13. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

10. 1. 2024

Transkript seje

mag. Nataša Avšič Bogovič

Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 13. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: mag. Rastislav Vrečko, ki nadomešča poslanca Tomaža Laha, poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta, poslanec Jurij Lep, ki nadomešča poslanca Aleša Rezarja in poslanec Rado Gladek, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UPORABI ZMOGLJIVOSTI ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE NA ENOTNEM EVROPSKEM ŽELEZNIŠKEM OBMOČJU, SPREMEMBI DIREKTIVE 2012/34/EU IN RAZVELJAVITVI UREDBE (EU) ŠT. 913/2010

Gradivo k tej točki je Vlada poslala 14. 12. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Besedo dajem zdaj najprej predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, državnemu sekretarju magistru Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča.

Izvolite besedo.

mag. Andrej Rajh

Spoštovana predsednica odbora, cenjeni poslanke in poslanci!

Pred nami je res Predlog uredbe o uporabi železniške infrastrukture na enotnem železniškem območju, ki se v Sloveniji nanaša na podjetje Slovenske železnice - Infrastruktura, ki upravlja z javno železniško infrastrukturo v Sloveniji.

Predlog uredbe, ki je pravno direktno izvršljiva, prenaša pristojnost upravljavca železniške infrastrukture iz nacionalne na evropsko raven. Taka delitev se vzpostavlja zato, da se vsem prevoznikom na železniškem omrežju na evropski ravni zagotovi nediskriminatoren dostop do železniških tirov, torej do javne infrastrukture. Upravljavci infrastrukture morajo tako učinkovito upravljati železniški promet in infrastrukturne zmogljivosti in to se večinoma izvaja na ravni nacionalnih omrežij. Storitve čezmejnega železniškega prometa pa zahtevajo boljše usklajevanje med omrežji, kot smo mu priča danes. Predlagana uredba zato predvsem določa mehanizme za usklajevanje med nacionalnimi upravljavci infrastrukture in drugimi, ki sodelujejo v čezmejnem, izvajanju čezmejnih železniških storitev. V tem smislu gre za pravočasno usklajevanje voznih redov, vključno z minimalnimi roki za uskladitev. Ti se na primer danes, ti se bodo na primer s to uredbo skrajšali iz leta pa pol na leto. Prav tako je danes na primer odpoved vlakovne poti regulirana precej dolgo, v prihodnje bo nekoliko prožnejše. Hkrati se učinkoviteje naslavlja dodeljevanje železniške infrastrukturne zmogljivosti z uvedbo prožnosti v postopek in zagotovitev večje vloge in da je večja vloga upravljavcu infrastrukture pri določanju potreb po prevozu.

Upravljavci železniške infrastrukture bodo tako na primer lahko rezervirali nekatere železniške zmogljivosti, ki bodo dodeljene pozneje in to bo predvsem koristilo storitvam železniškega tovornega prometa ki jih ni mogoče vedno načrtovati dovolj vnaprej tako da bodo ustrezale načrtovanemu letnemu voznemu redu pri tem pa se bo to zagotavljalo to da se bo zakonodajno vzpostavil mehanizem spodbud spodbude je bistven izraz za penale oziroma ne za upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, s ciljem, da izpolnijo obveznosti, povezane z zmogljivostmi in da se izognejo spremembam v kratkem času, ki bi sicer imele negativne posledice za druge uporabnike omrežja. To pomeni, da se sankcionira, da se vzpostavi enotna sankcija za tiste, ki bodo kršili ali pa ad hoc spreminjali in se jih na tak način spodbudi, da tega ne bi počeli. Hkrati se vzpostavlja digitalizacija postopkov, povezanih z zmogljivostmi, kar bo pripomoglo k večji učinkovitosti storitev in izboljšanju njihove kakovosti. Upravljavcem infrastrukture pa bodo zagotovljena tudi orodja za obvladovanje nepričakovanih dogodkov. Zavedati se moramo, da smo v Sloveniji danes priča številnim ad hoc odpovedim vlakovnih poti, kar pa pri nas zaenkrat ni sankcionirano in uredba vpeljuje te sankcije. Poti, ki so v Sloveniji trenutno odpovedane, pa se dodeljujejo po ad hoc postopku in tudi to bo s to uredbo na nivoju EU v čezmejnem prometu ustrezno naslovljeno. Hkrati predlog uredbe predvideva dodatno krepitev regulatornih sistemov na ravni EU, na eni strani vzpostavitev evropske mreže železniških regulatornih organov, po drugi strani pa tudi ustanovitev neodvisne skupine strokovnjakov za železniški promet.

Slovenija načeloma podpira predlog uredbe o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture na enotnem evropskem železniškem območju. V postopku pogajanj pa bo opozorila na nujnost prilagoditve posameznih določb ter na zmanjšanje administrativnega in finančnega bremena upravljavcev, kot tudi regulatornih organov.

mag. Nataša Avšič Bogovič

Hvala lepa. Odpiram sedaj razpravo članic in članov odbora. Kdo želi besedo? Ne? Torej, lahko zaključim razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture na enotnem evropskem železniškem območju, spremembi direktive 2012/34/EU in razveljavitvi uredbe EU številka 913/2010, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti glas? Ne, potem lahko glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Proti? (Nihče.)

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKI AGENCIJI ZA POMORSKO VARNOST IN RAZVELJAVITVI UREDBE ES ŠTEVILKA 1400/2002.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 21. 12. 2023 na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Na sejo so bili za obravnavo te točke, kot predstavniki Vlade, povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite besedo.

