industrijsko blago. V izjavi predsednika Evropske unije in ZDA lani julija je bilo omenjeno, to drži, tudi olajšano trgovanje s sojo ter povečan obseg trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom. Ampak ti dve zadevi sta ločeni od tega sporazuma, o katerem danes govorimo oziroma za katerega naj bi se začelo, ali damo, da tako rečem, zeleno luč za začetek pogajanj. Torej, gre za ožji sektorski sporazum, ki pravzaprav precej oži to polje pogajanj, oži tudi sam delokrog, po domače rečeno, v primerjavi s TTIP, in tudi zato gre, po  (nadaljevanje) mojem, za, če že primerjamo neke analize, ki so bile narejene tudi v kontekstu vplivov na slovensko gospodarstvo za prejšnji sporazum, o katerem so tekla že pogajanja, nekorektno primerjavo. Namreč, zavedajmo se, da je Slovenija kljub vsemu ena najbolj industrializiranih držav znotraj Evropske unije, 20,3 % BDP prispeva industrija, ki je tudi seveda izvozno usmerjena. Tako s tega vidika torej lahko računamo, da bi, seveda ob predpostavki, da bomo te priložnosti znali izkoristiti, vendarle naše gospodarstvo v tem kontekstu imelo pozitivne učinke; jaz sem skorajda stoodstotno prepričan, da je to tako.  Hrana. Še enkrat izpostavljam, da je res to, da lahko zasledimo nekatera stališča, da bodo ZDA vztrajale, da se vključi tudi prehrambene izdelke. Mislim, da je stališče Evropske unije v tem kontekstu tako trdno, tudi zaradi zelo jasnega nasprotovanja ene izmed največjih članic, da pogajanj ne bo ali pa bo prehrana izključena, torej tu po mojem mnenju skorajda ni dileme, tudi glede na izkušnje, ki jih je imela Evropska unija pri pogajanjih za tako imenovani TTIP. Torej, mislim, da smo lahko predvsem mirni, kar se tiče prehrane.  Kar se tiče okoljskih standardov. Absolutno, saj se moramo vsi strinjati s tem, da je odstop od Pariškega sporazuma nesprejemljiv. Zaenkrat je napovedana namera. Pri tem bi rekel, da se pogledi tudi predsednika Združenih držav dokaj hitro spreminjajo, in ni nujno, da bo zaradi tega, vsaj jaz upam, da ne bo prišlo, to je pomembno ne samo z vidika tega sporazuma, ampak širšega vpliva na okolje. In še enkrat bom poudaril, da so stališča Slovenije tu zelo jasna, usmerjena k visokim standardom, kar se tega tiče, in bomo to zagovarjali, pač, kolikor je v naši moči. Smo ena izmed članic in na nas je seveda, da to glede na našo jasno usmeritev tudi jasno zagovarjamo.  Rekel bi še, kar se tiče trgovine med enakovrednima partnerjema. Se strinjam z razpravo dr. Brgleza, absolutno je na mestu - vprašanje, koliko moči ima Evropa in ali lahko kontrira v nekaterih poglavjih ameriškim pogajalcem. Jaz sem pa vendar prepričan, da lahko. Najprej je pomembno, da imamo skupne vrednote, kar se tiče nekih temeljnih civilizacijskih vrednot kot tudi tržne ekonomije, da pa, se strinjam s tem, da ni vseeno, ali na trg pošljemo izdelek, pa šele potem ugotavljamo, ali je škodljiv za potrošnika, ali je ta evropski pristop, ko najprej ugotavljamo, ali je izdelek škodljiv za potrošnika. Ampak še enkrat poudarjam, da v kontekstu vsaj izdelkov prehrambene industrije so izvzeti.  Pa še bi rad poudaril, da je vendar precej, precej varovalk, da je danes soglasje k temu sklepu šele soglasje k temu, da se začnejo, torej, da se ta postopek začne, pogovori. Dolga, dolga je še pot, ogromno izmenjave mnenj, tudi možnosti, kot sem nekatere navedel, varovalk tako za eno kot za drugo stran je precej. In tudi Slovenija tu ima nekaj možnosti. Slišali smo sicer, da gre za sporazum v absolutni pristojnosti Evropske unije, pa vendar, smo enakovredna članica Evropske unije, to pa vendar moramo vedeti. Tako da zadržanost ja, absolutno, pa vendar mislim, da je pomembno, da tudi v duhu in predvsem v luči trgovinskih vojn, ki smo jim priče, in temu, da ta ekonomska negotovost spodbuja še kakšna druga dogajanja, globalno gledano, je vendar pomembno, da se pogovarjamo in poskušamo priti do sporazuma, ki bo v največji možni meri zadovoljil tako pričakovanja Evropske unije kot Združenih držav Amerike.
Hvala lepa, mag. Cantarutti.  Ugotavljam, da… Aha, pardon, se opravičujem. Gospa Sukič, imate besedo.
