Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 9. sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestna članica sodeluje poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta, in s pooblastilom Dušan Stojanović nadomešča Gašpra Ovnika.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer. 1. točka, Predlog zakona o spremembah Zakona o Prešernovi nagradi, 2. točka, Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za leto 2022, in 3. točka, razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PREŠERNOVI NAGRADI.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba ter predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 65. seji, 6. 12. 2023, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je bil 12. 1. 2024. Dva amandmaja so vložile poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica, in sicer k 1. ter 3. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavnikom predlagatelja, in sicer državnemu sekretarju mag. Marku Rusjanu.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim gostom!

Predlog spremembe Zakona o Prešernovih nagradah se tiče vprašanja organizacije proslave ob kulturnem prazniku, v ničemer pa ne spreminja postopka izbire umetnic in umetnikov, ki prejmejo Prešernovo nagrado. Proslava ob kulturnem prazniku je po trenutno veljavni zakonski ureditvi v domeni Upravnega odbora Prešernovega sklada, medtem ko ima pristojnost za organizacijo vseh ostalih državnih proslav Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Upravni odbor Prešernovega sklada po trenutno veljavni zakonski ureditvi izbere scenarista in režiserja proslave, ne prevzema pa odgovornosti za sredstva, za zagotavljanje sredstev za izvedbo izbranega scenarija ali režijskega koncepta; to je v preteklosti že povzročalo težave pri izvedbi proslave. Obenem takšna ureditev Prešernovo proslavo uvršča v nižji rang državnih proslav, saj zanjo organizacije ne prevzema najvišji organ za organizacijo proslav v državi. Na Ministrstvu za kulturo menimo, da je kulturni praznik enakovreden drugim državnim praznikom in da si kultura zasluži proslavo, ki bo po rangu in nivoju organizacije enakovredna ostalim državnim proslavam. Upravni odbor Prešernovega sklada je strokovno telo, sestavljeno iz poznavalcev in poznavalk posameznih zvrsti umetnosti. Njihova strokovnost je nujna za delo Prešernovega upravnega odbora in nikakor ne gre spregledati - vendar pa članice in članice upravnega odbora to funkcijo opravljajo poleg svojih rednih zaposlitev - umetniških ali akademskih obveznosti. Zato za praktični vidik organizacije slavnostnega javnega dogodka na najvišjem državnem nivoju odbor ni ustrezen. Mnogo bolj smiselno je, da organizacijo proslave prevzame koordinacijski odbor, v katerega imenujejo člane vse tri veje oblasti, in sicer so člani koordinacijskega odbora zaposleni v različnih državnih organih ali organizacijah civilne družbe, v kateri so nekateri tudi zadolženi za organizacijo dogodkov, kar zagotavlja učinkovitejšo organizacijsko ekipo, ki lahko izpelje nalogo organizacije državne proslave na visoki izvedbeni ravni. Tako je poglaviten cilj predlaganega zakona ta, da se odločanje na vseh državnih proslavah uredi na primerljiv način, in sicer tako, da organizacijo proslav ob slovenskem kulturnem prazniku od upravnega odbora Prešernovega sklada prevzame koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, saj, kot sem že omenil, ta proslava je edina izjema. Pri pripravi izvedbe proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri se podeljuje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, so namreč v preteklosti nastale nekatere organizacijsko tehnične nejasnosti in zaradi tega tudi vprašanje formalne odgovornosti za izvedbo proslave. Se pravi, ta koordinacijski odbor je sestavljen, kot sem že omenil, iz različnih vej oblasti in s čimer so /nerazumljivo/ zastopani najrazličnejši vidiki, predvsem pa ima odbor izkušnje na področju organizacije velikih prireditev in reden stik z dogajanjem. V začetku mandata so bili na koordinacijski odbor oziroma generalni sekretariat Vlade premeščeni tudi uslužbenci, ki so bili na Ministrstvu za kulturo zadolženi za izvedbo tovrstnih nalog. Če ne bodo proslave uspešne je pomembno tvorno sodelovanje z avtorji od začetka njihovega stanovanja, saj se jih tako lahko zagotovi, da bo umetniški program kvaliteten, realno izvedljiv, zanimiv za dovolj širok krog občinstva in tudi finančno smotrn. Koordinacijski odbor razpolaga s potrebnimi produkcijskimi zmogljivostmi in znanjem, da to izpelje. Za bolj nazorno pojasnitev, dva uslužbenca sta bila premeščena iz Ministrstva za kulturo na generalni sekretariat Vlade, ki sta v preteklosti opravljala vse potrebno za izvedbo proslav in tudi… Tako, da mi trenutno nimamo tega kadra in v bistvu delamo te lanskoletno, letošnjo proslavo brez teh kadrovskih resursov. To je na kratko predstavitev potem pa seveda sem na voljo za vprašanja. Hvala.

