Spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni na sejo, ostali prisotni, vsi lepo pozdravljeni! Vsem še enkrat zaželim srečno, zdravo, uspešno in predvsem mirno novo leto ter prihodnost! Tako začnimo z nekim pozitivizmom v tem letu.

Začenjam 36. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Jernej Vrtovec. Kot nadomestni člani, članice odbora pa s pooblastili sodelujejo: namesto Jerneja Žnidaršiča mag. Rastislav Vrečko, namesto Franca Breznika Andrej Kos in namesto Suzane Lep Šimenko Tomaž Lisec.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE DVZ IN DRUGIH ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA, DRUGEGA, TRETJEGA IN ČETRTEGA ODSTAVKA 1. ČLENA, PRVEGA, DRUGEGA IN TRETJEGA ODSTAVKA 18. ČLENA, DRUGEGA ODSTAVKA 19. ČLENA, TRETJEGA ODSTAVKA 22. ČLENA, 24. IN 26. ČLENA ZAKONA O STATUSNEM PREOBLIKOVANJU VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE DVZ, PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IZPODBIJANIH DOLOČB.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 3. 1. 2024 posredovalo pobudo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice DVZ Ljubljana in drugih za oceno ustavnosti, ki je označena z varstvom podatkov, in določilo sedemdnevni rok za odgovor Državnega zbora glede predloga za zadržanje izpodbijanih določb.

Odboru sta bili v zvezi s predlogom za zadržanje izpodbijanih določb posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe. Za to so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu s 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in pa Zakonodajnopravna služba. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 3. 1. 2024, varstvo podatkov, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 9. 1. in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 1. 2024. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje posameznih izpodbijanih določb zakona, ki ureja statusno preoblikovanje Vzajemne. Uvodoma je v tem mnenju, tako kot je nekako ustaljeno, poudarjeno, da gre pri predlogu za začasno zadržanje za tehtanje med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona na eni strani in na drugi strani med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če bi se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne izvrševale, potem pa bi se izkazalo, da niso bile v neskladju z ustavo. Glede na to, da gre za tovrstno tehtanje, se argumenti o domnevni protiustavnosti izpodbijanih določb ne upoštevajo. V mnenju smo glede na to, da so izpodbijane tudi določbe o razveljavitvi veljavnega zakona o preoblikovanju Vzajemne in določba o uveljavitvi oz. uporabi predmetnega zakona, opozorili tudi na stališče Ustavnega sodišča, da pri odločanju o tovrstnih vsebinah, se pravi o razveljavitveni in uveljavitveni določbi, ne gre za reševanje pomembnega pravnega vprašanja. Zato je Ustavno sodišče pobude po vsebini v tem delu že zavrnilo.

