Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 14. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Dejana Süča, gospod mag. Rastislav Vrečko nadomešča nezasedeno mesto v odboru, poslanec Anton Šturbej nadomešča gospoda Rada Gladka in gospod Milan Jakopovič nadomešča Miho Kordiša.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z dvema točkama, to je 1. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju in omejevanju konkurence in točka 2 Predlog zakona o tržni inšpekciji - druga obravnava. Dodatno pa ste dne 15. 1. 2024 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z A1 točko dnevnega reda na podlagi 134. člena Poslovnika Državnega zbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE PROTOKOLA O SPREMEMBI SPORAZUMA O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO KAR ZADEVA PROST PRETOK PODATKOV, EPA 1286-IX EU 1243.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj tega stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi 2. odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

In sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predstavitev predloga stališča, državnemu sekretarju mag. Dejanu Židanu.

Pred tem bi še pa povedala eno pooblastilo, gospa poslanka Sara Žibrat nadomešča Tineta Novaka. Lepo pozdravljeni.

In sedaj dajem besedo mag. Dejanu Židanu. Izvolite.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim.

Pred vami je predlog stališča do protokola glede sporazuma iz leta 2018 s katerim sta Evropska komisija in Evropska unija in Japonska dogovorili gospodarsko sodelovanje. Ta sporazum se je pričel realizirati v začetku leta 2019. Ni pa sporazum določal nekaterih bistvenih stvari, ki so vezane na podatke, pa ne zato, ker ne bi bilo soglasja, šlo je za to ker je Evropa relativno težko takrat oblikovala lastno stališče do podatkov in do varnosti podatkov. To se je spremenilo in konec leta 2022 sta Evropska komisija in Japonska dogovorili postopek, ki ga zaključili tudi oktobra leta 2023 s katerim se ureja tudi prenos podatkov. In s tem protokolom, ki je dogovorjen, se posega v sedem členov sporazuma. Vsi so od tekstovno pri vas našteti. Želja je, da bi lahko Coreper že 24., torej naslednji teden potrdil soglasje. Nobena država nima nasprotovanja, vse se strinjajo, tudi slovenska vlada predlaga da se parlamentarni odbor strinja, z namenom, da se na Svetu potrdi konec januarja in da se potem ob prvi priložnosti ta dodatek protokol tudi podpiše.

Za kaj gre pri tem protokolu? Dogovorjena so načela prenosa podatkov. To je nekaj kar gospodarstvo nujno potrebuje, pa v resnici se sedaj tudi na podlagi dobre volje tudi izvaja. Ampak sam sporazum, ki je pred vami določa šest področij, kjer pogodbeni partnerici ne smeta uveljavljati nekih novih prepovedi, če želite vam jih lahko kasneje tudi naštejem. Prav tako pa jasno poudarja, da obe pogodbeni partnerici ohranjata avtonomnost pri regulativi na področju varnosti podatkov, bodisi splošnih podatkov, bodisi splošnih podatkov, bodisi osebnih podatkov. Ta novi pristop ni samo značilen za ta protokol. Evropska unija ga je začela tudi že v preteklosti uporabljati, recimo za Združeno kraljestvo, Novo Zelandijo, mogoče sedaj nekoliko bolj ambiciozen. Slovenska Vlada predlaga pristojnemu odboru, da tudi Slovenija podpre protokol in s tem omogočimo Evropski komisiji, da ga podpiše v najkrajšem času. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar. Zahvaljujem se za predstavitev tega predloga stališča. Gre morda za bolj pomembno področje, vprašanje kot si ga na prvi pogled predstavljamo. Tudi sam se bom vrnil kakšnih pet let nazaj, ko je konec leta 2018 Evropski parlament potrdil strateški sporazum med Evropsko unijo in Japonsko, s tem je dejansko Evropska unija dobila skoraj 130 milijonski trg, povsem normalno pa je, torej dodatni trg, povsem normalno pa je, da ko poslujemo, če želimo uspešno, pošteno poslovati, da moramo zagotoviti in definirati tudi zelo jasna pravila glede pretoka oz. prostega pretoka podatkov. Danes imamo zelo različne tehnologije, ki nam pri tem pomagajo, seveda pa prinašajo tudi določena tveganja. In res je, Evropska komisija je potem leta 2019, v začetku leta 2019, sprejela sklep o ustreznosti za Japonsko in s tem ustvarila največje območje varnega pretoka podatkov na svetu. Ne bom zdaj šel v podrobnosti in kratil vašega dragocenega časa in govoril o številkah v evrih ali dolarjih ali enih jenih, kako pomembna, kako pomembno je gospodarsko sodelovanje EU-Japonska na področju blagovne menjave in na področju menjave storitev, vsekakor pa s tem sklepom Evropske komisije, ki sem ga omenil, o ustreznosti namreč vzpostavljamo kot Evropska unija največje območje varnega pretoka podatkov na svetu. Najbrž bo frekvenca spreminjanja in prilagajanja adaptacij teh protokolov o menjavi podatkov o prostem pretoku podatkov zelo visoka. Zakaj? Ravno zaradi tega, ker se tehnologije za izmenjavo podatkov zelo hitro spreminjajo. Poseben pospešek je digitalizacija kot taka, namreč digitalizacija poslovnih procesov dobila prav v času epidemije, eni celo govorijo o eksponentni rasti, ampak kakorkoli že, gremo v pravo smer in kot poslanska skupina, ki smo zagovorniki odprte trgovine, bomo seveda to stališče Vlade tudi na tem odboru podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več besedo, zaključujem razpravo in odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa sveta o podpisu v imenu Evropske unije protokola o spremembi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko kar zadeva prost pretok podatkov, EPA 1286-XI, EU-U 1243, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