Preden nadaljujemo preberem še eno pooblastilo, in sicer članico Ivo Dimic nadomešča poslanec Janez Cigler Kralj.

Besedo sedaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Miri Palhartinger.

Dober dan! Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona, kot vedno, proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. K predlogu zakona so bili sicer vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, vendar ti odpravljajo le del pripomb iz našega pisnega mnenja, zato bom pripombe, kjer z amandmaji te pripombe niso bile upoštevane oziroma k njim ni bilo podano pojasnilo, na kratko povzela, obnovila.

V mnenju je v zvezi z opredelitvijo koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve kot nosilca nalog usklajevanja organizacije proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika ZPS v 1. členu opozorila, da naloge in način delovanja tega delovnega telesa Vlade niso urejeni na ravni zakona. Gre namreč za delovno telo, ki ga imenuje Vlada. Predlagana rešitev zato že sama po sebi predstavlja nedosleden in nepravilen zakonodajni pristop. Z vidika hierarhije pravnih aktov in načela delitve oblasti pa je nepravilno tudi napotilo zakonske določbe na vsebino urejeno v nekem sklepu Vlade. ZPS je opozorila tudi, da je v predlagani zakonski ureditvi opuščena določba po kateri je za sklepanje pogodb z režiserjem in scenaristom proslave pooblaščeno ministrstvo, pristojno za kulturo. Kdo naj bi to nalogo prevzel iz zakona ni razvidno. Predvideti je mogoče, da naj bi bil to koordinacijski odbor, vendar ta, kot delovno telo Vlade, nima statusa proračunskega uporabnika ali pravne subjektivitete in te naloge ne more prevzeti. Sicer pa sprememba tudi ni posebej obrazložena in jo je treba seveda preveriti in ponovno in dodatno pojasniti.

ZPS je izpostavila tudi vprašanje jasnosti opredelitve nalog kot jih določa predlog zakona. Sicer je besedilo določbe z amandmajem nekoliko spremenjeno v smeri jasnosti, vendar ostaja nepojasnjeno vprašanje vloge in sodelovanja upravnega odbora Prešernovega sklada, ki sicer odloča o prejemnikih Prešernove nagrade in te nagrade se v njegovem imenu na proslavi tudi podeljujejo.

V okviru pripombe k 2. členu je ZPS predlagala da se v statutu Prešernovega sklada namesto neposredne opredelitve izročitelja nagrad določi le način njegove določitve. Posebej pa je treba izpostaviti tudi pripombo, ki se nanaša na odsotnost prehodne določbe, s katero bi bila uporaba spremenjene zakonske ureditve ustrezno zamaknjena. To pripombo je ZPS podala, ker bi ob odsotnosti take določbe glede na časovne okoliščine sprejemanja tega predloga zakona lahko nastopila situacija, ko se bo spremenjena ureditev že uveljavila in bi se torej tudi morala začeti uporabljati, to pa bi vse skupaj časovno sovpadlo s časom organizacije osrednje proslave v počastitev kulturnega praznika v letošnjem letu oz. tik pred njeno izvedbo.

To je vse. Hvala.

Hvala za predstavitev.

