Najlepša hvala, predsednica odbora. Pozdravljene poslanke in poslanci pa tudi vsi ostali vabljeni gostje. Hvala za vašo udeležbo na današnji seji Odbora za infrastrukturo z naslovom zelenega prehoda.

Zdaj zakaj se je Nova Slovenija odločila, da še preden pride do obravnave tega zakona, energetskega zakona v parlamentu, da imamo sejo odbora? Zlasti zaradi tega, ker želimo še poslednjič, zadnjič opozoriti Vlado, da premisli o sprejetem zakonu, ga tudi umakne iz same procedure, če je le možno, zaradi tega, da ne bi prišli v pač parlamentarni proces in potem po samem parlamentarnem procesu tudi do tega, kar smo že sami napovedali, to je tudi to, da se bi ljudje odločali o samem zakonu o referendumu. Menimo, da je ta zakon neprimeren zlasti zaradi dveh dejstev,. Prvič, Vlada želi torej s 1. julijem tega leta prepovedati projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in prepoved vgradnjo kotlov, torej ogrevanje z novo z lesno biomaso. Se pravi, sam zakon namesto, da bi pustil ljudem svobodne odločitve, prepoveduje ljudem, na kakšen način naj se ogrevajo. Torej kot sem dejal, zelo boli dejstvo, da v strnjenih naseljih zakon prepoveduje projektiranje in gradnjo kurilnih naprav na trda tekoča goriva v stanovanjskih stavbah. In to, da ne bo pomote, zakon je tukaj jasen, ne gre samo za nove stanovanjske stavbe, kar se, kar govorimo o drvih, gre tudi za obstoječe stanovanjske stavbe. Torej če se peč nekomu pokvari, bo moral dobiti alternativo kljub temu, ne, da ima, ne vem, doma veliko gozda, da je lastnik gozdov. Torej tisti, ki ima doma lahko možnosti, da se ogreva na drva, se mu s tem zakonom praktično prepoveduje in v Novi Sloveniji smo zlasti s tem namenom danes sklicali to nujno sejo Odbora za infrastrukturo. Prav tako zakon praktično onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja in uvaja tudi zelo restriktivne ukrepe, restriktivne pogoje za podaljševanje obstoječih koncesij za distribucijo zemeljskega plina. Namreč, od distributerjev se zahteva, da zagotovijo vsaj 80 % virov plina obnovljivega izvora.

Torej, najprej glede plina. Torej z novim energetskim zakonom, kot sem že dejal, Vlada prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, zemeljski plin pa je, pozor, skladno s taksonomijo Evropske unije uvrščen med trajnostne vire, torej dve leti nazaj je bil, približno dve leti nazaj je bil sprejet na ravni Evropske unije delegiran akt, kjer je zemeljski plin in jedrska energija so uvrščeni med, bom rekel tako, okolju prijazne. Torej, mi delamo tukaj pa korake stran od tega delegiranega akta. Pa, da ne bo pomote, med predsedovanjem Slovenije smo veliko naporov vložili v to, da je zemeljski plin del taksonomije. Torej, v predlogu energetskega zakona so med nizkoogljične vire energije uvrščene zgolj jedrska energija, vodik, sintetični plin in odvečna toplota in kot alternativa zemeljskemu plinu se predlagajo toplotne črpalke. Tukaj bi rad poudaril, kar je tudi dejal predsednik gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina, gospod Urban Odar, ki je prepričan, da odločitev ni smiselna za lajšanje zelenega prehoda, in da ima ukrep obratne učinke. Tudi v Novi Sloveniji menimo, ja, da je za zeleni prehod potrebno uporabiti vse nizko ogljične vire, vse, in vso že zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Pa, da ne bo pomote, pri plinu smo pri tem, da še gradimo energetsko infrastrukturo, od Vipavske doline proti Krasu, na primer. Mislim, da je zdaj v teku ravno javni razpis o tem, da bomo tam gradili, mi pa s tem zakonom delamo v bistvu korake stran, kjer vlagamo finančna sredstva. Pa da ne bo pomote, do dveh let nazaj je Eko sklad dajal subvencije, subvencije za to, da se ljudje priklopijo na plinsko omrežje. Pa koliko sredstev, gospe in gospodje, je v zadnjih 20. letih bilo vloženih v izgradnjo zelo razvejanega in dobrega plinskega omrežja v Sloveniji. Torej nesmiselno je, da to infrastrukturo dejansko s tem zakonom ukinjamo in predlagamo, da se na vhodu v plinovodno omrežje zemeljski plin na primer postopoma začne nadomeščati tudi z obnovljivimi plini, kot je na primer biometan, hitrost seveda tukaj naj bo odvisna od tehnoloških zmožnosti, stabilnostne oskrbe in tako je, itd. Torej, če tukaj povzamem, nesprejemljivo je torej je, da kar 121 tisoč gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo, da ne bo pomote, 2 % emisij CO 2, v Sloveniji. 2 %. Tukaj ne govorimo o ne vem kakšnem onesnaževanju, da se tem ljudem prepoveduje način ogrevanja in jih v bistvu sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški. Seveda, sedaj bo odgovor, tako v nadaljevanju, nihče tega ne prepoveduje tam kjer so že koncesije. Gospe in gospodje, v Mariboru koncesija poteče leta 2027 in potem, kdo se bo potem s tem ukvarjal? Torej, da pa je anomalija pri tem še večja, se strinjamo, da te prepovedi ne veljajo za gospodarstvo, absolutno, hkrati pa na eni strani, ko Vlada ljudem prepoveduje oskrbo s plinom, ker pa v zimski sezoni to praktično, pa praktično ne bo mogoče proizvesti dovolj električne energije, na primer iz obnovljivih virov, se pravi, sonce, veter, vetra, imamo tisti dve vetrnici, ki jih imamo, ker pa pozimi bo nemogoče proizvesti dovolj električne energije, imamo na drugi strani spet to prisilo, da bomo del električne energije, to zakon omogoča, pa proizvedli v tako imenovanih plinskih elektrarnah. Se pravi, veste, poznamo tiste slikice, ko imate nekje termo divizijo, termoelektrarno in potem graf, ne, kako se električna, električni avtomobil polni s proizvodnjo na primer električne energije iz termoelektrarne, sedaj pa se ljudem prepoveduje plin za ogrevanje doma. Okej, ampak hkrati pa lahko vi imate električno energijo iz tega istega plina, ki ga bomo pač imeli namesto premoga v TEŠ-u. Da ne bo pomote, mi se s tem strinjamo, ampak bodimo in imejmo enake vatle do vsega. Če govorimo, da je plin nekaj slabega, kar vi, kar vi govorite, potem je potrebno imeti tukaj enake vatle. Se pravi, za proizvodnjo električne energije s plinskimi turbinami bo to seveda dovoljeno, ljudje pa doma tega ne bodo smeli imeti po preteku koncesij, kar predvideva zakon. Torej, kar se plina tiče, delamo res ene korake stran tudi od aktov Evropske komisije, sprejetega delegiranega akta. To je nerazumljivo in tukaj res ne razumemo Vlade, zakaj že dobro razvejano in zmogljivo plinsko omrežje na takšen način opustiti. Torej vreden, vredno premisleka.

Nadalje, kar se tiče še lesne biomase in tega ogrevanja na lesno biomaso. Zdaj Vlada prepoveduje, tukaj pa zelo strogo, brez kakršnihkoli odpustkov, s 1. 7. prepoved vgradnje ne samo v novih stanovanjskih stavbah ampak povsod. Pri tem so navedeni določeni, določeni kriteriji, ampak gremo lepo po vrsti. Imamo, na primer slovenska vlada je že leta 2019 sprejela uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. S 1. januarjem 2022 je bila tako prepovedana uporaba več kot 20 let starih peči na trdna, tekoča in plinasta goriva, kar je absolutno prav, če ne izpolnjujejo te naprave strožjih okolijskih zahtev, ki jih predvideva evropska uredba. Te zahteve morajo izpolnjevati tudi nove naprave, ki se dajejo na trg. Zdaj po mnenju Nove Slovenije je obstoječa ureditev iz tiste uredbe absolutno ustrezna in bo v naslednjih letih zagotovo prispevala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in bistveno manjši vsebnosti trdih delcev v zraku, ampak, poudarjam, ogrevanje na lesno biomaso bo z novimi kotli absolutno postalo vedno manj okolijsko obremenjujoče. Zato je popolnoma nerazumno, nerazumno, da Vlada želi hkrati popolnoma prepovedati ogrevanje stanovanjskih stavb s trdimi gorivi, še posebej z lesno biomaso. V evidenci EviDim, je vpisanih kar 450 tisoč različnih malih kurilnih naprav. Vseh kurilnih naprav je še, bodimo si na jasnem, je bistveno več. Da ne bo pomote, tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ocenjujejo, da jih približno 150 tisoč ni prijavljenih in zato tudi niso vpisane v samo evidenco. Torej gre na eni strani res za resen poseg v življenja ljudi, ki bodo prisiljeni v uvedbo dražjega sistema ogrevanja po preteku življenjske dobe vgrajenih kotlov na trda goriva. Še ti podatki, da je v Sloveniji kar, da Slovenijo pokrivajo gozdovi v višini 58 %, se pravi, površine celotne države. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji za Švedsko in Finsko. In koga bomo s tem najbolj prizadeli, gospe in gospodje, s to prepovedjo? Socialno najbolj šibke ljudi. Torej številni socialno ogroženi se za ogrevanje z lesom odločajo, ker gre za najcenejši način ogrevanja, najcenejši, in je tudi stvar pridnih ljudi, pridnih rok. Na eni strani govorimo, kako se nam vse zarašča, na drugi strani pa prav to, kar se nam zarašča, ljudem onemogočimo, da počistijo in da se s tem tudi potem ogrevajo. V Sloveniji je tudi 77 % gozdov v zasebni lasti, 20 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je torej v Sloveniji zelo razdrobljena in v povprečju obsega 3,2 hektarja in kar 409 tisoč, 409 tisoč državljanov je lastnikov gozdne posesti. Torej prepoved kurjenja na lesno biomaso je po našem mnenju preprosto, se opravičujem izrazu, ampak v tem primeru nora odločitev Vlade, ki bo prizadela ogromno ljudi, še posebej socialno najbolj ranljive, ker se bodo morali preusmeriti na mnogo dražje načine ogrevanja. In še posebej je zaskrbljujoče, da Energetski zakon natančno ne definira dikcije strnjenega naselja. O tem je že bila polemika, ampak bo metodologija, ki jo bo predpisal pravilnik, podpisal seveda minister, da bo metodologija bila tista, katero bodo občine potem sprejele, kaj je strnjeno naselje in kaj ni, torej to, da bodo občine ugotavljale, kaj je strnjeno naselje in kaj ne, ne drži. Podlaga za to bo metodologija po kriterijih, ki so že v tem zakonu. 22. člen zakona to ureja. Zdaj občine bodo na podlagi te metodologije, metodologija je bistvenega pomena. Torej se spomnite bančne luknje? Višina bančne luknje se je izračunala na podlagi metodologije, sprejete, sprejete metodologije. Tisti, ki govori, da bodo občine, tiste, tukaj zavaja in laže. Vsaj 22. člen zakona je tukaj jasen. Ampak tudi ta 22. člen zakona je v bistvu korak stran od tega, kar že imamo v naši zakonodaji. Imamo Zakon o urejanju prostora, ki določa tudi strnjena naselja, naselja. Imamo tudi strategijo 2050, ki določa strnjena naselja. In razumem, da za potrebe izvajanja tega zakona se bo minister odločil na podlagi, minister se odločil v sprejem določeno metodologijo, občine bodo bile v bistvu samo tiste, ki bodo to sprejele. Po določenih kriterijih bo ta metodologija torej nastala. Delamo stran od tega, kar imamo že sprejeto zakonodajo na tem področju. Torej nerazumno je, nerazumno, da smo sedaj, ko mnoge evropske države, poglejte na primer Nemčijo, Francijo, delajo resne revizije in premislek o tem, kaj je zeleni prehod, delajo revizije, da mi tiščimo glavo v pesek kot da se nič ni spremenilo v zadnjih 4 letih v svetu in v Evropski uniji. Nihče ne govori, da zeleni prehod nima smelih načrtov, ampak te so se zaradi geopolitičnih in geostrateških situacij praktično obrnili. Poglejte na primer Nemčijo, kjer ni več takšnih subvencij za električne avtomobile, kjer imajo nove načrte o tem, kaj je zeleni prehod, nove načrte o jedrski energiji. In vztrajanje pri tem nas bo porinilo, pri, nas bo porinilo dejansko v izgubo konkurenčnosti za gospodarstvo in večjo revščino med ljudmi. Tukaj ne gre za nasprotovanje zgolj iz političnih ali politikantskih namenov, ne gre za to nasprotovanje temu zakonu, ampak gre za nasprotovanje nečemu, kar je izgubilo vso logiko in zdravo pamet. Ko govorimo o prepovedovanju, in ta 22. člen ima omejevanje in prepovedovanje parkrat omenjeno, ne, ko govorimo o prepovedovanju, če se nekdo že imenuje Svoboda, pustite svobodo ljudem, da se sami odločijo, na kakšen način želijo ogrevanje.

Še ena stvar, ki je v tem delu pri razumevanju neustrezne kurilne naprave. Se pravi, kot sem že dejal, vrste naselij ureja Zakon o urejanju prostora 3 in enostavno ne moremo kar počez v novem Energetskem zakonu uvajati novih pojmov. Lahko pa samo po obstoječem zakonu seveda uvajate nove kriterije. In tudi dikcija neustrezna kurilna naprava. Glejte, neustrezna kurilna naprava ne postane ustrezna, če jo na primer iz urbanega okolja prestaviš v ruralno okolje. Neustrezna kurilna naprava je neustrezna kurilna naprava. Kakšna je metodologija oz. kakšna je definicija neustrezne kurilne naprave, je jasno določeno v aktu, ki sem ga prej omenil, iz leta 2021. Torej gre za neke nove pojme, ki se jih v tem zakonu uvaja, se gre za prepovedovanje ljudem, ne pa da se jim bi pustilo svobodo, da sami odločajo na podlagi že sprejetih dokumentov, aktov in uredb, na kakšen način se lahko, se lahko ogrevajo.