Hvala. Saj bom zelo kratka. Glejte, jaz sem prej jasno pokazala, da se že zadeve odvijajo v tajnosti in da to nima nobene zveze s transparentnostjo. Pa bom zelo kratko rekla, če ta pogajanja o sporazumu naj ne bi vsebovala ničesar,   (nadaljevanje) kar bi naj bilo za širšo javnost sporno, potem ni razloga, da se pred javnostjo te zadeve skrivajo. Če pa se skrivajo, pomeni, da vse ne more biti čisto nesporno. In če se torej zadeve pred javnostjo skrivajo, potem je stvar preprosta, takih zadev Vlada Republike Slovenije enostavno ne bi smela podpreti, povsem kratko in jedrnato povedano. Hvala.
Hvala lepa, gospa Sukič, za vaše mnenje.  No, zdaj pa res ni več interesa za razpravo. Na glasovanje dajem Predlog stališča Republike Slovenije k 4. točki dnevnega reda, ki je sicer malce daljše, vendar bi ga vseeno želel in ga tudi moram prebrati v celoti. Stališče se glasi:  »Republika Slovenija načeloma podpiram Priporočilo za Sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Sporazumu z Združenimi državami Amerike o odpravi tarif za industrijsko blago. Republika Slovenija meni, da mora biti dogovor z Združenimi državami Amerike sklenjen in izveden v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije.  Vprašanje mandata za čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) in Pariškega sporazuma mora biti ustrezno naslovljeno. Pogajanja ne smejo potekati pod pritiskom trgovinskih ukrepov ZDA, upoštevane morajo biti mejne pozicije Evropske unije in Republike Slovenije.  Republika Slovenija pričakuje, da bodo Združene države Amerike pred zaključkom pogajanj odpravile vse ukrepe v zvezi z izvozom jekla in aluminija s poreklom iz Evropske unije v skladu z Oddelkom 232 ameriškega Zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, in da Združene države Amerike ne bodo uvajale neupravičenih novih ukrepov v skladu z Oddelkom 232. V primeru, da Združene države Amerike ne bodo spoštovale zaveze, sprejete 25. julija 2018, se pogajanja prekinejo.  Republika Slovenija podpira preferencialna pravila o poreklu, ki bodo olajševala trgovino.« Glasujemo. Kdo je za? / oglašanje v ozadju, tehnične težave) Sicer je rezultat glasovanja objavljen, ne vem, kaj bi lahko bilo narobe z glasovalnimi napravami. / oglašanje v ozadju/ Glejte, sam osebno nimam zadržka proti ponovitvi glasovanja, čeprav… / oglašanje v ozadju/ Lahko glasujemo tudi ročno, če želite. Ali kdo nasprotuje temu, da glasujemo z dvigom rok? (Ne.) Potem prosim, da glasujemo z dvigom rok. Odločamo o predlaganem stališču. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 4. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA ZA SKLEP SVETA O ODOBRITVI ZAČETKA POGAJANJ Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE ZA SPORAZUM O UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI.  Uvodno predstavitev smo opravili pri prejšnji točki dnevnega reda, zato je tu ne bi ponavljali.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim predsednika Odbora za gospodarstvo Gregorja Periča.
Hvala za besedo.  Torej, kot že prej, 4. 4. 2019 je zasedal Odbor za gospodarstvo in sprejel mnenje, da Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila za Sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za Sporazum o ugotavljanju  (nadaljevanje) skladnosti, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.  Hvala lepa.
/ izklopljen mikrofon/
Bojan Kumer
Hvala za besedo. Torej, tudi člani Komisije Državnega sveta, ki je omenjeni predlog stališča obravnavala, se strinjamo, da bi Sporazum o ugotavljanju skladnosti lahko pripomogel k odpravi tarifnih ovir, saj bi podjetja lažje dokazovala, da njihovi proizvodi izpolnjujejo tehnične zahteve. Zmanjšanje stroškov in ugotavljanje skladnosti lahko prinesejo ugodnosti zlasti za mala in srednja podjetja, ki jih ti stroški nesorazmerno prizadenejo. Smo imeli pa še konkretno vprašanje, ali so v tem zajeti samo tako imenovani tehnični izdelki ali tudi ugotavljanje skladnosti farmacevtskih izdelkov, kar je za slovensko izvozno industrijo tudi zelo pomembno. Generalno smo pa seveda predlog stališča Republike do tega priporočila glede pogajanj za Sporazum o ugotavljanju skladnosti potrdili in ga podpiramo.
Hvala lepa, gospod Kekec. Zdaj pa odpiram razpravo. No, glede na to, da je bilo precej razprave opravljene pri prejšnji točki in ker ugotavljamo, da interesa ni, razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog stališča k 5. točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija načeloma podpira Priporočilo za Sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj z Združenimi državami Amerike za Sporazum o ugotavljanju skladnosti. Republika Slovenija podpira prostovoljno regulatorno sodelovanje z upoštevanjem avtonomije obeh strani ter najvišjo možno stopnjo transparentnosti.« Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  Vsem se najlepše zahvaljujem za razpravo in prisotnost in vam želim lep dan. Zaključujem 5. točko dnevnega reda in 38. sejo. Hvala lepa.  Odprti del seje se je končal 5. aprila 2019 ob 12.23.