K besedi vabim predstavnika Državnega sveta gospoda Jožefa Školča. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Državni svet oz. ustrezna komisija državnega sveta je ta predlog spremembe obravnavala. Tam je bilo slišati vsa ta pojasnila ministrstva in pa tudi različne pomisleke o smiselnosti te spremembe. Poznali smo seveda tudi pripombe takratne pač Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Naša komisija pač predloga sprememb zakona ni podprla, ni jih pa podprla iz preprostega razloga, ker se nam to ni zdelo niti smiselno niti dovolj prepričljivo obrazložena sprememba. Težava tudi vseh teh, tega kar smo ta hip poslušali, je v tem, da mogoče izpusti tisto, kar je bistveno, da se da se spomnimo, zakaj imajo te nagrade za razliko od drugih nagrad poseben zakon, zakaj imajo svoj upravni odbor itn. in znotraj tega zakaj je upravnemu odboru prepuščeno, da odloča oz. podaja, podaja rešitve za, za posamezne stvari v povezavi s podelitvijo teh, teh nagrad. Seveda je zaenkrat ostalo nespremenjeno, da upravni odbor v skladu s potem vsem tistim instrumentarijem, ki ga ima zgrajenega, izbira nagrade, v predlogu zakona, ki se ga sedaj spreminja, pa je bilo, bilo pač takrat napisano, da določi tudi način te izvedbe proslave, kar je pomenilo skozi to zgodovino, če vzamemo od leta 1991 naprej, različne, različne rešitve, ampak ključen namen zakonodajalca takrat je bil, da Prešeren, da se podeljevanje Prešernovih nagrad in vse, kar je z njimi povezano, čim bolj odmakne od, od politike in od državnih odločitev. Tako tudi ni bilo, ni bilo nikoli situacije, da bi, da bi lahko neko ministrstvo imelo komplet pogon za izvedbo teh, teh podelitev. Tako da ta, te stvari, ki se pač godijo za vsakokratno rekonstrukcijo teh vladnih služb, ko se selijo enkrat na eno mesto drugič na drugo, niso bile po našem bistvene za to, da se gre v to, v to, v to, v to spremembo. Ali drugače povedano, svetnikom na komisiji se je zdelo smiselno, da ostane to podeljevanje v vseh teh elementih, tako kot so določeni, avtonomno, da se zadrži avtonomija te nagrade in da se jo ne prepusti, bom rekel, skušnjavam različnih takih ali drugačnih možnih koalicij oz. vlad. Tako da vsa leta je to delovalo ne glede na to, da so bili recimo upravni odbori imenovani v nekem času, nagrade so se podeljevale v drugem času. Večin časa je veljalo to, kar je zdaj rešeno, da politiki ne govorijo na tej proslavi. Jaz vam lahko govorim tudi iz lastnih izkušenj, nikoli ni bilo te skušnjave, da bi v to pač šli. Rešitve so bile različne, največkrat, če so bili nagrajenci pripravljeni, so bili oni tisti, ki so nagradili, ki so naslovili pač publiko v naslednjem letu ali pač predsednik upravnega odbora. In kot se boste vsi spomnili, ni bilo nobenih posebno velikih težav s temi proslavami. Nasprotno, proslave so bile zaradi te avtonomije vedno ene od bolj intrigantnih, nikoli se ni vedelo, kaj bodo ali pa bomo morali politiki tam poslušati. In to je bilo praviloma v veselje kulturne scene in kulturne javnosti.

In to so bili razlogi, ki so nas vodili k temu, da tudi vam odsvetujemo to po našem nepotrebno spremembo.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

K predstavitvi stališča vabim še predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada, gospoda Jožefa Muhoviča. Izvolite.

Tudi jaz se vsem zahvaljujem za besedo in vas lepo pozdravljam. Ne bom pripovedoval tukaj nobenih osebnih stališč, ampak samo stališča upravnega odbora, ki jih je sprejel na lanskoletni novembrski seji, kjer se na nek način dotika čisto konkretno situacij.