Ravno tako smo v mnenju opozorili na oceno, da menimo, da je v določenem delu predlagano začasno zadržanje preuranjeno, in sicer glede določbe, ki zagotavlja sodno varstvo preizkusa deležev posameznih upravičencev do deležev. Ti deleži namreč še niso določeni in na podlagi te določbe pravne posledice še ne nastajajo, zato je zastopano stališče, da je predlog za začasno zadržanje v tem delu preuranjen. V delu, v katerem je pa izpodbijano ex lege statusno preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo, ki je pa posledica prenehanja članskih pravic članov Vzajemne, pa je izpostavljeno to, da do prenehanja članskih pravic je privedla ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in torej ne gre za posledico določb izpodbijanega zakona. Glede na to je poudarjeno, da so članske pravice tako teh članov, ki so imeli sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot članov, ki so sklenjene, ki imajo sklenjene druge zavarovalne produkte, hkrati pa je treba upoštevati tudi ustanovitelje Vzajemne in samo Vzajemno in gre pri izpodbijanih določbah za največje možno ščitenje interesov oz. položajev teh članov, in s tega vidika je potem tudi določeno, da preneha mandat skupščini in nadzornemu svetu, in da to začasno te aktivnosti opravlja samostojna in neodvisna Agencija za zavarovalni nadzor. Na podlagi vseh teh poudarjenih poudarkov, je v mnenju narejen zaključek, da predlagano začasno zadržanje izvrševanja ni utemeljeno. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, samo še eno obvestilo in sicer, gospoda Tineta Novaka nadomešča Sara Žibrat.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, gospa državna sekretarka, Nikolina Prah.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada je s strani Državnega zbora 3. januarja 2024 prejela poziv, da pripravi mnenje o predlogu za začasno zadržanje določenih členov zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice DVZ, in sicer predvsem z vidika izvajanja pristojnosti izvršilne veje oblasti. Predlog za začasno zadržanje je del pobude Vzajemne in drugih, torej dveh članov v katerem predlagatelji predlagajo, da Ustavno sodišče opravi presojo ustavnosti nekaterih členov omenjenega zakona. Vlada je 9. januarja 2024 sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje, ki vam ga bom v nadaljevanju tudi na kratko predstavila. Medtem ko bo mnenje glede navedb o ustavnosti posameznih določb zakona podala v roku, ki ga je za ta namen določilo Ustavno sodišče. V mnenje o predlogu za začasno zadržanje Vlade tako primarno predlaga, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje nekaterih določb zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zavrže, podredno pa zavrne kot neutemeljenega. Vlada se tako v mnenju najprej opredeli do vprašanja procesnih predpostavk vložene pobude in ocenjuje, da predlagatelj nima pravnega interesa za odločanje o tej pobudi, posledično pa tudi ne za odločanje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja nekaterih določb tega zakona. Pri utemeljevanju razlogov za zavrženje, se Vlada naslanja na sodno prakso Ustavnega sodišča, po kateri so bile pobude za ustavno presojo zakona zavržene, če pobudniki pred vložitvijo le te predhodno niso zoper državo sprožili odškodninskih postopkov. V nadaljevanju mnenja se Vlada opredeli tudi do vsebinskih razlogov pobude za začasno zadržanje. Če povzamem, Vlada nasprotuje začasnemu zadržanju, saj meni, da ni izpolnjen dejanski stan, ki bi tovrstno ravnanje utemeljil. Predlagatelj ni izkazal obstoja takšnih težko popravljivih škodljivih posledic, s katerimi bi bilo utemeljeno začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov zakona. Po mnenju Vlade bi bile škodljive posledice zadržanja za člane, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju in za ustanovitelja, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, večje kot morebitne škodljive posledice nezadržanja. Vlada v mnenju opozori na potrebo po razlikovanju med posledicami, ki jih prinaša zadnja novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj ta je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki pa je bil sprejet ravno z namenom, da se dokončno uredijo premoženjska razmerja med Vzajemno, ustanoviteljem in njenimi člani, in sicer s preoblikovanjem v delniško družbo. Tako prav izpodbijani zakon omogoča, da ne bi prišlo do situacije, da bi ekonomska vrednost Vzajemne, h kateri so v največji meri prispevali ravno člani s svojimi vplačili, ki jim je članstvo prenehalo zaradi novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pripadla manjšini zavarovancev, kar bi povzročilo neutemeljeno prikrajšanje večine zavarovancev, vezano na očitke iz pobude, da ustanovitelju delež ne pripada, Vlada med drugim opozarja na preteklo odločitev ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je pri preoblikovanju Vzajemne potrebno upoštevati. poseben način njenega nastanka in vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter njegov vložek. Tako vlada poudarja, da v primeru začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb zakona do vrnitve vložka zavodu ne bi prišlo, kar bi ob dejstvu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenilo brezpravno prisvojitev teh javnih sredstev s strani preostalih članov Vzajemne, in sicer v škodo članov, ki so jim pogodbe prenehale in ustanovitelja. Vlada tudi opozarja, da bi po 1. januarju 2025 člani Vzajemne, ki so imeli sklenjene izključno pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, iz naslova svojega članstva oziroma vplačanih premij ne bi imeli več nikakršnih pravic. Vso premoženje, ki so ga ti s svojimi prispevki oziroma premijami ustvarili v Vzajemni oziroma s tem premoženjem povezane korporativne pravice, pa bo s prenehanjem njihovih pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju na podlagi novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, torej to je bilo dne 1. 1. 2024 in posledično tudi s prenehanjem članstva 1. januarja 2025 prešlo na preostale člane Vzajemne, ki so pa člani na podlagi drugih zavarovalnih produktov. Vlada se je v mnenju opredelila tudi do nekaterih drugih konkretnih navedb predlagatelja, pri čemer izhaja iz argumentov, ki so bili sicer že del zakonodajnega gradiva. Tako se je vlada v mnenju med drugim opredelila do očitka Vzajemne glede stroškov povezanih z imetništvom delnic, glede očitane škode zaradi prenehanja mandatov nadzornega sveta in skupščine po samem zakonu ter v tej zvezi ponovno obrazložila vlogo Agencije za zavarovalni nadzor. Podala pa je tudi pojasnila glede možnosti sodnega varstva.