V nadaljevanju se bom dotaknil na kratko, in sem vesel, da je direktorica Agencije za energijo z nami, ker se je odzvala vabilu, se bom dotaknil tudi omrežnine. Še prej pa glede par statistik glede zelenega prehoda. Glejte, zelo smeli načrti, kar sem že dejal, v preteklosti smo naredili pomembne korake tudi v Sloveniji, zlasti sem vesel, da je na pobudo Slovenije bil sprejet delegiran akt, in da je v taksonomijo vključena tako jedrska energija kot tudi plin, ampak tukaj moramo biti zelo pozorni, kaj se je zgodilo v svetu v zadnjih treh, štirih letih, zato par statističnih podatkov. Evropska unija, gospe in gospodje, je odgovorna za 7 % svetovnih emisij. 7 %. Glede na leto 1990, je Evropska unija emisije toplogrednih plinov že zmanjšala kar za tretjino. Torej za globalno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je ključno in ja, absolutno je prav, da jih zmanjšujemo, ampak je hkrati ključno, da se prizadevanjem pridružijo zlasti Kitajska, Indija, in da ne bo pomote, tudi Združene države Amerike, tudi druga velika gospodarstva, hitro razvijajoča gospodarstva, zlasti v Aziji. Namreč, medtem ko Evropska unija znižuje ravni izpustov toplogrednih plinov, jih številne države, še zlasti kot sem dejal, Kitajska in Indija izdatno povečujejo. Azija s Kitajsko in Indijo predela kar 6-krat več emisij kot celotna Evropska unija, ki se s tem, kot je ta zakon, dejansko strelja v lastno socialno in gospodarsko koleno, tako z različnimi prepovedmi, kar omenja ta zakon, kot tudi z eko dajatvami in z izgonom industrije na vzhod. Ena stvar, absolutno se lahko vprašamo, ali je še prostora na ozemlju Evropske unije za nekatera energetsko intenzivna podjetja. Absolutno, glejte, glede Taluma in proizvodnje primarnega aluminija, sam sem jih lansko leto obiskal, ko so zaprli 140 ali 114 peči, in ob tem so dejali, vse to, kar smo mi proizvedli, ta aluminij, ga sedaj proizvajajo na Kitajskem, kjer pa ga proizvedejo s štirikrat večjim ogljičnim odtisom. Za koga? Za nemško avtomobilsko industrijo. Torej, kaj smo naredili? Ta nemška avtomobilska industrija je še bolj odvisna od uvoza aluminija iz Kitajske, doma pa imamo nove brezposelne. Na takšen način in s takšnim tempom sem vesel, da se nekatere večje države, kot je Nemčija in Francija, tega zavedajo. Na takšen način v bodoče ne bo šlo več, ker so se, poudarjam, še enkrat, geopolitična in geostrateška situacija se je spremenila in pozivamo Vlado, da se pridruži in Franciji in Nemčiji pri reviziji zelenega prehoda in teh in teh zgodb, ki smo jim bili priča v preteklosti. Torej, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ravni Evropske unije resnično ne bo v omembe vredni meri zmanjšalo izpustov drugod po svetu, četudi jih iz nič iz 7 % izpusta toplogrednih plinov spravimo to na nič, in pa ob tem, ko Kitajska zgradi dve novi termodeviziji na mesec, no. Kaj s tem naredimo? Samo izgubljamo, še enkrat poudarjam, vso konkurenčno prednost, ki smo jo imeli. Zato je naše trdno stališče, da Evropska unija lahko izvede zeleni prehod samo, če zagotovi dovolj čiste električne energije. Brez jedrske energije to ni mogoče, zato je potrebno izdatno podpreti gradnjo novih jedrskih elektrarn, pri tem pa še vedno stopicamo, stopicamo na mestu.

Še politična zgodba, ki postaja v Evropi zelo pomembna. Pred evropskimi volitvami in pred sestavo tudi nove Evropske komisije bo revizija Zelenega prehoda ena izmed bistvenih stvari v Nemčiji. Zaradi tega pridobivajo na račun nesmiselnosti določenih nesmiselnosti sprejetih v preteklosti, pridobivajo tudi pred to vladno stranko nekatere v preteklosti obrobne stranke, skrajne stranke če želite lahko. In si tega želimo, da zaradi trmarjenja v eno smer pridemo v določene koncepte, kjer bomo vsi izgubili? Torej pamet v roke, tako kot so začeli delati premike in revizije drugod po Evropi. Predsednik Vlade je, mislim, da skoraj enkrat na mesec v Franciji. Prejšnji teden je Francija sprejela nek nov akt glede obnovljivih virov energije in da prednost spet nuklearu itd. v še večji meri. Pamet v roke in naj temu sledi potem, Franciji tudi Slovenija, ne pa zgolj zaradi parcialno-finančnih in ostalih interesov slediti aktivistični, v tem primeru aktivistični ideologiji in ljudi še bolj osiromašiti.

Kar se tiče omrežnine. Direktorica, mi pričakujemo samo eno stvar: da se ljudem da na mizo pravočasno, koliko bodo v tem prehodnem obdobju od 1. 7. naprej plačevali več omrežnine. Ta trenutek ljudje nimajo kalkulatorja, uradnega kalkulatorja, da bi si to lahko izračunali. In se opravičujem, ljudje nas dnevno v bistvu kličejo, ljudje nas kličejo, da potrebujejo informacije, koliko bodo več plačevali. Kar pa je problem največji, je pa tale, ne. Razumemo, da je bilo, razumemo določene poteze v tem primeru, ampak ravno tisti, ki so v preteklosti največ dali za zeleni prehod, in tudi država dala s subvencijami v sonce, v avto, v toplotno črpalko, ravno tisti bodo seveda plačevali več omrežnine. Zagotovo so razlogi, ampak jih je potrebno pa utemeljiti, da se ljudem pojasni, zakaj bodo tisti, ki so bili najbolj pridni za zeleni prehod, sedaj plačevali več. Po vsej verjetnosti bodo še vedno bili v plusu, ja, ampak treba jim je na enostaven, laičen način tudi to predstaviti. Zaradi tega, ker po novinarski konferenci je bilo res mnogo vprašanj, mnogo ogorčenj in lahko je današnja seja Odbora za infrastrukturo, direktorica, dobronameren predlog, ta priložnost, da vi to ustrezno, seveda verjamem, da boste tudi, da tudi predstavite.

Torej v Novi Sloveniji si od današnje seje za infrastrukturo obetamo dobro diskusijo in da pravočasno Vlada dobi opozorila, da umakne ta Energetski zakon. In če ga skozi amandmaje ne bo možno spreminjati, ta Energetski zakon, še enkrat na tem mestu poudarjam, da bo prav, da ljudje o njem odločajo pač na referendumu zaradi tega, ker gre za velik poseg v to primarno svobodo ljudi, na kakšen način naj se ogrevajo. Najlepša hvala.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani zunanji gostje.

Naj se najprej odzovem na očitek iz naslova sklica predlagatelja. O norostih lahko najbrž vsi veliko povemo. Zame je norost ne pogledati resnici v oči in se sprijazniti z nujno potrebnim. Norost je neukrepati za lastno preživetje. Norost je tudi zaustavljati zeleni prehod, ne pa pospeševati. Norost je ljudem prodajati panacejo, prazna čudežna zdravila, za katera veš, da le delno ali sploh ne zdravijo bolezni. Sklicatelj poziva k ustavitvi zelenega prehoda, češ da to zmanjšuje konkurenčnost in povzroča energetsko revščino. Ampak resnica je ravno obratna. Danes velika svetovna gospodarstva tekmujejo v tem, kdo bo prej tam, ne kdo ne bo. Čez desetletje ne boš razogljičen, te na konkurenčnem gospodarskem zemljevidu sveta več ne bo. In mimogrede, Kitajska je že predlani proizvedla, v končni rabi imela več elektrike iz obnovljivih virov energije kot Slovenija. Danes gospodarsko in vsesplošno energetsko draginjo pretežno poganjajo prav fosilna goriva, zaslužki pa gredo na račun naših ljudi, našega naroda nekim ozko izbranim elitam nedemokratičnih držav, ki niso del zahodnega sveta. T. i. slabšanje konkurenčne prednosti zaradi zelenega prehoda, ki jo tudi sklicatelj izpostavlja v svojem gradivu, je samo navidezna in je kratkoročnega daha in norost je, da tega ne vidimo. Slovenija je po podatkih Evropske okoljske agencije v zadnjih desetletjih utrpela največ ekonomske škode na prebivalca zaradi podnebnih sprememb - in v to ni všteta škoda lanskoletnih vetrnih in vodnih ujm. Slovenija ne samo, da mora nujno nadaljevati in pospeševati prehod v podnebno odporno družbo, ampak mora tudi aktivno na globalni ravni zahtevati odgovornost in takšno ravnanje od drugih držav. Slovenija si s tem utrjuje kredibilnost in prepoznavnost. Razogljičenje prinaša neštete gospodarske priložnosti in gradi prihodnjo dolgoročno konkurenčnost in nove poslovne priložnosti. Hkrati ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Vse to postaja gonilna sila prihodnjih gospodarskih sistemov.

V času te Vlade teče največji investicijski cikel ozelenjevanja slovenskega gospodarstva do zdaj. Skupaj naše in gospodarsko ministrstvo v tem trenutku gospodarstvu za ta namen neposredno namenjata skoraj 400 milijonov evrov finančnih podpor. Če pogledamo širše torej pozitivne učinke na gospodarstvo z vidika spodbujanja investicij doma in večanje naše odpornosti in rabo naših domačih virov pa v sklopu našega ministrstva v naslednjih treh letih skupaj namenjamo skoraj milijardo in pol evrov podpore. Mimogrede, nova dajatev za uvoz produktov iz tretjih držav, ki nimajo enakih okolijskih standardov, je na mejah Evropske unije že uvedena.

Spoštovani. Naj v nadaljevanju podam razlago nekaterih določb Predloga energetskega zakona, ki so v sklicateljevem gradivu in v medijskih izjavah netočna in zavajajoča. Ker jih je veliko, vas prosim za potrpežljivost. Obenem pa naj vas spomnim, da je Energetski zakon bistveno več kot samo ti ta vprašanja, ki se zdaj odpirajo. Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in ne prepoveduje ogrevanja na drva oz. lesno biomaso v širšem pomenu. Zakon ne ukinja plinskih omrežij, ne omejuje prodaje plina koncesionarjem, ki ga uporabljajo. Glede tega želim biti zelo jasna. Če se ti danes ogrevaš na zemeljski plin ali na utekočinjen naftni plin ali na lesno biomaso, boš to brez kakršnihkoli omejitev lahko počel tudi v prihodnje.

A najprej zemeljski plin. Po taksonomiji zemeljski plin prepoznan le kot prehodna, prehodni vir ne kot trajnostni vir brez nekih omejitev in dovoljenje je samo za proizvodnjo električne energije, samo za ogrevanje iz daljinskih sistemov in samo za soproizvodnjo toplote in elektrike. To pomeni, da po trenutno veljavni taksonomiji Evropske komisije ni dovoljeno individualno ogrevanje na zemeljski plin oz. se v kontekstu taksonomije ne dopušča. Naj spomnim najprej tudi prisotne, da je prejšnja vlada v okviru načrta za okrevanje in odpornost sprejela zavezo, da bo Slovenija v letu 2024 zakonsko prepovedala uporabo fosilnih goriv za ogrevanje stavb. Jaz mislim, da ni nobenega dvoma, da pod to zapade tudi utekočinjen naftni plin in zemeljski plin. Glede plinskih koncesij velja povedati, da se jih skoraj polovica izteče šele po letu 2040. Glede na oddaljenost tega bi si upala danes tukaj trditi, da aktualni zakon za to polovico teh veljavnih koncesij sploh ni relevanten. Za te koncesije, ki se bodo pa iztekle prej, torej na primer že konec tega desetletja, poslanec je omenil eno, ki se izteče, Maribor se izteče recimo leta 2027, zakon brez resnejših ovir omogoča njihovo podaljšanje, večkratno podaljšanje, a pa, je pa res, da je to podaljšanje omejeno samo na pet- ali sedemletno obdobje. Potrebno je namreč prepoznati, da je dinamika tehnoloških sprememb na energetskem področju izjemna, zato bi daljša obdobja predstavljala nepotrebno zaklenjena pravna razmerja med ljudmi in distributerji, ki bi zagotovo šla v škodo ljudi. Danes vemo, da se bo plin podražil ne samo zaradi volatilnosti trgov ampak tudi zaradi emisijskih kuponov, ki jih bo potrebno kupovati podobno kot je to danes pri proizvodnji elektrike. In ljudi je treba zaščititi, spoštovani poslanci. In kako novi zakon ureja plinske kotle v individualnih kuriščih? Zakon reče, da če ti gradiš novo hišo, vgradnja plinskega kotla ne bo več dovoljena. Absurdno je, da se očita, da bo ta ukrep ljudi pahnil v energetsko revščino, saj je že danes kljub reguliranim cenam plin eden najdražjih načinov ogrevanja. Ljudi želimo obvarovati in želimo jih varovati na dolgi rok. Odločitev za hišo, novogradnjo je neka dolgoročna naložba, pri kateri je treba pretehtati med neko kratkoročno nižjo investicijo, ki bo zagotovo imela neke dolgoročne višje stroške. Zaradi popolne uvozne odvisnosti na fosilnih gorivih in podivjanih cen na svetovnih trgih je tveganje za energetsko revščino danes največje ravno pri tistih, ki ostajajo in bodo ostali na fosilnih gorivih. Ravno zato država s številnimi ukrepi blaži in pomaga ljudem, da gredo stran od tega. Ta Vlada je prva, ki je sprejela program in zagotovila sredstva za energetsko revne, ki lahko v ta namen dobijo tudi sto procentno subvencijo, hkrati pa preko subvencij spodbuja tudi zamenjavo kotlov pri celotnem prebivalcu, tudi tisti ki ne zapadejo pod definicijo energetsko revnih. Ljudje seveda to prepoznavajo in se sami odločajo za te korake že danes, saj je na Eko skladu program zamenjave starih kurilnih naprav za toplotno črpalko ali kot na lesno biomaso danes eden najuspešnejših programov.