Torej, uvodoma naj povem, da odbor Prešernovega sklada v aktualni sestavi z Zakonom o Prešernovi nagradi, kakršen velja, ni imel nobenih težav, vsaj ne v smeri, v kateri so usmerjeni predlogi sedanjih sprememb. Nekaj težav smo imeli konec leta 2022 in lani ta čas z dvema življenjskima situacijama, ki sta se dogodili, ne da bi jih kdo lahko projektiral, torej, ki ju veljavni zakon ne predvideva in pravne podlage zanju ne predvidevajo niti spremembe, ki se sedaj predlagajo. Vsi se boste spomnili, da je šlo za problem odvzema Prešernove nagrade konec leta 2022 in za obrnjen problem retroaktivne podelitve izročitve ali če hočete vročitve pred 23 leti definitivno zavrnjene Prešernove nagrade. Torej, ti dve situaciji, ki sta realni, ki jih je življenje naplavilo, ne naslavljajo razmisleki o spremembi Zakona o Prešernovi nagradi. Upravni odbor Prešernovega sklada načelno ni proti spremembam zakona, je pa za to, da so te spremembe relevantne, dobro pretehtane in precizno definirane, če je le mogoče, da na nek način prehitijo realnost, ki se tudi lahko zgodi. Če ne, seveda, tale zakon razumno dolgo regulira situacijo v stvarnosti. Upravni odbor je ob spreminjanju zakona zelo pozoren tudi zato, ker bodo te spremembe zadevale vse druge upravne odbore, ki bodo temu, ki se mu mandat izteka, sledili v prihodnosti. Zato je v tej zvezi prepričan, da sprejetje sprememb po hitrem postopku ni smiselno in ni upravičeno. Nekoč sem čisto mimogrede v enem televizijskem studiu slišal pravniški rek: veliko hitenje, slab zakon. Tega pa si, upam, nihče v tej sobi ne želi.

No, na tem mestu ne bom obnavljal faktografije, preko katere je Upravni odbor Prešernovega sklada prejel pobudo za spremembo zakona 10. marca lanskega leta in Predlog zakona o spremembah Zakona o Prešernovi nagradi, ki ga je prejel na mizo na svoji 21. seji 27. junija 2023 in ga zaradi tega tudi ni mogel na tej seji obravnavati, ker gradivo ni prišlo pravočasno. Stališča o predlogu pa je zato upravni odbor izoblikoval na dolgi razpravi na 22. redni seji 5. oktobra 2023 in stališča potem tudi poslal na ustrezne naslove. No, tukaj bom ta stališča skušal predstaviti zgolj po točkah. Prvič, glede organizacijsko tehničnih nejasnosti, o katerih govori predlog zakona o spremembi zakona, omenjenih v predlogu. Torej, upravni odbor ugotavlja, da pri pripravi in izvedbi proslav v njegovem mandatu takih nejasnosti ni zaznal in ga nanje tudi nihče od zunaj ni opozoril. Trditev gospe Škofic iz Kabineta predsednika vlade, da razmerje med Upravnim odborom Prešernovega sklada in Ministrstvom za kulturo glede organizacije proslave ni povsem dorečeno, ni točna, saj sta v veljavnem Zakonu o Prešernovi nagradi vlogi upravnega odbora in Ministrstva za kulturo, kar zadeva organizacijo proslave, popolnoma nedvoumni in jasno opredeljeni, in sicer v drugi alineji 12. člena (citiram): »Strokovna in administrativna dela za upravni odbor opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo.« (Konec citata.) In v četrti alineji 7. člena piše takole (citiram): »Upravni odbor v skladu s statutom izbere scenarista in režiserja proslave. Z izbranim scenaristom in režiserjem sklene pogodbo ministrstvo, pristojno za kulturo.« (Konec citata.) Na predlog, torej 3. točka, da bi organizacijo proslav ob slovenskem kulturnem prazniku prevzel Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, pa upravni odbor pripominja, da je koordinacijski odbor že do sedaj koordiniral izvedbo vseh Prešernovih proslav v mandatu aktualnega upravnega odbora, pa tudi v mandatih pred njim. Tako funkcijo, namreč koordinacijsko in organizacijsko, tudi ima. No, po veljavnem Zakonu o Prešernovi nagradi pa je pristojnost za oblikovanje vsebinskega koncepta proslave in za izbor avtorjev, četrta alineja 7. člena, v rokah upravnega odbora, za kar obstajajo tehtni razlogi. Prešernova proslava je namreč vsebinsko zasnovana tako, da v ospredje postavlja delo in dosežke vsakokratnih nagrajencev. Njihov končni izbor na podlagi mnenja in predlogov področnih komisij pa opravi prav upravni odbor, ki nagrade tudi podeli, jih javno utemelji ter se v ta namen temeljito seznani z delom ter je zato najbolj kompetenten za sodelovanje pri oblikovanju vsebinskega dela proslave, ampak tudi za to, da prispeva slavnostni govor, v katerem aktualni predsednik ali predsednica upravnega odbora apostrofira nagrajence ter da s tem proslavi tudi ustrezen vsebinski ton. Prenos pristojnosti za vsebinsko oblikovanje Prešernove proslave z odbora, ki je po strokovnih kompetencah zadolžen za izbiro, če grdo rečem, osrednjih likov te proslave na koordinacijski odbor, ki pri tej izbiri nima nič, je poseganje v sam smisel delovanja in obstoja upravnega odbora, ki bi bil sicer samo še izbiralec nagrajencev in njihov predstavljalec 3. decembra vsako leto na tiskovni konferenci. Na dolgi rok - to se mi zdi zelo pomembno poudariti, na dolgi rok - se tak ukrep utegne odražati in kazati na tak način, da bo prišlo do popolne nepovezanosti Prešernovih proslav z njihovim vsebinskim jedrom, ki ga tvorijo prav vsakoletni nagrajenci. Veste, koordinacijski odbor ne pozna nagrajencev, z njimi se ni seznanil. On lahko koordinira in dejansko to dela, lahko organizira in dejansko to dela. In mislim, da je to popolnoma dovolj in v redu.