In sedaj prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 13, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Predlagam prav tako, da odboru pristojnemu za zadeve Evropske unije poročamo pisno. Se s tem strinjate? Hvala lepa.

In s tem zaključujem a1. točko dnevnega reda.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1142-XI. Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 1. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 15. 1. 2024 in pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 12. 1. 2024. Rok za vložitev amandmaja se je iztekel v četrtek 11. 1. 2024. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 1., 2., 3., 10. in 13. členu predloga zakona z dne 11. 1. 2024.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju Mag. Dejanu Židanu, da nas popelje v ta zakon. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica.

Pred vami je sprememba Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki jo lahko razdelimo na tri dele, bistven, najpomembnejši je prenos uredbe, ki jo imenujemo Uredba o platformah za podjetja. O njej nekoliko kasneje. Drugo, kot pristojni organ za akt o digitalnih trgih za to spremembo zakona določamo Agencijo za varovanje konkurence, potem pa smo tekom razprave sprejeli še šest predlogov Agencije za varovanje konkurence, s katerimi izboljšujemo njihov način delovanja, smo jih upoštevali in so tudi predlog tega zakona.

Torej, kaj je osnova te spremembe. Evropska unija je spoznala, da za razliko od klasičnega trga, ki je dosti reguliran, ki po svojih močeh skrbi za to, da so partnerji na trgu v nekem enakopravnem položaju, tako če opazujemo kupca in prodajalca in ne glede na velikost enega od partnerjev, tudi če imamo nasproti recimo multinacionalko, po drugi strani imamo podjetja mikro, srednja, mala, velika, in v bistvu v realnem življenju evropski okvir zaščite daje veliko pravno varnost. Na žalost v digitalnem svetu tako ni in v tem trenutku še vedno velike platforme - na zdravje - velike platforme se lahko obnašajo do svojih partnerjev, to so podjetja, tukaj urejamo torej samo področje podjetij, diskriminatorno, netransparentno in nepošteno. Evropska unija se je odločila, da to področje uredi s skupnim pravnim aktom in to sedaj prenašamo. Bistvo tega pravnega akta vidite v 14. členu, ki posega v 85. člen obstoječega zakona in tam je tekstovno našteto kar nekaj ukrepov, in sicer 14, ki se po novem štejejo kot nedovoljena, kot netransparentna praksa in to prenašamo v slovenski pravni re. Kot odgovorno inštitucijo za nadzor tega področja določamo agencijo za varovanje konkurence, posežemo pa tudi v sistem kaznovanja, ki tokrat govori o letnem prometu tudi do 2 %. Zakaj je to pomembno? Zamislite si, da imate globalno svetovno platformo in kakršna koli kazen bi bila izrečena, bi znala biti nepomembna, grožnje velike kazni pa Evropska komisija, mi pa podobno menimo, je mogoče tisti pritisk, da se bodo ravnali v skladu z evropsko zakonodajo. To tako na kratko, če pa želite bi podrobnosti lahko moj sodelavec, ki je tudi nosilec zakona lahko predstavil. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo nekatere naše pripombe glede, drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo predstavniku komisije Državnega sveta za gospodarstvo, turizem in šport gospodu Leopoldu Pogačarju. Izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav, predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lep pozdrav v mojem imenu in v imenu Državnega sveta.

Tako kot ste dejala, komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 16. seji, 10. januarja obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Naj takoj na začetku povem, da komisija predlog zakona podpira.

Glede na to, da so bili razlogi, spremembe in vse že dobro pojasnjeno to ne bi ponavljal. Bi pa povedal, da je predlagatelj pojasnil, da bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka določene zadeve oziroma člene ustrezno uskladil z vsebino predloga zakona na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Mogoče kot zanimivost državni sekretar je še dodatno pojasnil, da so v pripravi številni predlogi zakonov, s katerimi se bo v našo zakonodajo vključilo v vsebino številnih evropskih uredb, pri čemer se ministrstvo o spremembah usklajuje z gospodarstvom oziroma različnimi gospodarskimi združenji. Skratka, komisija je predlog zakona podprla, ni imela vsebinskih pripomb in ga je v okviru glasovanja soglasno podprla. Hvala.