Ljudi se zavajajoče straši, da bo ta Vlada prepovedala drva, a resnica je ravno nasprotna. Ta Vlada za ukrepe spodbujanja rabe lesne biomase daje več kot katerakoli vlada do zdaj. Ta Vlada je uvedla tudi dodatne ukrepe za spodbujanje rabe lesne biomase in finančno okrepila tiste, ki so se že izvajali. Če se je v obdobju zadnjih treh vlad biomasi namenilo 61 milijonov evrov, je od začetka mandata te Vlade naprej za že izvedene ukrepe v zadnjem letu in pol in do konca leta 2026 na voljo skupaj 157 milijonov evrov spodbud. Poleg tega imamo za spodbujanje proizvodnje toplote ali soproizvodnje toplote in elektrike na biomaso trenutno na Borzenu odprt še dodaten razpis za 52 milijonov evrov. Torej govorimo o v bistvu štirikratni vrednosti sredstev, ki jih ta Vlada namenja za rabo lesne biomase v primerjavi s prejšnjimi tremi vladami. Sredstva za spodbujanje rabe lesne biomase torej bistveno presegajo vse, kar so vse prejšnje vlade delale. Od kod je torej sploh mogoč očitek, da ta vlada prepoveduje rabo lesa za ogrevanje? Drva in lesna biomasa so naše naravno bogastvo, so strateškega pomena za Slovenijo in prav ta Vlada to prepoznava, saj še nikoli ni bilo toliko spodbud za različne oblike energetske rabe lesne biomase kot je pod to Vlado, posebej zdaj, ko vemo, kako pomembna je lahko vloga biomase pri zmanjševanju naše ranljivosti in odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, ki so na zadnjih treh letih pahnile v draginjo. In ta Vlada uresničuje svoj program, ne samo o njem govori. Zato je res čista neresnica trditi, da ta Vlada prepoveduje ogrevanje na drva, ker to enostavno ni res. Člen zakona, ki se zlorablja za strašenje ljudi, narekuje prav nasprotno: da bodo imeli obnovljivi viri energije pri ogrevanju prednost pred drugimi viri. Kar pa ta zakon tudi reče, je, da moramo v določenih primerih biti glede tega previdni. Upoštevati moramo določene zdravstvene težave, ki se na določenih mikro lokacijah ob specifičnih pogojih pojavljajo v povezavi z rabo lesne biomase. Zato zakon reče, da če boš gradil novo hišo ali celovito prenavljal staro v nekem gosto naseljenem območju, ki ga bo občina zaradi prevetrenosti in reliefa prepoznala kot problematične, problematičnega z vidika vpliva na zdravje ljudi, bo imela občina pravico, da vgradnjo kotlov na lesno biomaso na tem specifičnem območju omeji. S tem dajemo lokalnim skupnostim, torej občinam orodje, dajemo jim moč, da na nekih mikro lokacijah skozi določanje prednostne rabe energije urejajo tudi vprašanja, ki so dobra za skupnost ljudi, ne samo, in so širšega in večjega pomena, niso samo energetskega pomena. Zakon tudi jasno usmerja v daljinske sisteme ogrevanja, saj so ti z vidika učinkovite rabe in vpliva na emisije prašnih delcev ipd. enostavno bolj pametna izbira. Zato je pomembno, da se tudi to prepozna in to zakon jasno prepoznava. Prav tako zakon ne uvaja nobenih ovir za uporabo kaminov, ki bi jih v novogradnjah ali prenovljenih hišah na primer uporabljali za ogrevanje ali za kuhanje.

Še besedo o jedrski. Kot sem že tudi večkrat povedala na tem odboru, saj smo o Energetskem zakonu že večkrat razpravljali, je sploh nerazumljivo, zakaj se jedrska problematizira v kontekstu tega zakona, saj ta zakon jedrske ali elektrike nasploh sploh ne ureja. Jedrsko urejajo trije drugi energetski zakoni in, če že, je mesto tam za te razprave. Napovedano pa je tudi, da bo projekt novega jedrskega bloka dobil že letos svoj ločeni zakon. Vlada je sicer v končni verziji EZ-2 sledila pozivom zainteresiranih jedrskih skupin naj se spremeni definicija nizkoogljičnih virov, čeprav moram jasno povedati, da ta ista definicija pod prejšnjo vlado, ko je bila v javni obravnavi, očitno nikogar ni zmotila pa je bila identična. Od odločitve o energetski mešanici oz. o načinu, kako bomo dosegli podnebne energetske cilje, pa z zakoni v našem pravnem redu tega ne sprejemamo, temu so namenjene strategije in programski načrti. Z drugimi besedami: odločitve o tem ali bomo imeli in kakšno energetsko mešanico bomo imeli leta 2045, koliko bo k tej energetski mešanici doprinesel nov blok JEK 2, je nemogoče zakonsko napisati, ker bi s tem namreč sprejeli odločitev za moč nekega novega bloka brez vloge investitorja, ki pelje celoten proces do končne odločitve. To je enostavno nemogoče. Tukaj so še nove tehnologije na vodik in OVE plin in še nekaj zemeljskega plina, koliko ga bo ostalo. In to ni stvar enega zakona, to je stvar nekih strateških odločitev, ki pridejo s strateškimi dokumenti, in ne samo z energetskimi, ki jih bomo sprejemali letos, kot je recimo NEPN, ampak tudi z vsemi gospodarskimi, prometnimi itn., ki morajo slediti temu oz. podpreti celotno zgodbo zelenega prehoda v tej državi.

Spoštovani poslanci in poslanke, še k omrežnini, ki je seveda pristojnost neodvisnega regulatorja, Agencije za energijo, ki se bo po besedi najbrž priglasila k nadaljevanju, a ker sistem sloni na zakonodaji v pristojnosti ministrstva, se seveda moramo opredeliti do tega, tudi do tega dela sklicateljevega gradiva. Omrežnina je vrsta namenske javne dajatve, ki se za delovanje javne omrežne infrastrukture pobira na podlagi dveh zakonov, to je Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o oskrbi s plini. Podoben sistem poznamo tudi pri distribuciji toplote. Podobno kot danes plačujemo celo vrsto nekih javnih dajatev za uporabo javne infrastrukture, na primer za javno cesto, za železnice, komunalne storitve, vodno infrastrukturo ipd., danes je seveda v ospredju le omrežnina za elektroenergetsko omrežje, čeprav je res treba prepoznati, je to le ena izmed mnogih javnih infrastruktur, ki se danes sooča s čisto identičnimi izzivi. Na leto se mora po metodologiji regulator za električno omrežje zbrati nekje približno 370 milijonov evrov, da pokrijemo vse stroške, način, kako se pa ta sredstva zberejo, pa je tehnični detajl. Koliko nas preverja, ali je telekomunikacijski operater zaračunal pravilni obseg impulzov ali pravilno količino prenosa podatkov? Tam je že dolgo določeno, da se stranka in operater dogovorita za neke pakete, vnaprej dogovorjene pakete, impulze in kolikor se to preseže, ne, koliko presežeš dogovorjene količine podatkov v nekem paketu, se seveda za vsak gigabajt to plača ekstra ipd. Je tudi to ta rešitev, ki je danes na mizi. Današnji način obračunavanja omrežnine je sistem, ki izvira še iz Jugoslavije in se v zadnjih 30 letih praktično ni spreminjal, na drugi strani pa je danes naš elektroenergetski sistem bistveno drugačen kot je bil 40 let nazaj. Že danes imamo v sistemu decentralizirane vire proizvodnje, nove tehnološke rešitve, ki vplivajo na delovanje sistema. Imamo ljudi, ki želijo postati aktivni ne samo pasivni uporabniki sistema in smo v trendu pospešene elektrifikacije družbe. Naj ponovno poudarim: sprenevedati se, da ne rabimo ničesar prilagoditi, ker se svet okrog nas s svetlobno hitrostjo spreminja, je popolnoma nerazumljivo. Nova omrežninska metodologija omogoča nagrajevanje tistega, ki se bo prilagodil potrebam modernega časa. Tako kot si danes lahko skrajšaš čakalno vrsto za nek zdravstveni pregled, če si se pripravljen odpeljati v sosednje mesto, kjer je prosti termin, če zdravnik v tvojem mestu ni na voljo., tisti, ki bo uporabljal omrežje več kot drugi, bo seveda plačal več, tako kot tisti danes, ki poje več hrane v trgovini, kupi več hrane, danes pa omrežje vsi plačamo isto ne glede na to, koliko ga uporabljamo. Gospodinjski odjemalci celo plačujejo nesorazmerno več v primerjavi z industrijo. Nova metodologija bo omogočala, da se ti stroški pravičneje porazdelijo. Agencija je pripravila nov koncept omrežnine, ki predvideva, da je pravičneje, da nekdo, ki ima toplotno črpalko ali električni avto in s tem uporablja električno omrežje precej več kot nekdo, ki teh porabnikov nima, plača sorazmerno temu in da se počasi ukine, da tisti, ki manj uporablja električno omrežje, plačujejo enako kot tisti, ki ga uporabljajo več. Ker za, ker za ... Se opravičujem. Tisti, ki je elektrificiran, na drugi strani prihrani ogromno denarja, ker ne rabi kupovati fosilna goriva, ki so čedalje dražja in obremenjena z okoljskimi dajatvami, in ne rabi več plačevati za neko plinsko omrežje ali za uporabo bencinskih servisov. Prehod iz fosilnih virov na elektriko bo postopen in bo trajal leta in leta, a mora biti tudi pravičen in pošten do vseh uporabnikov. Poudarjam, mi kot narod na leto vplačamo 3 milijarde evrov samo za uvoz plina in naftnih derivatov, kje so šele stroški naftne in plinske infrastrukture za uporabo teh energentov, in to je nekaterim samoumevno. Celotno elektroenergetsko omrežje pa danes predstavlja le desetino tega stroška. Kako je mogoče, da nas skrbi cena omrežja, ne skrbi pa nas cena nafte in zemeljskega plina ali naša odvisnost od njih? Seveda se v naslednjem desetletju pričakuje rast investicij v omrežje, a tudi če nam uspe v tem desetletju na letnem nivoju povečati investicije v omrežje recimo za 50 %, kar je sicer velika pobožna želja, ki je nobene realne projekcije ne podpirajo, pa še vedno ne pridemo niti do petine zneska, ki ga letno dajemo za fosilna goriva. S tem, da ima država na voljo cel kup mehanizmov, s katerimi lahko ta investicijski cikel blaži skozi evropska in druga nepovratna sredstva, ki se lahko namenijo za nujno potrebne omrežne investicije na tem področju, podobno kot sem tudi prej omenila za gospodarstvo. Nov sistem omrežnine bo tudi omogočal bistveno večji razmah elektrifikacije kot če tega ne naredimo in bo tudi zmanjšal potrebo po nekih surovih investicijah v kable. Velike finančne prihranke bomo imeli, ki jih lahko merimo, verjamem, da v stotinah milijonih evrih, kar verjamem, da bomo v nadaljevanju predstavili tudi operaterji, ki so povabljeni na sejo.

V zaključku naj seveda povzamem, da Vlada nasprotuje predlaganim sklepom. Zakonodajni postopek na Energetskem zakonu že teče, zato je prav, da se o morebitnih izboljšavah in amandmajih pogovarjamo tam, kjer je temu mesto v okviru zakonodajne procedure. Za vse dobre predloge smo in smo vedno bili odprti, seveda pa ne moremo odobravati populizma in zavajanja. Ponovno poudarjam, zakon ne prepoveduje ogrevanja na les, ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin za tiste, ki to danes že prakticirajo. Tistim, ki se danes ogrevajo na les in zemeljski plin, se ne bo zaradi sprejema zakona popolnoma nič spremenilo, tudi če se mu bo peč pokvarila, bo lahko po sprejetju zakona kupil identično peč in to počel naprej. Najlepša hvala.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni.

Ker je vloga Agencije za energijo bistveno širša kot zgolj obračun omrežnine, ki ga danes tudi naslavljamo, se bom v uvodu opredelila tukaj s kratkim stališčem Agencije za energijo do predlaganega besedila Energetskega zakona.

Na agenciji smo predlagane ukrepe iz Energetskega zakona podrobno preučili in ugotovili, da določbe predloga vsebine Energetskega zakona ne posegajo bistveno v področje oskrbe z zemeljskim plinom niti ne prepovedujejo uporabe zemeljskega plina obstoječim gospodinjskim in ostalim odjemalcem. Za oskrbo preko obstoječih distribucijskih sistemov so le določeni dodatni pogoji za podaljšanje koncesij, pri čemer se ta, so ta obdobja krajša in se podaljšujejo za obdobje od 5 do 7 let. Omejitve pri podeljevanju novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina je smiselno, saj v naseljih, kjer še ni bila podeljena koncesija in nimajo potenciala za lokalno proizvodnjo biometana, v obstoječih razmerah energetske oskrbe in ob zastavljenih ciljih razogljičenja ni pričakovati števila priključitev, ki bi zagotovila izkoriščenost sistema. Posledično bi morebitni novi slabo izkoriščeni plinski sistemi le dodatno obremenili operaterje in strošek distribucije za obstoječe odjemalce. Tudi po mnenju agencije predlog vsebine energetskega zakona prepoveduje le projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin v novo zgrajenih stanovanjskih stavbah, še vedno pa je dovoljena raba zemeljskega plina pri negospodinjskih odjemalcih. Zakon sledi ciljem postopnega prenehanja oskrbe z zemeljskim plinom fosilnega izvora, vendar le tam, kjer ga bo prenehala uporabljati večina odjemalcev. Če bo zemeljski plin postopoma nadomeščen na primer z biometanom pod konkurenčnimi pogoji, lahko na primer distribucijski sistemi tudi v prihodnje predstavljajo trajen in konkurenčen vir oskrbe z energijo. Na agenciji zato ocenjujemo, da zakon določa ukrepe, ki so usklajeni z uveljavljeno energetsko politiko na evropski in nacionalni ravni, in hkrati nadaljuje oz. dopolnjuje že sprejete ukrepe države za zmanjševanje uporabe fosilnih energentov, za zmanjševanje uvozne odvisnosti in sledi cilju doseganja podnebne nevtralne družbe do leta 2050.

