Dobro jutro vsem skupaj!

Spoštovane kolegice in kolegi, ostali vabljeni prisotni!

Pričenjam 16. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Lucija Tacer namesto Tineta Novaka, Sara Žibrat namesto Andreje Živic, Dejan Šüc namesto Jerneja Žnidaršiča, mag. Rastislav Vrečko namesto Lenarta Žavbija.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red odbora. Dne 12. 1. 2023 ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s 3. točko na podlagi 154. člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in pa z navedeno širitvijo.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 66. seji 12. 12. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. k obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli ste dodatno gradivo in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in pa dopis Združenja bank Slovenije. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do začetka obravnave ni bilo vloženih amandmajev.

Pričenjam tako…, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati uvodno obrazložitev, dopolnilno, k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite mag. Katja Božič, državna sekretarka .

Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni na današnji seji!

Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Dopolnjuje se določbe glede nastanka poslovne enote, dodatno pa se v slovenski pravni red prenaša še zadnji neprenesen ukrep iz direktive Evropske unije o ukrepih proti izogibanju davkom, ki posega na področje davčnega priznavanja obresti. Gre za tako imenovano pravilo EBITDA. Pravilo EBITDA velja samo za zavezance, ki so del mednarodnih skupin podjetij. Tem zavezancem se za davčne namene omeji priznavanje obresti na način, da se presežne stroške izposojanja omeji na 30 % višine EBITDA zavezanca, torej na 30 % dobička zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo. Skladno z možnostjo, ki jo dopušča direktiva, se z vidika poenostavitve za zavezanca določi tudi absolutni prag omejevanja teh stroškov na višino 1 milijon evrov.

Naveden ukrep naslavlja vrzeli, ki jih mednarodne skupine podjetij izkoriščajo pri svojem čezmejnem poslovanju. Gre za situacije, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj mednarodne skupine podjetij ustvarjajo prakse, ki omogočajo erozijo davčne osnove v jurisdikcijah z visoko obdavčitvijo, saj obresti predstavljajo odhodek, ki znižuje davčno osnovo. Drugi ukrep, ki je vključen v predlog zakona, se nanaša na določitev nastanka poslovne enote. Določbe glede določanja obstoja poslovne enote se sicer ne spreminja ampak se le izboljšuje naslavljanje določenih oblik, ki lahko privedejo do umetnega izogibanja statusu poslovne enote, ki so bile tudi s strani OECD projekta BEPS prepoznane kot škodljive. Dodatno se s predlogom zakona predlaga še skrajšanje časovnega obdobja opredelitve gradbišča kot poslovne enote iz 12 na 6 mesecev.

Glede izpostavljenih pripomb Zakonodajno-pravne službe se uvodoma pojasnjuje, da se z ukrepom EBITDA naslavlja davčno vsebino, vezano na priznavanje obresti, ki kot ekonomska kategorija pomeni odhodek in vpliva na znižanje davčne osnove, pri tem je pojmovanje zvrsti obresti posrednega pomena. Upoštevaje navedeno menimo, da sta naslov člena, kot tudi poglavja, primerna, saj odražata davčno vsebino. Dodatno naslova sledita tudi naslovoma kot sta določena v direktivi.

Glede pripomb vezanih na enako obravnavo zavezancev pred zakonom pojasnjujemo, da so banke, zavarovalnice ter samostojni zavezanci, torej zavezanci, ki niso del mednarodne skupine podjetij, iz ukrepa EBITDA izključeni. Ker navedeni zavezanci z vidika tveganja, ki se ga z ukrepom EBIDA naslavlja, tj. da se prekomerni dolgovi akumulirajo v jurisdikcijah z visoko obdavčitvijo, obresti pa se kumulirajo v jurisdikcijah z nizko obdavčitvijo, niso prepoznani kot tvegani. Opcija izvzema posojil, ki so bila sklenjena pred 17. 6. 2016, pa je bila izbrana z vidika olajšanja realizacije že sklenjenih finančnih poslov, kar za zavezance pomeni ugodnost. Za navedene finančne posle veljajo davčne posledice, ki so veljale v času, ko so bili ti posli sklenjeni, torej pred sprejemom direktive.

Vezano na pripombo glede retroaktivne uporabe se dodaja, da je skladno z direktivo potrebno ukrep EBIDA uveljaviti s prvim 1. januarjem 2024. ATAD direktiva, ki vključuje ta ukrep, je bila sprejeta že v letu 2016. Slovenija je v svojo zakonodajo prenesla že vse člene ATAD direktive razen ukrepa EBITDA. Za ta ukrep je Slovenija uveljavila odlok implementacije do leta 2024. Večina držav članic je ukrep EBIDA že implementirala z letom 2019 zato je EBIDA zavezancem, ki so del mednarodnih skupin, dobro poznan in so pričakovali sprejem tega ukrepa tudi v Sloveniji.