Predlog spremembe prve alineje 11. člena, ki predlaga, da se sedanja dikcija četrte in pete vrstice, ki se glasita: »Način podelitve nagrad, način izvedbe osrednje proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika nadomesti z enotno dikcijo.« Citiram: »Prešernov sklad ima statut, ki podrobneje določa izročitelje nagrad v okviru proslave.« No, tale beseda »izročitelj« je najbrž precej nerodno izbrana, to je bilo tudi danes na tej seji že povedano. Upravnemu odboru se zdi ta izraz sporen. Upravni odbor je v tej zvezi dolžan opozoriti, da gre pri odločanju o Prešernovih nagradah in nagradah Prešernovega sklada za dodelitev nagrad s strani upravnega odbora v glasovalnem izbornem postopku in za svečano podelitev dodeljenih nagrad na Prešernovi proslavi. Vidite, teh predpon k besedam vsaj lansko leto nihče ni hotel upoštevati. Za vrnitev podelitev, ponovna podelitev, vročitev - takih zadev smo imeli polno, ampak besede slovenskega jezika so popolnoma jasne -, torej, za svečano podelitev dodeljenih nagrad na Prešernovi proslavi je zadolžen Upravni odbor Prešernovega sklada. Svečani podelitveni akt je bil od leta 1965, ko se nagrade podeljujejo na način, kakršnega poznamo danes, vedno naloga predsednika ali predsednice upravnega odbora, aktualnega. Upravni odbor ugotavlja, da je glede na slovesnost tega dejanja sintagma izročite nagrade pejorativna, neustrezna. Ne gre samo za izročitev, ker torej predsednik upravnega odbora ni delavec na nekem ekspeditu, ki vam izroči pošiljko, to je hecno.

No, upravni odbor tudi ugotavlja, da predlogi sprememb Zakona o Prešernovi nagradi nikjer ne upoštevajo morebitne zavrnitve nagrade in morebitnega odvzema nagrade. To, kar je bilo lansko leto tak čas tako zelo aktualno, da smo mi v upravnem odboru veliko ur potrošili samo na teh dveh temah, je zdaj nekam izginilo. In zdajle, ko je priložnost, da bi razmislili o tem, kako se v teh dveh primerih ravna, ali se nagrada sploh odvzema, ali je Zakon o Prešernovi nagradi oziroma o katerikoli nagradi, ki ima zadnji člen, ki predvideva odvzem te nagrade, sploh še kulturno relevanten, saj gre za zakon o podeljevanju nagrad, ne za odvzem. In kako se ravna takrat, ko nagrajenec nagrado zavrne. Lansko leto smo doktorirali na to temo, pa nismo nikamor prišli. Torej, jaz bi predlagal kot predsednik upravnega odbora v poslavljanju, da dobro premislite tudi te vidike, ki jih realno življenje sicer prinaša, jih pa seveda zakonodajalec še sanjalo se mu ni o tem, ni mogel predvideti, nihče jih ne bi mogel, ampak danes jih imamo danes jih lahko premislimo, ne mudi se pa prav nikamor če mene vprašate. Najlepša hvala.