Zato sicer pozdravljam današnjo debato. Nujno potrebujemo in večkrat potrebujemo debato, da si jasno začrtamo široko sliko o zelenem prehodu, pa vendar, in zastavimo učinkovite ukrepe. Pri tem pa naj poudarim, da spreminjanje strategije energetske politike vsake tri, štiri leta je zagotovo najmanj učinkovit ukrep. Zato potrebujemo danes, da jasno sledimo ciljem in zavezam iz zastavljene energetske politike ter hkrati se zavežemo k izvajanju resnično učinkovitih ukrepov, da zeleni prehod, ki ga nujno potrebujemo, saj nas navsezadnje okolje na to opozarja, izvedemo karseda učinkovito. In pri tem je prav gotovo ukrep Agencije za energijo, to je obračun omrežnine, ki naslavlja bolj učinkovito rabo omrežij, eden izmed tistih nujnih in potrebnih ukrepov, če želimo zeleni prehod resnično učinkovito nasloviti. Naj v uvodu poudarim, da zeleni prehod zagotovo niso samo obnovljivi viri in vključevanje sončnih vetrnih elektrarn v sistem, zeleni prehod je veliko več. Zeleni prehod naslavlja elektrifikacijo, nujno elektrifikacijo drugih sektorjev, to je sektorjev prometa in sektorjev sektorja ogrevanja. In zaradi navedenega se bo zagotovo, in to izhaja tudi iz nacionalno energetsko-podnebnega načrta, poraba v prihodnjih letih, dokler ne dosežemo podnebno nevtralne družbe, zagotovo bistveno dvignila. In s tem je, s tem je povezan tudi razvoj in naložbe v omrežja. Zato naj v uvodu še enkrat poudarim, da cilj sprememb obračuna omrežnine ni zakomplicirati življenja in delovanja ljudi niti industrije in spremembe prav tako niso namenjene kaznovanju, kot se prevečkrat zavaja v javnosti, temveč je cilj prenove obračuna namenjen spodbujanja, spodbujanju odjemalcev, da aktivno sodelujejo v zelenem prehodu, da bo ta ekonomsko bolj sprejemljiv in izvedljiv in predvsem oz. poleg tega tudi, in ta učinek bo takojšen, pravični porazdelitvi stroškov uporabe sistema med vse odjemalce, za kar glede na to, da redno prebiramo in medije in izjave v medijih, žal ta del prenove obračuna oz. ta del učinka prenove obračuna do sedaj še ni bil naslovljen, nanaša se pa na 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev.

Pa glede na to, da se moram, gospod Vrtovec, zahvaliti, da ste dali pobudo, da vam predstavim podrobneje prenovo obračuna omrežnine, sem pripravila dve predstavitvi, da bi vam ne samo zato, ker ste poslanci, ampak ker ste tudi vsi v vlogi odjemalcev, predstavim karseda podrobno razloge zakaj in ključne spremembe prenove obračuna, na koncu pa tudi učinke. Zato, v kolikor mi je bilo rečeno, je v gradivu, so te predstavitve predložene, bi vas zapeljala skozi te predstavitve z mojo razlago. Dve predstavitvi sta, prva se nanaša na, zakaj je potrebna in kako učinkuje reforma obračunavanja, v drugi predstavitvi pa se bom osredotočila na doseganje, doseganje učinkov.

Zakaj je zelo pomembno, ravno prej sem omenila, tudi danes je bilo žal navedenih kar nekaj zavajajočih trditev, predvsem tista, da si odjemalci želijo vedeti, koliko bodo več plačevali, predvsem gospodinjski odjemalci. Gre za, brez vsakega dvoma za eno veliko zavajanje, kar gledamo na Agenciji za energijo z velikim obžalovanjem. Naj še enkrat poudarim, eden izmed kratkoročnih takojšnjih učinkov prenove obračuna je ta, da bo, da bodo bremena, torej stroški rabe omrežij pravičneje porazdeljeni med vse odjemalce. Zakaj pravičneje? Do sedaj smo, do sedaj so namreč gospodinjski odjemalci plačevali torej omrežnino, rabo omrežij na podlagi določene moči v soglasju za priključitev oz. na podlagi varovalk in niso bili merjeni. Zaradi uvedbe naprednih merilnih sistemov imamo sedaj, ki torej, in 92 % vseh odjemalcev je z naprednimi merilnimi sistemi že opremljeno, imamo sedaj tudi podatke o podrobni 15-minutni rabi omrežij tudi za vse gospodinjske in male poslovne odjemalce, kar pomeni, da lahko obračun omrežnine prilagodimo tudi dejanski rabi omrežij za to skupino, kar posledično pomeni, da bo ravno ta skupina, in tu naslavljamo 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev, v večini plačevala manj ali pa bo strošek na letni ravni ostal nevtralen ravno zaradi tega, ker bodo sedaj plačevali dejansko na podlagi dejanske rabe omrežij kot je to se…, kot bi naj sedaj to plačevala industrija, pa vendar, ker so gospodinjstva plačevala več, je industrija sedaj plačevala manj.

Pa bi začela s pravnimi podlagami, upam, da imamo vsi to isto predstavitev. Bom probala kar se da hitro, da ne vzamem preveč časa, opozorila bi pa na bistvene. Torej, prenova obračuna ni izmišljotina agencije ampak izhaja iz zavez, ki smo si jih zadali na najvišji politični ravni. In Evropska unija je v svojih, v svoji zakonodaji že v letu 2009 naslavljala zeleni prehod in dajala prve iztočnice za uvedbo naprednih merilnih sistemov. V tistem svežnju čista energija za vse Evropejce, pa je v direktivi iz leta 2019 izrecno izpostavila, da moramo, da igrajo odjemalci pri zelenem prehodu pomembno vlogo in da jim mora biti omogočena udeležba v vseh oblikah prilagajanja odjema. Pri tem je tudi eksplicitno izpostavljeno, da države, ki so se odločile za uvedbo naprednih merilnih sistemov, morajo zagotoviti, da imajo odjemalci od teh naprednih merilnih sistemov tudi dejanske koristi, sicer je ta naložba nasedla. Seveda je pa ob tem ta direktiva dala nalogo tudi tako elektro operaterjem kot tudi regulatorjem, ne samo slovenskemu, torej vsem evropskim regulatorjem, da vzpostavijo pogoje, da lahko v omrežje kar se da stroškovno učinkovito vključimo tako novo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energ…, torej iz obnovljivih virov, kot tudi nova bremena, ki so bremena, ki izvirajo iz toplotnih črpalk in električnih polnilnic oziroma električnih vozil. In poleg, poleg vseh teh pravnih podlag prenova obračuna temelji na zastavljeni energetski politiki, ki izhaja iz evropskih dokumentov, ki so bili revidirani tudi v obdobju energetske krize. Ne pozabimo na dokument Repower EU, ki je eksplicitno izpostavil, da je izhod iz energetske krize in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih energentov, torej tujih, torej ruskih fosilnih energentov, pospešene naložbe v zeleni prehod in seveda vsi ti cilji izhajajo tudi, so tudi v Nacionalno energetsko podnebnem načrtu zastavljeni in se odražajo v razvojnih načrtih elektro operaterjev in tudi v konkretno Zakonu o energetski politiki.

Pa če gremo naprej na naslednji slajd, torej, par izsekov iz nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Že leta 2020 je to bilo navedeno. Sicer je ta načrt sedaj v fazi revidiranja, ampak glede na dokument Repower EU, bodo ti, bo…, bodo ti grafi samo še bolj strmo šli navzgor. Kaj to pomeni? Torej, na podlagi Nacionalno energetskega podnebnega načrta, ki si je zastavil doseganje podnebno nevtralne družbe do leta 2050 in ki ne izključuje jedrske energije, je eksplicitno navedeno, da se pričakuje po neki projekciji torej porast porabe električne energije z ali brez ukrepov, ki se nanašajo na učinkovito rabo, med 40 in tudi več kot 50 %. In če gremo naprej, se to odrazi, seveda ta povečana raba energije se seveda porabi tudi v konični obremenitvi omrežja in konične obremenitve omrežja so tiste, ki dajejo pomembne signale za to, koliko moramo sredstev vložiti v razvoj in ojačitve omrežij.

In če gremo še naprej, na naslednji, torej na šesto, torej šesto prosojnico, gre za izsek iz razvojnih načrtov, kjer, torej elektro operaterjev, no tukaj konkretno je distribucijski, ne, vseh elektro operaterjev levo in desno, ki upošteva načrte nacionalne energetske politike in kjer je popolnoma jasno vidna dinamika potrebnih naložb v omrežja v naslednjih desetih letih. Rdeča pikčasta črta kaže, koliko sredstev smo do sedaj skozi omrežnino plačevali za razvoj omrežij in je popolnoma jasno, koliko bi naj teh sredstev bilo več. Pri tem pa naj poudarim, tukaj še ni naslovljena učinkovita raba omrežij, tukaj še ni naslovljen ukrep fleksibilnosti oziroma ukrep prilagajanja odjema, zato je prenova obračuna nujna, saj lahko prav s prenovo obračuna naslovimo ta vidik učinkovitega razvoja omrežij in zmanjšamo potrebne stroške za razvoj omrežij ali jih vsaj časovno odložimo in na ta način znižamo pritisk na končne račune odjemalcev.

In potem, če gremo naprej na sedmo tole prosojnico. V medijih se je pogosto ali pa celo prepogosto omenjalo, da se bodo zgodili 500 odstotni dvigi za vse odjemalce. Tudi danes je bilo uvodno povedano, vsi želijo vedeti, koliko več bodo plačali, zato še enkrat naj poudarim, omrežnina je prihodek elektro operaterjev za nemoteno izvajanje zanesljive in kakovostne oskrbe in za izvajanje energetske politike, torej potrebnega razvoja elektroenergetskega sistema. Naj poudarim, da od leta 2022 in načrtovano je do leta 2026, ostaja omrežnina, torej obseg potrebnih sredstev, ki jih moramo pobrati z obračunom na enakem nivoju in že to nazorno pokaže, da do dvigov zaradi same prenove obračuna na splošno pri odjemalcih ne bo prišlo, dejstvo pa je, da bo prišlo do drugačne porazdelitve bremen in nekatere skupine odjemalcev bodo plačevale manj, nekatere skupine odjemalcev bodo plačevale več. Pri tem eksplicitno ločujem med gospodinjstvi oziroma odjemalci na nizki napetosti, za katere do sedaj nismo imeli podatkov, in industrijo, vse je pa odvisno od njihove dejanske rabe omrežij.

Naj pa na tem mestu poudarim, kako to, da lahko do leta 2026 načrtujemo enak obseg potrebnih stroškov za elektro operaterje. Tudi v poročilu o stanju na področju energetike smo to izpostavili, da bodo tarifne postavke omrežnine v letu 2023 in potreben obseg omrežnine do leta 2026, to izhaja iz odločbe agencije, ostale na enakem nivoju, kljub temu, da so se zaradi enormnega dviga stroškov električne energije za izgube dvignili tudi stroški elektro operaterjev in v letu 2023 kar za 42,5 %. Naj poudarim, da je to možno zaradi interventnega ukrepa, ki je izhajal iz interventne zakonodaje v preteklem letu.

Če gremo naprej. Tukaj lahko hitro preskočimo. Tukaj, kjer imate te krogce oziroma korake prikazane, samo da poudarim, da je agencija, torej gre za reformo, ne gre za nekaj kar smo začeli delati včeraj, ampak smo dejansko od leta 2020, ko smo zagnali projekt v sodelovanju z znanstvenimi institucijami v tujini, konkretno pa tudi v Sloveniji z Elektro inštitutom Milan Vidmar v sodelovanju z zainteresirano javnostjo prišli do metodologije, katere začetek uporabe je sedaj predstavljen na 1. 7. 2024.

In zdaj na kratko, kaj je tisto, kar so ključne novosti. Ključne spremembe, ki navsezadnje niti niso tako velike spremembe, so. Ponovno imamo dve sezoni. Zakaj pravim ponovno? Ker to ni novost, ki se bo zgodila zdaj, ampak šele nekaj let, šele nekaj zadnjih let nimamo dveh sezon pri obračunu omrežnine, sedaj ponovno uvajamo višjo sezono in nižjo sezono. Višja sezona traja zgolj štiri mesece, od novembra do konca februarja. Zakaj višja sezona? Ker je omrežje takrat najbolj obremenjeno. In ravno takrat, v obdobjih, ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bo pač, to kot bom razložila kasneje, torej, kdo in zakaj, ob recimo naložbah v električna vozila oziroma toplotne črpalke, treba najbolj razmisliti, kaj lahko naredimo s premikanjem rabe tovrstnih, energetsko sicer potratnih naprav, potratnih v smislu, da porabijo dosti energije oziroma dosegajo visoke moči, kaj s tem doseže torej posamezen odjemalec, če jih zamakne v obdobje, ko je omrežje manj, manj obremenjeno?