Upoštevaje navedeno predlagamo, da se predlog zakona podpre. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, podala pisno mnenje, glede na dodatna uvodna pojasnila predlagateljice zakona bi pa želela izpostaviti le končno določbo. Dejansko je glede na potek zakonodajnega postopka tega predloga zakona, ki je bil začet v decembru in je tudi končna določba oblikovana tako kot da bo zakon uveljavljen še konec lanskega leta, iz zakonodajnega gradiva niso razvidni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za retroaktivno veljavo zakona. Glede na potek zakonodajnega postopka pa Zakonodajno-pravna služba tudi ocenjuje, da drugi odstavek končne določbe ni potreben. Po vsebini namreč določa uporabo zakonskih določb, ki so v bistvu z uveljavitvijo, ki bodo z uveljavitvijo tega zakona prenehali veljati in so kot take nepotrebne po oceni zakonodajnega, Zakonodajno-pravne službe in zgolj obremenjujejo zakonsko vsebino.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? (Da.) Izvolite, gospod Mitja Gorenšček, predsednik komisije.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lepo dobro jutro, spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem in finance je na 16. seji 10. januarja obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga je v Državni zbor v obravnavo po nujnem postopku vložila Vlada Republike Slovenije. Komisija predlog zakona podpira zakon. Spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa obdavčitev pravnih, pravnih oseb. Predlaga se, posega se v določbe, ki za davčne namene opredeljujejo nastanek poslovne enote, dodatno pa je v predmetni zakon vključen še nov ukrep, tako imenovano pravilo EBIDA. Navedeno pravilo je določeno v direktivi Evropske unije o ukrepih proti izogibanja davkom, imenovani direktivi ATAD. Gre še za zadnji neprenesen ukrep iz navedene direktive, ki posega na področje priznavanja obresti za davčne namene. Pravilo EBIDA zavezancu, ki je del mednarodne skupine podjetij, za davčne namene omeji priznavanje presežnih stroškov izposojanja. Ukrep omejevanja presežka stroškov izposojanja, ki je eden od ukrepov direktive ATAD, naslavlja vrzel, ki jih mednarodne skupine podjetij izkoriščajo pri svojem čezmejnem poslovanju. Gre za situacije, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj mednarodne skupine podjetij ustvarjajo prakse, ki omogočajo erozijo davčne osnove v jurisdikcijah z visoko obdavčitvijo, saj obresti predstavljajo odhodke, ki znižuje davčno osnovo. S predlogom zakona se izpolnjuje tudi mednarodne zaveze Slovenije na ravni EU in OECD-ja v delu, ki se nanaša na določanje obstoja oziroma statusa poslovne enote. Dodatno se s predlogom zakona predlaga skrajšanje časovnega obdobja, opredelitev gradbišč kot poslovne enote z 12 na 6 mesecev.

V razpravi članov komisije je bilo izpostavljeno nerazumevanje razlogov za stalno spreminjanje Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, saj se ga je v zadnjem času spreminjalo že trikrat. Če je razlog usklajevanje zakonodaje z evropsko zakonodajo, zakaj se tega ne izvede v paketu, enkrat. Stalno spreminjanje zakonodaje naslavlja tudi tako imenovano davčno nepredvidljivost, ki se je izkazala kot eden od razlogov za slabšanje in…, za slabše investiranje investitorjev v naši državi.

Zanimalo jih je tudi, zakaj se skrajševanje časovnega obdobja z 12 na 6 mesecev za opredelitev poslovne enote na gradbišču uvaja. Predstavnica ministrstva je pojasnila, da gre za vsebinske, za vsebinsko različne zakonske rešitve, ki so res v določenih segmentih povezane, vendar bi jih v vsakem primeru morali obravnavati ločeno. V tem primeru gre za prenos evropske v našo zakonodajo, ki je že dalj časa pripravljena, vendar se je zaradi naravnih nesreč v poplavah v avgustu dalo prednost ureditvi dviga davčne stopnje, kar pa se je namenoma zaradi vsebinske povezave uredilo v okviru Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Se je pa strinjala, da je davčna in pravna predvidljivost pomembna tudi investitorjem, tako tujim kot domačim. Žal na globalni ravni prihaja do velikih sprememb in povečane aktivnosti, kar bo imelo za posledice dodatne spremembe davčne zakonodaje vendar meni da zaradi tega ne bi smela trpeti davčna predvidljivost, saj gre za prenos evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo vseh držav članic. Razlog za skrajšanje roka za prepoznavno, prepoznavno poslovne enote na gradbiščih je, da ima Slovenija sklenjene nekatere bilateralne sporazume z državami, v katerih je ta rok skrajšan od 12 na 6 mesecev, s čimer se izenačujemo s temi drugimi državami.

Komisija k predlogu zakona ni imela vsebinskih pripomb in je v okviru glasovanja izrekla podporo.

Hvala vam.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih, ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja in prehajamo na razpravo o členih.