V zaključku Vlada še poudarja, da v primeru, da Ustavno sodišče ne bi zadržalo izvrševanja izpodbijanih členov zakona, do posega v premoženjske pravice članov ne bi prišlo, vse morebitne negativne posledice za Vzajemno pa so vsaj do dokončne razdelitve delnic delničarjem popravljive oziroma reverzibilne. Poleg tega pa gre po mnenju vlade za manj hude posledice, kot bi nastale za ustanovitelja in člane Vzajemne iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, katerih premoženjsko pravna upravičenja bi bila razvrednotena, oz. odvzeta. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe z dne 9. 1. 2024 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Hvala lepa, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi. Dovolite, da najprej bi rekel temu protestiram nad časovnico sklica te seje. Po Poslovniku naj bi, naj bi se seje sklicevale vsaj 7 dni prej, v določenih primerih pa tudi v krajšem roku. No, ampak glejte, mi smo dejansko za sejo oziroma sklic seje je bil praktično objavljen danes, gradivo smo prejeli tik pred zdajci. In v tako kratkem času pri drugih obveznostih pač je težko, bom rekel, gradivo pregledati in biti se ustrezno pripraviti na samo sejo, toliko za začetek.

Zdaj pa, na to sejo, ne samo jaz, tudi še nekaj kolegic in kolegov, prihajamo iz srečanja gospodarskega kroga. Jaz moram reči, da sem še pod globokim vtisom razprav, ki so jih imeli razpravljavci na okrogli mizi. In praktično vsi so se dotaknili sprejetje oziroma negativno odzvali na sprejetje tega vašega zakona, ko ste obvezno oziroma prostovoljno zavarovanje spremenili v obvezno. To je izvorni greh tega, zaradi česar mi danes tukaj sedimo. Kot sem rekel, vsi razpravljavci se niso strinjali s to vašo potezo in z zanimanjem čakajo, kako se bodo odzvali državljani, ko bodo pri osebnem dohodku na plačilni listi zdaj opazili, da morajo to, kar so lani plačevali po njihovi odločitvi bodo sedaj morali plačevati obvezno. Tako, da upam da bodo zdaj razumeli za kaj se gre, ker marsikdo oziroma se ga to ne dotakne dokler to ne občuti na svoji plačilni listi oziroma na svojem prihodku. Zdaj pa kar se tiče samega mnenja Zakonodajno-pravne službe. Se pravi ne moremo mimo tega, da je prav Zakonodajno-pravna služba v mnenju k predlogu zakona z dne 24. oktobra 2023 izpostavila vprašanja o skladnosti predlagane ureditve s 33. in 74. členom Ustave Republike Slovenije, to sta lastninska pravica in svobodna gospodarska pobuda. Sprejeti zakon se konceptualno ne razlikuje od predloga zakona, zato nas čudi, da kar naenkrat ni več vprašanja o skladnosti zakona z Ustavo, na kar je opozarjala prav Zakonodajno-pravna služba in tudi številni pravni strokovnjaki. Zakonodajno-pravna služba je tudi zapisala, da ta zakon ne posega v članske pravice članov Vzajemne. Mislim, da takšna ureditev ni ustrezna, saj je dejstvo, da je bila članom odvzeta možnost, da sami odločajo o usodi družbe. Kaj je temelj svobodne gospodarske pobude, kateri člani so? Na navedeno smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi večkrat opozorili v času zakonodajnega postopka. Člani Vzajemne so s tem zakonom tudi omejeni v pravici do sodnega varstva za zakonodajno. Pravna služba pa pri tem zapiše, da bi bilo zadržati zakon preuranjeno, da morajo najprej biti določeni deleži upravičencev in šele takrat bodo nastale pravne posledice, ki se naj potem odpravijo pred sodiščem. Ampak dostop do sodišča pa je očitno omejen, saj je prag za uveljavljanje teh pravic postavljen tako visoko, da ga je težko doseči. Če zakon ne bo zadržan, bo Vzajemna prisiljena izvesti številne procese, ki veliko stanejo, tako časa, predvsem pa denarja in na koncu za izplačilo deležev bo gotovo morala odprodati del svojega premoženja in iz tega naslova se, to smo tudi že večkrat opozarjali, dejansko je pod velikim vprašanjem obstoj podjetja oziroma Vzajemne kot take.