Potem je novost seveda časovni bloki, pa spet ni takšna novost, le drugače jih poimenujemo. Sedaj bomo na letnem nivoju resnično imeli pet časovnih blokov, štirje za vsako sezono, trije v dnevu. Pa ne pozabimo, že sedaj imamo dva časovna bloka v dnevu, ampak jih ne imenujemo časovni blok. Imamo obdobje nižje tarife in obdobje višje tarife. Tukaj na tem, na tem listu torej na strani 9, je prikazano, da je obdobje nižje tarife popolnoma izenačeno z obdobjem, torej najugodnejšega časovnega bloka tudi sedaj v prihodnje. Obdobje višje tarife, ki traja od šestih do desetih zvečer, pa je razdeljeno glede na stanje v omrežju v obdobja srednje obremenitve in visoke obremenitve, kar samo dodatno daje možnost večjemu prilagajanju sistema. Res je, obdobje časovni blok ena, ki nastopi zgolj ob delavnikih, zgolj v štirih mesecih, v zimski sezoni, je cenovni signal najmočnejši, in ravno takrat torej podana z vidika stroškov največja spodbuda, da če se le da, da se prilagajanje odjema prilagodi. Naj pa na tem mestu poudarim, niti slučajno ni bil namen prenove obračuna zakomplicirati življenja in premikati rabe energije v gospodinjstvih, povprečnih gospodinjstvih, tako da bi morali kuhati, prati, likati, si sušiti lase ali uporabljati to v nočnem času. Naravnana je za doseganje dolgoročnih ciljev, pri čemer naslavljamo predvsem vključevanje toplotnih črpalk in električnih vozil v sistem, ob seveda tudi novogradnjah, kjer je na podlagi energetske politike. Gre za usmeritev v gradnjo pasivnih hiš in vse to skupaj bo dejansko dajalo novim vlagateljem, zaradi katerih se bo raba električne energije zagotovo povečala, toliko več možnosti, da celo brez izgube komforta uporabljajo ali električno polnilnico ali toplotno črpalko v obdobjih, ko je omrežje manj obremenjeno.

Potem, če nadaljujemo, samo grafični prikaz sistemske konice v omrežju. Ker je pogosto bilo rečeno, kako je to zakomplicirano za odjemalce, kako bodo to odjemalci vedeli, koliko bodo morali vložiti v avtomatizacijo, ni res. Spomnite se, da ob strategiji zelenega prehoda in energetski politiki zelo pogosto vsa pretekla leta velik pomen stavimo na digitalizacijo in to je res eden izmed izjemno pomembnih stebrov tudi pri prenovi obračuna. In tukaj na sliki 11 prikazujem izsek, pogled, kako to izgleda v portalu Moj elektro, ki so ga pripravila elektro distribucijska podjetja. Vsak odjemalec bo lahko vstopil, torej dostopil do svojega profila, kjer mu bo popolnoma jasno prikazano, zakaj, torej, kakšna je bila njegova pretekla poraba, kaj je elektro operater upošteval, ko je določil novo dogovorjeno moč, in bo lahko to dejansko vse skupaj preveril. Vsakič bo lahko to tudi za pretekli dan preveril. Na tem listu je desno spodaj prikazano, kako bo to izgledalo na samem računu. Res je, do spremembe pride, torej, že sedaj smo imeli dve tarifni postavki, tarifno postavko za moč, tarifno postavko za energijo, pri čemer je sedaj… torej se bo obračunska moč določila, torej razdelila na dogovorjeno moč in na presežno moč. Kaj pomeni dogovorjena moč? Dogovorjena moč pomeni, da bo določena na podlagi… da bo torej odražala dejansko rabo omrežij vsakega odjemalca in bo določena na podlagi doseganja treh največjih konic v zimskem obdobju, kar pomeni, da že iz tega popolnoma jasno izhaja, da so upoštevane vse naše navade, vse naše morebitne prekoračitve, napake o katerih se govori. Določena bo kot povpreček treh največjih konic in zato se odjemalcem, ki ne bodo želeli prilagajati dogovorjene moči, ob nespremenjenih navadah ni potrebno bati zaračunavanja presežnih moči. Učinek predvsem na gospodinjstva in male poslovne odjemalce pa bo zaradi pravičnejše porazdelitve bremen, še enkrat poudarjam, ugodnejši, torej, plačevali bodo manj.

In če gremo še na zadnji prikaz, da si mogoče malo plastično predstavljate, kaj pomeni to dogovorjena moč oz. kaj je ta razlika. Ne vem, ali imate vsi tole sliko, ne vem, kako je sprintano. Pri vas je barvno, zgornja črta prikazuje podatek, torej to je en realen profil, celoletna poraba. Zgornja črta prikazuje moč, po kateri je bil odjemalec. To je to. Če morda… Ja, zgornja črta je črta, po kateri je bil do sedaj gospodinjski odjemalec obračunan, enako mali poslovni odjemalec. Ta temelji torej na soglasju za priključitev oz. varovalkah. Spodnja, torej naslednja črta. Ne vem, ali imamo vsi isto barvo, kjer zgoraj piše oblaček, dogovorjena moč, recimo, za časovni blok ena, ker so bile te konice v časovnem bloku ena, prikazuje, torej se točno vidi, da gre za osamele konice, na podlagi katerih je določena zdaj nova dogovorjena moč. Če gospodinjski odjemalci te dogovorjene moči v naslednjih dveh letih ne bodo spreminjali in ne bodo hoteli torej zniževati stroška in prilagajati odjema, bodo lahko dve leti popolnoma mirno spremljali porabo, svojo, in se seznanjali s sistemom, hkrati pa jih bodo elektro operaterji na vsakem računu, če bi prišlo do prekoračitev, opozorili, da je prišlo do prekoračitev, da bi se jim zaračunala presežna moč in koliko bi to znašalo. Pri tem naj poudarim, da zgolj preseganje dogovorjene moči v časovnem bloku ena pozimi med delavniki v štirih mesecih predstavlja nek večji dodaten strošek, v vseh ostalih časovnih blokih je zaračunavanje presežne moči bistveno, bistveno manj pomembno oz. v določenih časovnih blokih popolnoma neznatno. Zakaj pa je določena presežna moč? Pa poglejmo. Torej, če vidite na tej sliki, je ogromno belega prostora do tistih spodnjih konic, kjer je povprečna raba odjemalca, to je pa prostor za morebitno prilagajanje odjema, seveda. Če se bo odjemalec odločil, da pa, ker ima tako malo konic v tej, torej do te dogovorjene moči, se bo odločil, da nekaj naredi in svoj odjem zniža, premakne, bo lahko znižal ta odjem, vendar pa bo moral tudi spremeniti svoje navade. Torej, če ne bo znižal, potem ne bo rabil, ob nespremenjenih navadah bo plačeval enako. Presežna moč je pa najpomembnejša varovalka prav zato, da ne bi nekdo želel špekulirati in znižati svojih stroškov tako, da bi svojo moč znižal na dovoljeni minimum. To pa je čisto spodnja črta, kjer na tem grafu vidite, da seže v pas, kjer je poraba izjemno intenzivna in bi pomenilo, da bi ob nespremenjenih navadah brez zaračunavanja presežne moči plačeval premalo. Kaj bi to pomenilo? Nekdo drug bi plačeval namesto njega. Tega ne smemo dopustiti.

Zdaj bi se pa premaknila še na naslednjo predstavitev, kjer bi pa spregovorila nekaj o učinkih in v tem trenutku takoj seveda zavrnila kot neresnično trditev, da odjemalci komaj čakajo, da si bi izračunali, da o tem vsak dan sprašujejo in da tega še ni. Agencija je, tako kot smo obljubili, konec leta omogočila dostop do primerjalnika stroškov omrežnine, kjer se lahko primerja torej strošek po obstoječi metodologiji po novi metodologiji. Prav tako se lahko odjemalec sam poigra s tem, kaj bi za njega na nivoju stroška pomenilo igranje z dogovorjenimi močmi v posameznem časovnem bloku. Obisk je že kar velik, kar nekaj izračunov je že, naj pa poudarim, da je do začetka uporabe še celih šest mesecev, zato pričakujemo, da bo največji interes za odjemalce tik pred začetkom porabe. Pa še to naj poudarim, da gre resnično za kredibilen primerjalnik in da je dejansko zato, ker bo, če zdaj gremo na drugo predstavitev, pa takoj na drugo stran, glede na to, da imamo dve sezoni, bo torej zdaj strošek iz naslova omrežnine razdeljen neenakomerno čez leto, pomeni, v obdobju višje sezone november, december, januar, februar bo dejansko strošek omrežja višji. Zakaj? Ker je omrežje takrat bolj obremenjeno in to bo tudi sporočalo odjemalcem, da takrat se morda komu splača kaj narediti. Zato je treba strošek omrežnine sedaj nujno primerjati na letnem nivoju, nikakor ne na mesečnem. In ravno to so bile številne zavajajoče… / oglašanje v ozadju/ Prosim? / oglašanje v ozadju/ Tako. To so bile številne zavajajoče informacije v medijih, kjer se je primerjal recimo mesec november in strošek iz časovnega bloka ena, za katerega priznavamo, da je najdražji, ker je omrežje takrat najbolj obremenjeno. Ampak treba je izračunati strošek omrežnin na letnem nivoju v obeh sezonah, v vseh časovnih blokih, kajti če bo v štirih mesecih strošek višji, bo v naslednjih osmih mesecih strošek nižji. Naj še enkrat poudarim, z obračunom moramo pobrati popolnoma enak obseg stroškov, kot smo jih pobrali lani in predlani in tudi v naslednjih dveh letih bo tako oz. 2024, 2025 in 2026, na kolikor se nanaša tudi naša odločba. In tukaj na tem, na tej predstavitvi, stran dva, popolnoma jasno izhaja, osredotočite se tukaj. Torej, ta spodnja krivulja kaže primerjavo, torej, stolpiči kažejo po novem, kjer se vidi, da bo omrežnina višja v zimskih mesecih in nižja v poletnih. Do sedaj ta črta s temi krogci je prikazovala dokaj enakomeren obračun omrežnine po obstoječem sistemu. Zgoraj v kvadratku pa je prikaz primerjave letnega stroška, saj vsi vemo, da je omrežnina bila, je včasih tretjinski del, ker je zdaj cena energije višja, predstavlja omrežnina za gospodinjskega odjemalca 25 % skupnega računa za oskrbo z energijo, to je ta del, kjer so številke napisane in kjer lahko primerjamo. V letu 2022, 2023 je torej takšen povprečen gospodinjski odjemalec plačal na letnem nivoju 220 € iz naslova omrežnine. Če bi zdaj stara metodologija veljala naprej, bi plačal 227 v letu 2024, medtem ko na podlagi novega obračuna omrežnine, če bi veljal od 1. 1., bi plačal za približno 20 € manj, bo plačal približno oz. bi plačal približno 20 € manj na letnem nivoju, pozimi več, poleti manj. In če se premaknemo dalje, imam pa tukaj prikaz res realnih profilov, da podprem to, ker eno je povprečen odjemalec. Slišati je bilo torej veliko tudi na to temo, da so odjemalci različni. Res so različni, pa vendar ne tako. Zato jih lahko razdelimo v neke določene skupine. Najprej imamo en majhen gospodinjski odjemalec. Smo na strani tri te predstavitve. Imamo manjša gospodinjstva, recimo majhen gospodinjski odjemalec, enofazni priključek, eno osebno gospodinjstvo, ogrevanje na zemeljski plin ali daljinsko toploto, kuhanje na zemeljski plin ali elektriko, dogovorjeno, tako kot je določena dogovorjena moč. Tukaj je minimum dva kilovata. Operater je temu odjemalcu glede na preteklo rabo za vsak časovni blok določil kilovate, ki jih bo v tistem obdobju plačeval. Torej bo podlaga za obračun, kjer vidimo, pred reformo je tak odjemalec na letnem nivoju plačal sto evrov, z začetkom uporabe nove metodologije, torej, ko bo metodologija veljala celo leto, bo plačal 95 €, torej nekoliko manj. Če gremo dalje, še en manjši gospodinjski odjemalec. Prav tako en enofazni priključek, gre za dvočlansko gospodinjstvo, torej poraba je nekoliko večja, ta bo dejansko učinek prenove obračuna, bo na njega še ugodnejši. Torej namesto 150 € bo plačeval ob nespremenjenih navadah, ker so tako določene dogovorjene moči, 132 €. Zgoraj v oblačkih vam pa prikazujemo, kakšen procent tega tipa odjemalca zajema takšen obračun. Izračun nekoliko več, mislim, pri posameznikih mogoče ni čisto enaka poraba, ampak ker je tudi tarifna postavka za energijo. Če gremo dalje. Imamo povprečnega gospodinjskega odjemalca, štiričlansko gospodinjstvo, trifazni priključek, ogrevanje, ponovno poudarjam, na zemeljski plin, kuhanje ali eno ali drugo. Do sedaj je plačeval sedem kilovatov na podlagi soglasja ali varovalk. Sedaj mu je elektro operater določil glede na preteklo rabo v časovnem bloku 14,3 kilovate, in tako dalje. Torej, v vsakem časovnem bloku 4,3 kilovate. Poglejmo, kakšen je učinek: pred reformo torej 213 €, po uveljavitvi prenove obračuna na letnem nivoju 191 €. To niso izmišljeni podatki, to so podatki na realnih profilih, na točno določenem odjemalcu.