V razpravo dajem vse člene predloga zakona od 1 do 6, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi, s tem zaključujem razpravo o členih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 9 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Za poročevalca predlagam, da sem na seji Državnega zbora, da sem to jaz.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O KUPCIH IN SERVISERJIH NEDONOSNIH KREDITOV BANK, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter pojasnila Ministrstva za finance glede določenih pripomb iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Del prilog k predlogu zakona ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 11. 1. 2024 in amandmaje so vložile poslanske skupine svoboda SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakon? Izvolite državna sekretarka gospa Nikolina Prah. / Izklop mikrofona/

Joj se opravičujem, bom začela znova. torej s Predlogom zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank se v slovenski pravni red prenaša direktiva evropska direktiva o serviserjih kreditov in kupcih kreditov, ki je bila sprejeta konec leta 2021 in ureja sekundarni trg nedonosnih kreditov bank. Kljub trenutnim ugodnim trendom glede gibanja obsega nedonosnega portfelja bank se po mnenju Evropske centralne banke posledic zaradi posledic pandemije covida 19, geostrateških napetosti energetske kriz, manjše gospodarske rasti in visoke inflacije posledice slej ko prej lahko odrazijo tudi v kakovosti kreditnega portfelja bank v EU. Sprejeta direktiva tako prispeva k nadaljnji krepitvi bančne unije in stabilnosti bančnega sistema EU. S predlogom zakona se zato na podlagi prej omenjene direktive vzpostavi pravna podlaga za razvoj sekundarnega trga nedonosnih bančnih kreditov, s čimer se zmanjša tveganje njihovega prihodnjega kopičenja v kreditnih portfeljih bank, hkrati pa se kljub prenosu teh kreditov na kupce, ki niso banke ohrani oziroma še poveča varnost in pravice kreditojemalcev. Predlog zakona ureja tudi pridobitev dovoljenja banke Slovenije za serviserje kreditov, ki jih morajo kupci nedonosnih kreditov imenovati v primeru prenosa kreditov sklenjenih s potrošniki, torej s fizičnimi osebami. Poleg tega ureja pravice serviserjev kreditov, da opravljajo čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov ter pristojnosti nadzornega organa to je Banka Slovenije tako pri izvajanju dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije kot pri čezmejnem opravljanju te dejavnosti.

Pomembno je poudariti da bo zaradi dejstva, da bodo določbe direktive prenesle vse države članice EU serviser kreditov, ki bo dovoljenje pridobil v svoji matični državi in bo lahko opravljal storitev tudi na območju Republike Slovenije zavezan k izpolnjevanju istih zahtev in bo pod nadzorom pristojnega organa države članice pri tem pa bo imela določene nadzorne pristojnosti tudi Banka Slovenije.

Direktiva o serviserji h kreditov in kupcih kreditov posega tudi v nekatere določbe drugih evropskih direktiv konkretno dveh, in sicer o potrošniških kreditnih pogodbah ter o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine. Spremembe omenjenih direktiv, ki sta v naš pravni red preneseni z Zakonom o potrošniških kreditih se nanašajo na ukrepe prestrukturiranja, na informacije o spremembah kreditnih pogojev in na uveljavljanje ugovorov pri prenosu kredita na tretjo osebo. Do spremembe Zakona o potrošniških kreditih se tudi te spremembe urejajo s predlogom tega zakona.

Naj poudarim da bo sprejetje tega zakona pripomoglo k temu, da bodo lahko banke še naprej opravljale svojo vlogo pri financiranju prebivalstva in gospodarstva, kajti morebitna visoka oziroma prekomerna raven slabih bančnih posojil lahko vpliva na gospodarsko rast saj zmanjšuje zmožnost bank glede odobravanja posojil zlasti malim in srednje velikim podjetje.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je koalicija k predlogu zakona vložila več amandmajev, te so bolj redakcijske narave in z njimi Vlada tudi v celoti soglaša.

V zaključku tako predlagam da Predlog zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank vključno s predlaganimi amandmaji podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite gospa Valentina Marolt.

hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih poslovniško določenih nalog in pripravila pisno mnenje. naše pripombe so se nanašale predvsem na to, da je treba zagotoviti večjo jasnost in določnost predlagane ureditve, s katero se naslovnikom zakona zagotavlja večja pravna varnost. V zvezi z določbami, ki urejajo prekrške, smo opozorili na zahteve ustavnega načela zakonitosti v kazenskem pravu, opozorili smo tudi na ustavno, na ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, na prepoved povratne veljave pravnih aktov, s pravno sistemskega vidika pa smo opozorili na potrebo po skladnosti z Zakonom o potrošniških kreditih in o varstvu potrošnikov. Večina pripomb iz našega mnenja je bila z vloženimi amandmaji upoštevana, včeraj pa ste prejeli tudi pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z nekaterimi pripombami iz našega mnenja.

Hvala.