Hvala. Prehajamo na razpravo o posameznih členih predloga zakona o spremembi zakona o Prešernovi nagradi in vloženima amandmajema k 1. in 3. členu. Predlagam da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in glasujemo o amandmaju. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

Prehajamo na razpravo o 1. členu in vloženem amandmaju poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Izvolite besedo kolegica Alenka Jeraj.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Naj najprej povem da tudi v Poslanski skupini SDS ocenjujemo da spremembe zakona o Prešernovi nagradi ne potrebujemo in temu kar ste nam prinesli na mizo nasprotujemo.

Bi pa radi razjasnili še nekaj stvari, ki se berejo v tekstu, ki so ga pripravili na Ministrstvu za kulturo. Glede na to kar je povedal gospod Muhič je po našem mnenju popolnoma jasno kaj je naloga koga, kaj ima kdo v tem, bom rekla, postopku do podelitve in do izvedbe prireditve, kaj ima kdo za narediti. In če je ministrstvo zapisalo, da so nastale nekatere organizacijsko tehnične nejasnosti in da organiziranje proslave ni povsem dorečeno, da nam to malo pojasni. Treba je pač tukaj samo napisati, da so neke nejasnosti. Te nejasnosti se da odpraviti. Tudi, če kaj ni dorečeno se da dogovoriti, ampak kot vemo iz zakona so stvari precej jasne in praktično vsa ta leta ni bilo nobenih težav do takrat ko je ministrstvo za kulturo prevzela Levica in naredila kaos, seveda, z dodelitvijo nagrade nagrajenki, ki jo je pred leti zavrnila. Torej, če nekdo ne želi nagrade ima legitimno pravico da se pač tako odloči, kolikor vemo se je takrat gospa odločila samo za zavrnitev nagrade, denarno je pa prevzela. Torej, to je tudi pove nekaj o tej nagrajenki. Vmes se je izkazala z zelo nekulturnimi dejanji in vprašanje če bi kdaj še prišla na vrsto za tako visoko priznanje.

Strinjamo se tudi s tem kar je bilo povedano s strani Komisije za izobraževanje kulturo znanost šport in mladino iz Državnega sveta. Znotraj tega so tudi predstavniki kulture kot pač del sestave Državnega sveta. Zelo pomembno se mi zdi tudi to kar je povedal gospod Muhič, da je, Muhovič pardon, se opravičujem, da je vsebina torej povezava programa, ki je potem na proslavi z nagrajenci, ker seveda upravni odbor jih pozna, o tem se veliko pogovarjajo ko pridejo pač predlogi iin tako naprej in do končne odločitve. In mislim, da je pravilno da to odločitev pustimo stroki oziroma upravnemu odboru, ne pa da se tudi tu vmešavajo potem aktivisti Levice.

In še ena stvar, v zakonu, torej pri spremembi navajate ureditev v drugih pravnih sistemih, kjer napišete sicer katere nagrade podeljujejo posamezne države, ne pa tudi kdo organizira proslavo, kdo opravi izbor, razen mislim, da tukaj v Franciji, kjer podeljuje minister za kulturo predvidevamo, da se tam pač to dogaja. Če že spreminjate točno določeno stvar torej organizacijo proslave bi pričakovali primerjavo tega, organizacijo prireditve ali pa izročitve, pa tega tukaj iz tega pregleda ne vidimo.

Jaz bi prosila da mi z ministrstva poveste katere so te organizacijsko tehnične nejasnosti in kaj pri organizaciji ni dorečeno, pa tudi kakšen primer če je kdaj prišlo do kakšnega problema v zvezi s tem. Jaz se ga sicer ne spomnim, razen kot smo že povedali lani kaj je vse bilo, ampak vemo iz kakšnih razlogov ne zaradi tega ker bi bilo kaj nejasno. Kvečjemu mislim, da so si nekateri vzeli pristojnost, ki je nimajo in dovolili da je gospa Makarovič prišla na koncu proslave na oder in tako naprej. Ja zakon je zelo jasen, vse je opredeljeno. Če pa potem neki, ne vem kako naj rečem, revolucionarji se grejo neko svojo zgodbo in svojih pet minut slave pa mislim da to ni primerno. Hvala za odgovore.