Če gremo še naprej, pridemo do tega, kjer lahko odgovorimo na navajanja in zavajanja v javnosti. Da smo najprej silili ljudi v naložbe v tehnologije, ki so del zelenega prehoda, sedaj jih bomo pa kaznovali. Pa poglejmo, kot sem že rekla, tehnologije zelenega prehoda. So sončne elektrarne, so toplotne črpalke, so električne polnilnice. In poglejmo gospodinjstvo, kjer se že ogreva na toplotno črpalko, torej, ogreva se na elektriko. Ob tem naj poudarim, seveda ta gospodinjec, ki se ogreva na toplotno črpalko, se ne ogreva na plin in ne plačuje stroška plinskega omrežja in je popolnoma jasno, da bo plačeval nekoliko več omrežnine kot tisti, ki se ogreva še dalje na plin. Torej, naložba v toplotno črpalko avtomatsko pomeni, da boš plačal večji strošek za rabo tako omrežja kot električne energije. In poglejmo tukaj primerjavo, recimo, toplotna črpalka, oboje je seveda trifazni priključek, štiri- do petčlansko gospodinjstvo, pri čemer so različni porabniki. Pri obeh je prenova obračuna ugodnejša, pri čemer lahko vidimo, da je v tem na desni strani dejansko prišlo do bolj učinkovite rabe, ker so tudi dogovorjene moči predvsem tukaj v časovnem bloku ena nižje. Pa si poglejmo zdaj, kaj je ravno razlog, zakaj je tako. Tukaj gre dejansko za enak tip odjemalca oz. tale na desni strani ima nekoliko večjo porabo. Ampak imamo že primer, kjer gre za pasivno hišo, preverjeno, točno določen odjemalec, kjer se vidi, da je dejansko v časovnem bloku ena že v preteklem letu porabljal bistveno manj omrežja oz. tudi energije, kar pomeni, da je že prilagal svoj odjem in na ta način bistveno se mu strošek rabe omrežij sorazmerno tudi zniža. K temu in naj poudarim, da je to trend, ki ga zasledujemo, gradnja pasivnih hiš, toplotna črpalka, sončna elektrarna, električno vozilo, talno gretje in tako dalje, in na ta način v bistvu bodo ti tovrstni odjemalci lahko s potencialom, ki ga ta obračun omrežnine daje, kljub tem naložbam imeli nižji strošek omrežnine, vendarle namesto njih ne bo nobeden plačeval omrežja, kot se dogaja danes.

Zdaj si pa poglejmo še čisto zadnji primer, o katerem se tudi zelo rado govori. In sicer najprej smo silili ljudi, da si kupijo sončne elektrarne, sedaj jih pa kaznujemo. Ne, tudi teh ne kaznujemo. Dejstvo pa je, da se pri teh odjemalcih, zato ker je prišlo do spremembe razmerja med tarifno postavko za moč in tarifno postavko za energijo, se ta sprememba odrazi v nekoliko višjih stroških. Zakaj je prišlo do te spremembe? Doseganje moči je tisti gonilec oziroma ključni signal za potrebne ojačitve v omrežje, zato je tudi prav, da se iz naslova moči vsak uporabnik plača več. Torej plača več stroškov v elektro operaterju za rabo omrežij. Še, ker vidite razliko s prejšnjimi odjemalci, da je ta v tem stolpiču prikazan samo strošek iz naslova moči. Torej ti odjemalci še dalje, ker ostajajo v net meteringu, ne plačujejo, torej se jim netira energija na letnem nivoju in tudi tarifne postavke za energijo ne plačujejo. Ne posegamo v to, plačujejo nekoliko več iz naslova moči, pa poglejmo zakaj in koliko.

Recimo tukaj na levi strani imamo gospodinjskega odjemalca, ki, poudarjam, predstavlja ta trenutek tri procente tovrstnih gospodinjskih odjemalcev, prej od vseh tistih, ki so imeli ugoden učinek ali pa so vsaj na nevtralno, ostanejo nevtralni glede na strošek, pa je bistveno več, torej več kot 90 % vseh odjemalcev, kajne, tukaj imamo štiričlansko gospodinjstvo, ogrevanje s toplotno črpalko, kuhanje na elektriko, električno vozilo in tukaj se dejansko zaradi spremembe tega razmerja moči vidi, da bo, torej razmerja me tarifno postavko za moč in energijo, plačal ta odjemalec, ki dejansko omrežje tudi uporablja in toplotna črpalka nima nobene povezave z naložbo v sončno elektrarno zaradi, že zaradi letnega časa, torej sonce sveti in proizvaja se energija bistveno več poleti oziroma toplotne črpalke zagotovo tovrstni odjemalci ne morejo uporabljati tako, da koristijo električno energijo iz sončnih elektrarn in roko na srce, niso samooskrbni in v zimskem času enako ali pa bolj uporabljajo omrežje kot tisti, ki so, ki se ogrevajo na plin. Ampak dejstvo pa je, da ne smemo zanemariti, da so tovrstni odjemalci dali svoj prispevek v obnovljive vire z naložbo v sončno elektrarno. Zato je agencija na ministrstvo naslovila že pobudo in mislim, da se bo sprememba zgodila v tej smeri, da tovrstni odjemalci enostavno več ne plačujejo prispevka za obnovljive vire, kar se in glede na vrednost tega prispevka in glede na malo razliko v, torej to govorimo o letni razliki z 92 na 173, torej 80 evrov na letnem nivoju 6 evrov na mesec. Če se torej vlada odloči, da ne bo tovrstnim odjemalcem več zaračunavala obnovljivega vira, torej prispevka za obnovljive vire energije, bo tudi za tega odjemalca strošek iz naslova omrežja nižji.

Potem pa imamo še eno zanimivo situacijo na desni strani, to pa je potratnejši gospodinjski odjemalec. To je gospodinjski odjemalec s sončno elektrarno, toplotno črpalko, električnim vozilom, z bazenom, savno in poglejte, koliko omrežnine je ta odjemalec, ki omrežje zagotovo zelo uporablja, plačeval, torej manj kot vsi ostali, pred reformo, 65 evrov na leto in temu se bo, seveda, omrežnina, torej na letnem nivoju dvignila, ker če pogledate je bil do sedaj ta odjemalec, tukaj obkroženo, zaračunan za doseganja sedem kilovatov obračunske moči, dogovorjene moči, ki mu jih je postavil elektro operater, tukaj vidite časovni blok ena, časovni blok dva in so določene na podlagi doseganja konic, pa kažejo, da je omrežje bistveno bolj uporabljal, kar pomeni, da je plačeval premalo in nekdo je plačeval namesto njega. Glede na to, s čim je opremljen ta odjemalec, seveda ne moremo v nobeno finančno stisko spraviti takšnega odjemalca in tukaj naš izračun pa zelo nazorno kaže, takšen odjemalec bi s prilagajanjem odjema in z zniževanjem dogovorjene moči v vsakem časovnem bloku, zgoraj navedeno v tabelici, spodaj prikazano grafično, lahko strošek, ki mu bo po novem obračunal zato, ker dejansko rabi omrežje bolj, že s prilagajanjem odjema, ki ne posega v njegov komfort, znižal za dodatnih 60 €, če bo tudi njemu ukinjen torej prispevek za obnovljive vire, pride praktično do minimalnega zneska, torej dviga končnega stroška za oskrbo tudi za tovrstnega odjemalca. Jaz upam, da sem vam dovolj nazorno prikazala zadevo, da sem vam dovolj, da sem razblinila te mite, da bodo gospodinjstva plačevala več. Ravno obratno, nasloviti moramo 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev, ki bodo večinoma plačevali manj in je to pomembno. Res je, če bo nekdo plačal manj, ob tem, da moramo pobrati enak obseg sredstev, bo nekdo plačeval več in to bo industrija, ki je sedaj plačevala manj, ampak to ne bodo mali poslovni odjemalci, kmetje in obrtniki, tisti, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje, delijo približno enako usodo kot gospodinjstva. Večja industrija bo plačevala več, pa vendarle ne toliko kot se pojavljajo podatki v javnosti, da bo se končni strošek oskrbe energije dvignil za 20, 30, 100, 150 %. Pri industrijskih odjemalcih za razliko od gospodinjstev znaša strošek omrežnine v končnem strošku oskrbe približno 10, 15 %, pri tistih na visoki napetosti celo 3 do 4 procente in dvignil se bo teh 3 do 4 procente in ne končni strošek oskrbe z energijo. Zato tudi pri tistih največjih odjemalcih, kjer bo dvig omrežnine res največji, se bo končno končni strošek oskrbe z energijo dvignil za največ 2 %. Ob padanju cen električne energije se seveda to niti ne bo poznalo. Toliko za enkrat iz moje strani, bom pa odgovorila še na kakšno podrobno vprašanje, če bo zastavljeno. Hvala.

Hvala lepa, Blaž Cvar, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. Spoštovani vsi prisotni, spoštovani poslanci, spoštovana predsedujoča.

Zdaj, najprej to, da kar se tiče ekologije zelenega prehoda, mislim, da tu nihče ne more trditi, da gre kdorkoli v napačno smer. V Obrtno podjetniški zbornici si že leta prizadevamo in promovirati in spodbujati ekološko rabo, delo na vseh nivojih, certificiranje naših obrtnikov, podjetnikov na način, da smo v pravi smeri in seveda ko govorimo o spodbudah za to področje, je včasih edino težko enostavnemu malemu obrtniku podjetniku priti do teh spodbud, ker smo včasih malce preveč zavili vse skupaj v neko administrativno, bi rekel, obliko. Danes tukaj moram reči, da sem kar malce zmeden, ker poslušam dve povsem nasprotujoči si razlagi tematike. Zdaj, kdo ima prav, jaz moram reči nekaj, ne ustaviti norosti zelenega prehoda ni edino vprašanje v tej državi. Gospodarstvo se že dlje časa sprašuje, kakšne norosti vse skupaj, vsi skupaj oziroma sploh gospodarstvo, prenaša. Zdaj, videli smo kako nesmiselne zakone pod pritiskom časa sprejemamo. In tukaj se sprašujem ali je tudi tukaj potrebno na takšen način, brez razlage, ki nas pomiri, kajti tukaj danes poslušam, prvič, mi smo se sami trudili priti do teh razlag, iskali smo načine in poti. Ali nismo vredni, bi rekel, te razlage na tak način, da tukaj sploh ne bi, bi rekel, se sestajali zaradi, bi rekel, tega, ker se sprašujemo kam spet gremo, v katero smer, ali je to sploh potrebno. In na koncu koncev potem iščemo tudi rešitve pri referendumu ali pa, da bomo rekli, dajmo glas ljudstvu. Ali je to potrebno? Mislim, da ne.

Skratka, kot smo včeraj govorili na posvetu o morebitni davčni reformi in so strokovnjaki s tega področja, tudi iz vašega, strokovnjaki iz vašega strateškega sveta, da ne bo pomote, tukaj ni nobene politične obarvanosti bilo, smo ugotovili, da pravzaprav hitimo na nekaterih področjih, sploh pa na tem, ki je tako pomemben in mislim, da res je potrebno včasih malce bolje premisliti. Sploh pa komunikacija z javnostjo je večkrat neprimerna in potem smo vsi skupaj pod pritiskom tistih, ki napačno razumejo določene spremembe, ki morebiti imajo nek smisel.

Tako, da zdaj če bom kar konkreten okoli kurjave, jaz mislim, da tukaj smo dobili kar nekaj ogorčenih pozivov članov, ki se ukvarjajo z lesom in bom se pustil še bolje informirati, sploh po današnji predstavitvi kaj je res in kaj ni. Ko pa govorimo o novem načinu omrežnine, bi pa že na podlagi današnje predstavitve, ravno naslednji teden se bomo o tem bolj podrobno pogovarjali in se bomo pravzaprav sestali na to temo, da se pustimo podučiti, bi pa že kar na podlagi današnje predstavitve imel pomisleke glede tega, da dejansko v času, ko mali poslovni odjem najbolj intenzivno dela, vi ste na svojih delovnih mestih zjutraj od 7. do 14. ure, mi pa ravno v tem času najbolj delamo, tukaj pa vidim, da je to tisti čas, ko je čas visoke tarife. Tako da morda, če drži to, da tudi mali poslovni odjem ne bo trpel višje omrežnine, potem se bom pustil torej še dodatno informirati. Ampak po tem, kar je tukaj predstavljeno, temu ni tako.

Vsekakor pa, glejte, jaz res prosim, da poskušamo najti na vseh področjih sprejemanja takšnih ali drugačnih odločitev, odločitve v smeri, ki ne dodatno obremenjujejo, dajte imeti v mislih, ne, ne samo, bi rekel, najbolj številčnih, ampak odjemalcev, ampak tudi, bi rekel, gospodarstvo oziroma tisti del gospodarstva, ki je posebej ranljiv. Spomnite se v času gospodarske krize, kdo je še lahko polnil državni proračun, ko ga gospodarska kriza ni tako hudo prizadela in na podlagi koga smo lahko preživeli tisto krizo? Torej, dajmo se odločati konstruktivno, dajmo vendarle posvetiti malce več časa razpravi. Vsekakor pa na podlagi tega, da se pogleda en sistem v eni državi, ki je popolnoma drugače, bi rekel, organizirana, ima popolnoma drugačno gospodarstvo, ekonomija je popolnoma drugačna, govorim o Španiji na podlagi katere se je pač sestavil ta model obračunavanja vendarle morda skupaj z nami lahko najdemo morda še bolj prilagojen in boljši model.

Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Lepo pozdravljam vse poslanke in poslance!

(Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Janez Pirc, direktor.) Na tem mestu bi se zahvalil za povabilo, kot zbornica, ki zastopamo vse kmete in lastnike gozdov, kmetijskih zemljišč. Seveda je med našimi člani tudi ta informacija, se pravi, podajanje nepravih informacij, kot je predhodnik že povedal, bilo veliko vznemirjenje, zato smo pač se odzvali, poslali pisno. Jaz bi samo par točk izpostavil v tem.