V praksi si je težko predstavljati, kako naj se povrne nastala škoda, če se na koncu ugotovi, da je zakon protiustaven. Nastala škoda bo, pa čeprav ima finančno naravo, kot piše ZPS, težko popravljiva, če sploh. In če pri začasnem zadržanju tehtamo škodo, pa protiustavnost pustimo ob strani, je jasno, da ta zakon povzroča družbi in njenim članom škodo, ki je naknadno ne bo možno odpraviti. Kaj se bo zgodilo oziroma naredilo, če čez več mesecev, pa glede na to, na hitrost dela Ustavnega sodišča lahko rečem tudi let, če bo to isto Ustavno sodišče odločilo, da je zakon protiustaven, bo potem država, Vlada spet prestrukturirala Vzajemno, če bo takrat sploh še imela kaj za prestrukturirati, takrat pa kontra iz delniške družbe nazaj v družbo za vzajemno upravljanje. Zdaj, iz vsega navedenega se nam zdi to mnenje Zakonodajno-pravne službe malo kontradiktorno in se nikakor ne moremo z njim strinjati, tako da mogoče bi prosil še kakšno dodatno obrazložitev. Ampak, vsem navedenem pa, kot sem na začetku rekel, kolikor smo uspeli zadevo preučiti mi ostajamo na istem stališču, kot že ves čas tega procesa, tako da hvala za enkrat.

Hvala lepa. Samo kratko pojasnilo, tako kratek rok za sklic seje je žal posledica čisto dejanskih, dejanskega stanja. Jutri zjutraj po informacijah kot je že Ustavno sodišče odloča in če smo hoteli, da se tukaj pogovorimo o teh mnenjih, smo morali pač počakati na mnenja, mnenje Vlade smo prejeli danes zjutraj, mnenje Zakonodajno-pravne službe včeraj in žal nismo mogli sklicati prej seje, zato je bilo tudi dano prej preliminarno obvestilo kdaj naj bi bila seja. Se pa strinjam z vami, da je to nevzdržno, ampak glede na to, da je jutri že obravnava, mislim da je prav, da tukaj opravimo razpravo, ne glede na ta kratek rok. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem bi zaključila razpravo in prehajamo na glasovanje. In sicer, če še enkrat preberem, glasujemo o predlogu mnenja. Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 1. 2024 ter ji predlaga da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, za jih je glasovalo 8, 5 proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko in 36. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa in lep dan še naprej!

Hvala lepa. Samo kratko pojasnilo, tako kratek rok za sklic seje je žal posledica čisto dejanskih, dejanskega stanja. Jutri zjutraj po informacijah kot je že Ustavno sodišče odloča in če smo hoteli, da se tukaj pogovorimo o teh mnenjih, smo morali pač počakati na mnenja, mnenje Vlade smo prejeli danes zjutraj, mnenje Zakonodajno-pravne službe včeraj in žal nismo mogli sklicati prej seje, zato je bilo tudi dano prej preliminarno obvestilo kdaj naj bi bila seja. Se pa strinjam z vami, da je to nevzdržno, ampak glede na to, da je jutri že obravnava, mislim da je prav, da tukaj opravimo razpravo, ne glede na ta kratek rok. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem bi zaključila razpravo in prehajamo na glasovanje. In sicer, če še enkrat preberem, glasujemo o predlogu mnenja. Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 1. 2024 ter ji predlaga da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, za jih je glasovalo 8, 5 proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko in 36. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa in lep dan še naprej!