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci! Pred nami je uredba o evropski agenciji za pomorsko varnost, ki ustanavlja Evropsko agencijo za pomorsko varnost s ciljem, da zagotovi visoko enotno in učinkovito stopnjo pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njimi povezanih problemov ter problemov povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi. Predlog uredbe je tako zadnji med obravnavanimi akti v okviru zakonodajnega paketa v katerem Evropska komisija predlaga revizijo petih zakonodajnih aktov s ciljem posodobitve pravil Evropske unije o pomorski varnosti in trajnosti ter zagotavlja orodja Evropske unije za podporo čistemu in sodobnemu pomorskemu prevozu, ki smo jih tudi obravnavali v tem Državnem zboru in matičnem delovnem telesu. Zakonodajni paket poleg predmetne uredbe obravnava revizijo aktov, ki smo jih že obravnavali, torej direktive o skladnosti z zahtevami države zastave, direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča, direktive o preiskavah nesreč v pomorskem prometu in direktive o onesnaževanju morja z ladji in uvedbi kazni za kršitve. Torej, to je ta zadnja v sklopu teh petih.

Od leta 2002, ko je bila sprejeta prvotna ustanovna uredba je v pomorskem sektorju prišlo do pomembnih sprememb, zato je bila uredba petkrat dopolnjena, spremenjena in leta 2013 se je vzpostavilo razlikovanje med glavnimi in pomožnimi nalogami. To razlikovanje je danes nekoliko zastarelo. Poleg tega pa je bila od zadnje bistvene spremembe uredbe leta 2013 so bila spremljana tudi pravila o pravnem in finančnem upravljanju agencije Evropske unije.

Poglavitne spremembe in novosti, ki jih predlaga uredba, se torej nanaša na poglavje 2, poglavje 3, poglavje 4, 5, 6 in 7.

V poglavju 2 opisuje naloge Evropske agencije, pri čemer odpravlja razlikovanje med glavnimi pomožnimi nalogami ter naslavlja teme in naloge na področjih pomorske varnosti, trajnosti, razogljičenja, kibernetske varnosti, pomorskega nadzora in kriz, digitalizacije in poenostavitve ter obiskov v državah članicah in inšpekcijskih pregledih.

Poglavitna novost poglavja 3 predstavlja naloge, povezane z mednarodnimi odnosi in sodelovanjem evropske obalne straže, ki predstavlja širšo pomoč Evropski komisiji in Evropski službi za zunanje zadeve v zvezi s tretjimi državami.

Spremembe pravil v poglavju 4 in 5 se nanašajo na pravila o organizaciji evropske pomorske agencije in izvršnega direktorja.

Poglavje 6 vsebuje finančne določbe, poglavje osem pa vključuje splošne in končne določbe.

Za samo zagotavljanje ustreznih finančnih virov za izvrševanje spremenjenega mandata Evropske pomorske agencije bo za preostanek večletnega finančnega okvirja 2021-2027 potreben dodaten proračun v znesku 51 milijonov evrov in 33 dodatnih zaposlitev. Proračunski učinek dodatnih finančnih sredstev se bo izravnal z izravnanim zmanjšanjem načrtovane porabe Evropske unije v proračunski vrstici promet, zato posledic za državni proračun Republike Slovenije ni pričakovati.

Republika Slovenija predlagane spremembe uredbe podpira in pri tem poudarja štiri stališča. Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da se bolje opredeli ter upošteva sedanje naloge in cilje evropske agencije za pomorsko varnost v njeni ustanovni uredbi, da bo pravno pooblaščena za njihovo izpolnjevanje ter bo države članice in evropsko komisijo podpirala s potrebno tehnično, operativno in znanstveno pomočjo za zagotavljanje pomorske varnosti in zaščite ter zelenega in digitalnega prehoda pomorskega sektorja. Zato predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitev uredbe podpira.

Drugič. Republika Slovenija podpira predlog uredbe, ki bo omogočila nadaljnjo spodbujanje in vzpostavitev visoke, enotne in učinkovite ravni varnosti pomorskega prometa, da bi se preprečile nesreče, zagotovila pomorska zaščita, zmanjšale emisije toplogrednih plinov z ladij in zagotovile trajnost pomorskega prometa, pa tudi preprečevanje onesnaževanj z ladij in odzivanje nanj ter odzivanje na onesnaževanja morij, ki ga povzročajo naftni in plinski objekti.

Tretjič. Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za zagotovitev možnosti, da bo lahko Evropska agencija za pomorsko varnost pomorski sektor Evropske unije čim učinkoviteje podpirala pri odpravljanju dvojnega, to je zelenega in digitalnega prehoda.

In četrtič, Republika Slovenija pričakuje, da bo v nadaljevanju sprejemanja uredbe pridobila dodatna pojasnila in podrobnejše informacije glede načrtovanih izdatkov za dodatni proračun in dodatna delovna mesta za delovanje Evropske agencije za pomorsko varnost.

mag. Nataša Avšič Bogovič

Hvala lepa.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Torej lahko zaključim razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002, ki ga je predložila Vlada in predlagajo Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme."

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Torej ugotavljam, da lahko začnemo z glasovanjem o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in tudi 13. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Hvala vsem za udeležbo in lep pozdrav!

mag. Nataša Avšič Bogovič

Hvala lepa.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Torej lahko zaključim razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002, ki ga je predložila Vlada in predlagajo Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme."

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Torej ugotavljam, da lahko začnemo z glasovanjem o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo 8 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in tudi 13. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Hvala vsem za udeležbo in lep pozdrav!