Veliko stvari je bilo že letos povedanega. Kar se tiče gozdnatosti, se ne bom ponavljal. V bistvu imamo ogromno lastnikov gozdov. Z našimi gozdovi se v bistvu premalo upravlja, oz. premalo izkorišča. In kar se tiče uporabe imenovane prepovedi uporabe ali pa kakršnokoli omejevanje lesne biomase je nesprejemljivo s tega vidika, če želimo mi za dobro naših gozdov in naše Slovenije, predvsem pa lastnikov, ker je to velik ekonomski element, ne samo na podeželju, predvsem v kmetijstvu, gozdarstvu, zelo veliko kmetij je od tega odvisnih, se preživlja, pa tudi sektor je pomemben, ki se ukvarja z lesom. Veliko nas je besed in pa strategij, kako bomo izkoriščali slovenski les. In naša industrija in s tem kakršnimkoli omejevanjem, ne bi se spuščal v detajle, predvsem pa želim povedati, da je poleg ekonomskega in socialnega vidika pomemben tudi okoljski vidik. Lesna biomasa iz domačih gozdov je ogljično nevtralni energent. Za razumevanje tega ogljičnega cikla gozdov je pomembno vedeti, da gozdovi niso neomejen ponor ogljika in da povzročajo stari gozdovi neto izpuste ogljikovega dioksida. In ob upoštevanju dejstva, da se slovenski gozdovi starajo, bi bilo torej smiselno, da se spodbuja večji posek, da se več opravlja, več seka v naših gozdovih. Žal temu ni tako. Se pravi, da bo potrebno na področju svetovanja in pa javnih služb v gozdarstvu narediti tudi nekaj, kar je bilo včeraj povedano, nekaj več na tem področju, da se lastnike spodbuja in pa organizira v okviru naših služb. Pri tem se trudimo in delamo z lastniki gozdov in si želimo več tega tudi na splošno. Res pa je, da je posestna struktura v gozdarstvu zelo, zelo majhna in samo nekaj več kot 50 tisoč lastnikov gozdov je takih, ki imajo več kot deset hektarjev. Se pravi, da lahko nekaj resno tudi upravljajo s tem. Dodal bi samo še to, da v bistvu, če kurimo z lesno biomaso z ustreznimi novejšimi kurilnimi napravami, ki imajo visoke izkoristke, se pravi, kar se tiče prašnih delcev in tega, lahko obravnavamo kot čisto gorivo. Tako da stališče Kmetijsko gozdarske zbornice, ki zastopamo svoje člane, je, da je vsakršno omejevanje ali pa črtanje nesprejemljivo z našega vidika, ko govorimo o lesni biomasi.

Tako bi na tem vztrajal in še enkrat poudaril, da želim, da najdemo skupen jezik. Predvsem pa glede na to, da imamo ogromno gozda, da se nam kmetijska zemljišča zaraščajo, na drugi strani se nam najboljša kmetijska zemljišča pozidavajo. Vemo, da je nekje nujna infrastruktura in ima prednost, tega se tudi zavedamo, ampak vsekakor je skrb za lesno biomaso vseh nas. Hvala.

Hvala lepa za besedo. (Urban Odar, predstavljam Gospodarsko interesno združenje za distribucijo plinov.)

Najprej bi se zahvalil za povabilo na današnjo sejo. Veseli me, da smo glede predloga energetskega zakona odprli javno razpravo, in upam, da bo temeljila na strokovnih argumentih. Pri tem pa poudarjam, kar je razvidno tudi iz našega stališča, da zelo podpiramo zeleni prehod, vendar na način, ki bo najboljši za državljanke in državljane Republike Slovenije.

Zakon omejuje različne pline, predvsem za gospodinjstva. Poudarjam, da ne govorim samo o zemeljskem plinu, ki je najčistejše fosilno gorivo, ampak tudi o obnovljivih plinih, kot je na primer biometan, ki je obnovljiv vir energije. Naj navedem samo en primer selektivnosti zakona. Zakon na eni strani omejuje distribucijo plina, ki je občinska gospodarska javna služba, medtem ko ni nobenih omejitev na področju prenosa plina, ki je obvezna državna oz. republiška gospodarska javna služba. Celo obratno, razvojni načrt operaterja prenosnega sistema predvideva vrsto dodatnih plinovodov v Sloveniji. To pomeni, da bi se prenosno omrežje v neko občino razširilo brez omejitev, medtem ko se distribucijsko ne more, in pa dodatne povezave s sosednjimi državami. Naj samo omenim dodatno dvosmerno povezavo z Madžarsko. Pristojna ministrstva Slovenije in Madžarske sta namreč podpisala politični memorandum o sodelovanju obeh držav na področju oskrbe s plinom. Memorandum predvideva prizadevanja ministrstev za izgradnjo plinovoda med državama. Vse te dodatne povezave bodo še dodatno izboljšale zanesljivost oskrbe v Sloveniji, ki je že danes zelo visoka. Pri tem pa je nerodno, da koristi vseh teh dodatnih povezav ne bi bila deležna slovenska gospodinjstva, ampak tuja gospodinjstva 121 tisoč odjemalcev zemeljskega plina, ki ga uporabljajo za ogrevanje, kuho in pripravo sanitarne vode, prispeva približno 1,98 emisij CO2 na letni ravni; poudarjam, da se ti podatki nanašajo na trenutno stanje. Kot bo v nadaljevanju prikazano, pa lahko z obnovljivimi plini, na primer biometan, to stanje še izboljšamo oz. zagotovimo popolnoma razogljičenje plinskih odjemalcev. Značilno za distribucijo plina je, da je poraba v zimskih mesecih izrazito večja kot v poletnih mesecih, ker se velik del plina porabi za ogrevanje. To razmerje med porabo v zimskem obdobju in poletnimi meseci je bistveno večje kot pri distribuciji električne energije. Zato bi bilo zelo težko oz. skoraj nemogoče, da bi nadomestili porabo plina s porabo električne energije, ker bi težko zagotovili potrebno dodatno električno energijo v zimskem obdobju. Pri tem se postavlja vprašanje, iz katerih virov bo ta električna energija, skoraj verjetno ne bo iz obnovljivih virov energije.

In druga stvar, že danes je znano, da je električno omrežje v zimskem obdobju preobremenjeno. Zaradi tega se vpeljuje nov tarifni sistem. Po razvojnem načrtu družbe Sodo se v naslednjih desetih letih predvideva vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov, kar bo nedvomno vplivalo tudi na višino omrežnine za uporabnike električne energije. Del teh sredstev Slovenija lahko prihrani, če bo izrabila obstoječe, že zgrajeno plinovodno omrežje za potrebe zelenega prehoda. Pri vlaganjih v električno omrežje niso problem samo finančna sredstva, ampak tudi sama fizična izvedljivost tako velikih investicij, saj v tem trenutku ni zagotovljenih kadrov in izvajalcev za izvajanje tolikšnega obsega investicij. Zaradi tega predlagamo, da se razogljičenje plinskih odjemalcev izvede tako, da se na vhodu v plinovodno omrežje postopoma začne nadomeščati zemeljski plin z obnovljivimi plini. To pomeni, da lahko plinovodno omrežje ostane tako, kot je danes, saj je že pripravljeno za distribucijo obnovljivih virov energije, kot je na primer biometan, nadalje pa ni treba menjati plinskih trošil pri odjemalcih. Tak način je tudi bistveno bolj pošten do odjemalcev, kot da se jih z zakonom prisiljuje v menjavo ogrevalnih sistemov. Distributerji plina imamo velik interes za investiranje v proizvodnjo obnovljivih plinov, vendar le ob pogojih, da bo vzpostavljeno stabilno poslovno okolje in da se distribucijsko plinovodno omrežje ne bo omejevalo z zakonodajo. Za proizvodnjo obnovljivih virov energije že dalj časa zbiramo visoka sredstva, na primer iz prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnje električne energije, izzove. Zavezanci za plačilo tega prispevka niso samo vsi končni odjemalci električne energije, ampak tudi končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih, fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo. Vendar se večina tega denarja porabi le za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Do konca leta 2022 je bilo za proizvodnjo elektrike tako porabljenih kar 1522,4 milijona evrov, na drugi strani pa za podporo proizvodnji obnovljivih plinov pa v vseh teh letih ni bilo namenjenih nič sredstev. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je bil sprejet leta 2021, predvideva sicer tudi podporo za proizvodnjo plinastih goriv, vendar še ni bilo sprejetih ustreznih podzakonskih predpisov. Dodatna velika prednost plina pa je, tako obnovljivih kot fosilnih, da ga je možno sezonsko shranjevati. To je eden izmed najpomembnejših potrebnih pogojev za izvedbo zelenega prehoda. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava v mesecu novembru, in sicer na reprezentativnem vzorcu slovenskih gospodinjstev, ki je bil otežen po spolu, starost, o izobrazbi in tipu naselja. 78, 70 % uporabnikov zemeljskega plina sploh ne podpira ali ne podpira omejevanje uporabe zemeljskega plina. 11 % to omejevanje podpira ali popolnoma podpira, 10 % uporabnikov zemeljskega plina se o tem ne more odločiti.

Za zaključek bi rekel, da bi morali več truda vložiti v zmanjšanje rabe energije. Učinkovita raba energije mora postati prvi in daleč najpomembnejši cilj vsake energetske politike. Bolj in hitreje je treba zmanjševati porabo energije. Glede prepovedi gradnje plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah bi rekel, da je plinski kotel majhen in poceni, omogoča pa tudi uporabo obnovljivih plinov, kot je bil metan. Inštitut za javno upravo, ki deluje pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je izdelal pravno mnenje o tem, ali sta določbi petega in sedmega odstavka 22. člena predloga energetskega zakona skladni z Ustavo Republike Slovenije. Ti dve določbi urejata prepoved projektiranja in gradnje kotlov na zemeljski plin v novih stanovanjskih stavbah ter določata izjeme te prepovedi. Avtor pravnega mnenja je prof. dr. Rajko Pirnat. V zaključku pravnega mnenja se izpostavlja, da obravnavana zakonska ureditev predstavlja nesorazmeren poseg v ustavne pravice, zato te določbe niso skladne z ustavo glede konkurenčnosti plina.

Napovedovanje cen energentov je zelo nehvaležna naloga, ampak kljub temu poudarjam nekatere ocene glede tega. Trenutno zamejena cena za plin za gospodinjstvo znaša 59,90 € za megavatno uro, nekateri večji dobavitelji pa so zaradi ugodnih razmer na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod to ceno. Trenutno regulirana cena na elektriki je okoli sto evrov za megavatno uro za 90 % porabe, ostalo pa je po tržni ceni, ki se gibljejo okoli 150 € za megavate. To pomeni, da je ena kilovatna ura plina skoraj trikrat cenejša od ene kilovatne ure električne energije. Kot sem omenil, so plinski kotli poceni. Današnje, neuradno jih imenujemo tudi energijske stavbe, ničenergijske stavbe, porabijo zelo malo energije. To pa pomeni, da je v ekonomskem računu zelo pomembna začetna investicija, nekoliko manj pa stroški za energijo, ker so ti stroški nizki zaradi nizke porabe energije. Znano pa je, da so plinski kanalizacijski kotli najcenejše ogrevalne naprave na trgu. Tudi uvedba ET sheme na področju stavb in prometa teh razmerij nikakor ne bo podrla. Sistem bo namreč izpeljan postopoma, ker je to za večino držav zelo občutljiva tema. Celo nasprotno lahko predvidevamo: cene zemeljskega plina so se to ogrevalno sezono napram prejšnjim znižale že do 20 %; glede na to, da se veleprodajne cene še naprej znižujejo, se bodo cene za gospodinjstva z določenim zamikom verjetno še naprej nižale in to nižanje bo večje kot pa učinek uvedbe ET sheme za stavbe. Proti prepovedi gradnje plinskih kotlov stanovanjske stavbe so se opredelile tudi druge strokovne organizacije, kot so na primer Inženirska zbornica Slovenije, Zveza strojnih inženirjev Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Tudi na nivoju Evrope ni prišlo do prepovedi gradnje plinskih kotlov. Nekatere države članice so ubrale bistveno bolj pragmatičen pristop in sprostile napovedane omejitve pri prepovedi plinskih kotlov. Francoski predsednik je napovedal, da Francija ne bo prepovedala plinskih kotlov, kot je bilo sprva napovedano, in to kljub temu, da Francija razpolaga z velikimi količinami proizvedene električne energije. Nemčija je sprejela zakonodajo, ki ne omejuje porabe plina, ampak spodbuja, da se v plinovodnih omrežjih zemeljski plin nadomešča z obnovljivimi plini, hkrati ne prepoveduje gradnje plinskih kotlov. S prepovedjo plinskih kotlov bi vsekakor izgubili konkurenčne vgrajevalne naprave, izgubili pa bi tudi napravo za uporabo obnovljivih virov energije in tudi ne bi bilo medsektorskega povezovanja…

… ki je eden izmed ciljev energetske politike. Namesto prepovedi - samo še tole -, namesto prepovedi tega predlagamo, da se zahteva vgradnja kotlov, ki so pripravljeni na obratovanje z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Moje ime je Marko Topič, prihajam s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko že 20 let zelo pozdravljam razprave o zelenem prehodu, tudi s tako malo dramatičnim naslovom. Moram reči, da tudi to je vzbudilo pri meni pozornost, da sem prišel danes na razpravo. Jaz se ne bo opredeljeval o zakonu kot takem in zakonodajnih okvirih, ne političnih, ampak zgolj kot stroka in sicer stroka na področju trajnostne energetike in pa zelene elektrike, torej ne OVE kot celote, ampak kot električna energija iz OVE.

Povsod po svetu in v Evropi je dejstvo, da je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn najbolj smotrna tako z ekonomskega kot tudi ekološkega vidika in zato v zadnjih dveh letih dominirajo močno investicije v izgradnjo sončnih elektrarn napram vsem ostalim virom proizvodnih kapacitet. Raziskave in razvoj fotovoltaike so omogočile fascinanten napredek, ki se odraža tako v povečanih izkoristkih, tako v drastično nižjih cenah kot tudi daljših življenjskih dobah vseh gradnikov sončnih elektrarn. Cene so v zadnjih desetih letih padle iz, če karikiram iz 100 % na 10 % faktor desetkrat padle. Foto napetostni sistemi so modularni, zelo hitro izgradljivi. To je edini način, da v kratkem času dosežemo res velike spremembe. V sodelovanju z ostalimi obnovljivimi viri in hranilniki zagotavljajo zagotovo in izvedljivo, zagotavljajo zanesljivo oskrbo in hkrati zmanjšujejo uvozno odvisnost v državah, kjer nimamo energentov ali jih pa ne znamo izkoriščati. Fotonapetostni sistemi so investicijsko razpršeni, v Sloveniji in po Evropi pa tudi drugje, večinoma na bremeh fizičnih oseb in malih gospodarskih subjektov. Država od tega dobi celo DDV in prav je, da so tudi vzpodbude za zeleni prehod, tako kot jih imamo v Sloveniji in da s tem nadaljujemo.

Foto napetostni sistemi in sončne elektrarne so tudi hitro in učinkovito razgradljivi, o tem se mogoče malo manj govori, ampak dejansko 90 % vložka je po življenjski dobi 30, 40, 50 let ponovno uporabnega. Skupaj z vodnim potencialom Slovenije so edini vir, da lahko v kratkem času povečamo delež OVE v bruto končni porabi energije. Slovenija se je že pred desetimi leti zavezala, da bo do 2020 dosegla 25 procentni delež iz OVE, ki ga še nismo dosegli in za to plačujemo statistični prenos na račun nedoseganja tega cilja. Za 2022 bo borzen moral statistični prenos narediti za 1,2 teravatne ure, strošek 11 milijonov evrov, kajne, in učinkovita raba energije in OVE sta ključna za doseganje podnebnih ciljev ter zagotavljanje energetske neodvisnosti Slovenije in ravno tako Evrope. Zato je nujno, da te cilje, ki smo si jih zadali, čim prej dosežemo.

Oktobra lani je Evropska unija v novo direktivo o obnovljivih virih povečala zavezujoči cilj z 32 na 42 pa pol procentov. Slovenija je imela pri 32, smo imeli s 25 na 27 %, smo pred odločitvijo kako bomo znotraj NEPN-a povečali ta delež in kot kaže za trend zadnjih dveh let, delež upada in to je alarm. Namreč, kaj potrebujemo? Potrebujemo napredne merilne sisteme, da bomo spremljali, v kakšno smer gremo. In to v Nemčiji že imajo, na 15 minutnem nivoju, spremljajo, tukaj imam grafe, poglejte, trende vseh proizvodnih virov, govorim o električni energiji, kajne, potrebujemo torej nujno napredne merilne sisteme, potrebujemo stimulativni sistem z omrežnino in dinamičnim tarifiranjem. Zakaj? Zato da bomo tudi te proizvodnje, ki so varia bolj, torej presežke proizvodnje, smotrno prenašali v obdobja, kjer potrebujemo več električne energije, govorim na dnevnem profilu, kajne, govorim o električnih hranilnikih energije, govorim o črpalnih hidroelektrarnah in tako naprej, in zagotovo vzpodbudna novica je, da se je v letu 2023 zgradilo več kot polovica dodatnih sončnih elektrarn, 15 tisoč sončnih elektrarn, da smo dodali 500 megavatov novih kapacitet, a ne, vendar pa bomo morali to znati ustrezno kot stroka voziti. Vozni park se je zelo razpršil in v tem smislu pozdravljam tudi spremembo omrežnine, dinamično tarifiranje in velike naloge, ki so na elektroenergetskem sektorju, da ne omenjam, koliko strokovnjakov bomo potrebovali za zeleni prehod. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa za besedo predsedujoča. Pozdravljam vse poslanke in poslance!

Moje ime je Uroš Blažica, sem predsednik gospodarskega interesnega združenja elektro distributerjev.

Bom samo na kratko podal svoje mnenje k reformi obračunavanja omrežnine, ki je po mojem potrebna, potreben in smiseln korak v smeri zelenega prehoda. Kakšna bo hitrost zelenega prehoda, kakšni bodo končni cilji. Seveda imamo lahko različna mnenja, ampak so ista pričakovanja. Zeleni prehod se dogaja, dejstvo je, da spremembe v okolju vplivajo na hitrost prehoda, ampak ta način obračunavanja omrežnine je nek vzvod, ki omogoča zagotovo odjemalcem, da bodo se, bom rekel, aktivno odzivali, da bodo lahko aktivno vplivali na svoje račune z električno energijo, in če bodo aktivno in odgovorno se obnašali, bomo tudi distributerji, bom rekel, bomo distribucijska podjetja prisiljena nekoliko manj vlagati v obnovo, če hočete, v ojačitve omrežja in bomo imeli več denarja na razpolago za pametne rešitve, za posodabljanje merilnega sistema, kot je bilo prej povedano, za komunikacije, za, se pravi za to, da bo naše omrežje postalo bolj pametno. Seveda delamo tudi na robustnosti. Treba bo delati na robustnosti zaradi vremenskih sprememb, ampak, če bo obremenitev omrežja manjša, kot bi sicer bila, če bi, bom rekel, brezglavo priklapljali vire na omrežje, potem če bomo, bom rekel, bolj pametno obremenjevali omrežje, potem ga bomo tudi hitreje obnavljali, gradili in prilagajali našim potrebam. Reforma obračuna omrežnine je za to po mojem potreben korak, ki se mora zgoditi, treba ga bo spremljati, je živ sistem, ni nujno, da je vse tako kot je danes zastavljeno in narejeno čisto idealno, pravilno, ampak zato je tukaj Agencija za energijo, ki bo na letnem nivoju po mojem to spremljala, in če bo potrebno, seveda reagirala, jaz verjamem tako. Kar je bilo, kar je dobro je, da nikomur, se pravi, nobenemu odjemalcu se račun, predvsem gospodinjskemu, vsaj v dveletnem obdobju ne bo povečal, bo pa imel možnost, da si svoj lasten račun za električno energijo, kar se tiče omrežnine, zniža. Verjamemo, da bo tudi cena električne energije v naslednjih letih še nekoliko padla, vsaj to je moja ocena, ampak tako da.

Še mogoče okrog vloge distribucijskih podjetij v samem obračunu. Naša vloga je seveda zagotavljanje teh merilnih podatkov zato, da se lahko obračun izvede, naša vloga je tudi v tem, da smo vzpostavili portal Moj elektro, kjer lahko odjemalci dostopate do podatkov, lastnih podatkov, lastnem odjemu. Jaz tudi vse pozivam, da ta orodja, ki so na razpolago, uporabljate, ker bo mogoče potem lažje tudi razumeti spremembe, ki se bodo zgodile in zagotovo tudi to lahko povem, da so načrtovane še nekatere spremembe na teh orodjih, ki se pripravljajo za to, da bodo bolj uporabna, še bolj uporabna in bolj enostavno razumljiva. Samo toliko.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Aleksander Mervar, direktor ELES in pa predsednik Energetske zbornice Slovenije.

Saj ne vem kje bi začel, pa bom začel mogoče malo na neobičajen način. Toliko laži kot sem prebral v zadnjih treh mesecih, pa moram reči, s področja energetike je pa že dolgo časa nisem. Tako bom začel.

Kar se tiče kurilnih naprav, se pravi, sektorja ogrevanja, spoštujem tako gospoda Vrtovca kot državno sekretarko. Po tistem kar sem jaz bral, moram državno sekretarko podpreti da to kar je govorila, seveda je pa nekaj res, to pa tudi kar vi govorite, da ni pa tako kot je bilo, to kar je tudi, se pravi, povsod ne bo možen, tam kjer so pa kvaliteten razvejan plinovoden, kjer je kvalitetno razvejano plinovodno omrežje, pa ne bo nobenih sprememb. To sem tudi lepo razložil v svojem intervjuju v zadnji številki Mladine.

Kar se tiče omrežnine bom prebral tukaj spot kast z gospodom Gregorjem Novakom, Čaka nas tudi 50 % podražitev. Jaz menim, da jaz tako izjavo, vam odkrito povem, da bi mi bilo narodno. Gospod je primerjal obstoječo tarifo za moč, pa pogledal koliko bo zdaj, tukaj prej direktorica razlagala v tistih visoke tarife, in je to verjetno takole izračunala. Glejte saj takih, bom rekel, da me boste lažje zastopali kaj bom pol na koncu povedal, najbolj biserna reklama, ki sem jo prebral v zadnjih šestih letih, je bila sedeča Toplotna črpalka plus sončna elektrarna je dosmrtno brezplačno ogrevanje in energetska neodvisnost. Same laži, pa nihče se ne vpraša tukaj kdo bo to plačal. Zaenkrat smo to plačali tisti, ki tega nimamo.

Še ena stvar, jaz imam toploto črpalko in džikuzi in savno, vse, kar je možno, 500 evrov bom plačal na leto več in se mi zdi, da je prav, da plačam. Kdo ima to lahko? Tisti, ki imajo višji standard. To kar si povedala, vsi tisti, ki imajo nižji standard, bodo plačevali manj.

Še nekaj gospodarski zbornici, ki ima tudi, jaz vem, da je bilo lepo, ko je bila borzna cena elektrike 40, 50 evrov na megavatno uro. Velikokrat se zlorabljajo moje navedbe o tem, da bo zeleni prehod /nerazumljivo/, pa ga bom skušal danes, da se ne umikam nazaj. Jaz skozi poudarjam, takih cen, ki smo imeli, ne bo nikoli več. Pa se tu in gospodinjci in mali poslovni odjemalci, pa ne vem kateri je one največji, ne bo. Seveda je pa treba vedeti, da bo ta dvig kar hud zato, da bo v prihodnosti ceneje. To moramo zastopati. In bom povedal en primer gospodarske zbornice. Seveda, vsi bi bili mogoče verjetno, imela na sekretarko maja na enem dogodku v Krškem, in so prišli s Finske razlagati njihov projekt, ki jim ne more biti dih v ponos. To je tista oljko luka, ali kako se reče, ker so ga… Vsi so poslušali, da je tudi gospodarstvo sodelovalo pri sofinanciranju, ampak izgleda so šli pa vsi ven na kavo, ki je pa povedala, da kadar so pa tržne cene nižje kot so stroškovne cene, pa te iz gospodarstva zraven dajejo v elektrarno notri, to ni noben slišal. Zakaj vam to govorim? V tem momentu, in ta Vlada, jaz sem tudi član tiste vladne skupine za…/oglašanje iz klopi/ Se ne sliši? Se opravičujem. Se opravičujem, poglejte, trenutne… /oglašanje iz klopi/ Katero stvar? Ne, ne, tistega pa sploh ne bom povedal. Hočem reči, poglejte eno stvar, saj nisem nič takega bistvenega, bom rekel, dejstvo je, da se eno stvar moramo zavedati, borzne cene so v zadnjih treh mesecih zgrmele navzdol. Govorim recimo, za Slovenijo je zelo merodajna borza, terminska borza Hudeks v Budimpešti. In če bi recimo imeli danes nov blok 2 narejenega, vas bom vprašal, kdo bi v tej državi pokril med 200 do 300 milijonov letne izgube? Če kdo na Gospodarski zbornici misli, da je lahko cena iz nove nuklearke nižja kot 110 evrov na megavatno uro, da se moti. In vse te cene bodo šle gor. Poglejte, jaz sem bil tisti, ki sem Talum rešil 2013, če ni bilo mene Taluma ne bi bilo več. In Talum, če hočemo imeti, tudi Eles je bil lastnik Taluma, če ga hočemo imeti, potem se moramo zmeniti, kdo v tej državi bo plačal na leto 100 milijonov. Saj je zelo enostavno, samo zmenimo se. Ne pa v luft gledati, kako sem jaz takrat po celi Sloveniji skakal okoli, da ne bi šli v enem dnevu vsi v stečaj, ampak ni bilo nobenega, ki bi dal 100 milijonov. To so dejstva. Slovenija ni prijazna za elektroenergetsko industrijo, ni. Smo pač v najdražjem področju, bom rekel, cenovnem. Tako da, tisto kar mene skrbi je to, pa sem tudi enkrat v enem intervjuju rekel, da rabili bomo veliko modrosti pa medsebojnega razumevanja pa konsenza in tako naprej. Ne bomo vsi zmagovalci ali pa ne bodo vsi zmagovalci, bodo tudi poraženci te tranzicije. Zdaj, pustimo na katerem segmentu.

Čisto za na koncu, da ne bom predlog, povedal vam bom en podatek omrežnine. Pri omrežnini, kar je direktorica rekla, se rahlo ne strinjam z njo. Leta 2022, nič slabega, leta 2022 smo kar precej ožja skupina krizne skupine pri ministru fajn premlevali kaj narediti, da ne bi še omrežnina šla gor. Našli smo dobro varianto, sreča je bila tudi, da so ELES-u zelo zrasli prihodki mednarodni in zato imamo mi enako omrežnino. Morate vedeti, da v letu 2023 smo imeli za 14 % nižjo porabo elektrike kot pred koronsko leto 2019 in 8 % manj kot leta 2022 na žalost na področju gospodarstva, kar za državo ni dobro. Ampak, če pa pogledamo omrežnino Eurostat leto 2021, leto 2022 ni relevanten, zato ker smo imeli 3 mesece neplačevanje in bi bila prenizka, ampak kljub temu leta za 2023 pa še ni podatkov. 2021 /Oglašanje iz klopi/ Prosim? ... gospodarstvo je imelo tretjo najnižjo omrežnino v Evropski uniji in 13. najnižjo je imel gospodinjski odjem. To potrjuje tisto, kar je prej direktorica razlagala, da je bilo treba narediti, bom rekel, ta prehod oziroma spremembo, kar sem jaz tudi med drugim 8. 9. 2018 v Sobotni prilogi Dela, sem imel en članek, "dlje ko bomo tiščali glavo v pesek, višji bo končni račun" zelo jasno opozoril, da bo treba, bom rekel, tarifo locirati, se pravi, stroške tiste, ki jih povzročamo. Hvala. Upam, da nisem bil predolg.