6. nujna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

26. 3. 2019
podatki objavljeni: 26. 3. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 6. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržni in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora sicer gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O DEJAVNOSTI SLOVENSKIH POSLANK IN POSLANCEV V EVROPSKEM PARLAMENTU.   Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje odbora, prošnjo Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke za soglasje za izvedbo nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije izven poslovniškega roka ter soglasje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za izvedbo nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije izven poslovniškega roka. Vsa gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Na sejo so bili vabljeni gospod Danijel Krivec - predlagatelj zahteve ter vodja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke -, poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, Kabinet predsednika Vlade, Ministrstvo za zunanje zadeve in Državni svet. Vse prisotne prav lepo pozdravljam. Na začetku želim povedati, da sem na zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke nujno sejo odbora sklical zavedajoč se dejstva, da v skladu z odlokom o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora Odbor za zadeve Evropske unije nima pooblastil za obravnavo poročil o dejavnosti poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Evropski parlament je edini organ Evropske unije, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami. Rad bi tudi poudaril, da so poslanci Evropskega parlamenta izvoljeni predstavniki ljudstva Evropske unije, so svobodni in neodvisni pri glasovanju pa niso vezani na pooblastila ali navodila. Pravico voliti in biti voljen za poslanca iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu ima pod pogojem, da mu ni bila odvzeta volilna pravica in pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice tudi državljan tudi druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni 18 let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. To pravico državljani drugih držav članic Evropske unije ureja 10. člen Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Evropski parlament torej izvolijo volivke in volivci v državah članicah Evropske unije in s tem so poslanci za svoje delo v Evropskem parlamentu tudi odgovorni. Seveda pa nam lahko poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu kadarkoli predstavijo svoje delo, stališča in poglede na zadeve Evropske unije ter na druga vprašanja, saj so vabljeni tudi na vse seje Odbora za zadeve Evropske unije. Besedo najprej dajem predlagatelju zahteve gospodu Marku Pogačniku iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Uvodoma eden prav lep pozdrav vsem poslankam in poslancem Evropskega parlamenta na tej seji. V Slovenski demokratski stranki smo se za ta sklic seje odločili iz večjih razlogov in sicer, poročilo o dejavnosti slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. V nadaljevanju bom podal razloge, zaradi česa smo se odločili za ta sklic seje. Čeprav je Evropski parlament odločal o številnih ukrepih, ki posredno in neposredno vplivajo na življenje državljank Evropske unije in Slovenije je delo poslank in poslancev v Evropskem parlamentu vse več odmaknjeno od oči javnosti in sporočanje medijev pa ne moremo dobiti celovitega pogleda v obseg in kvaliteto njihove opravljenega dela.    (nadaljevanje) Ena od ključnih tem, ki je zaznamovala minuli mandat in kateri bo tudi v novi finančni perspektivi namenjen velik del sredstev, je varnostna situacija v Evropi. masovne ilegalne migracije so Evropsko unijo zamajale v njenih temeljih. Čeprav so nekateri politični voditelji zaradi slabe demografske slike v Evropi v migracijah videli priložnost za zaposlitev vrzeli na trgu delovne sile, pa so v ospredje stopile predvsem negativne posledice ilegalnih migracij – islamska radikalizacija, teroristični napadi po evropskih mestih, neenaka socialna varnost med migranti in državljani Evropske unije, kriminal, brezposelnost med migranti, kontrola na notranjih mejah, kvote, brexit. Nezakonite migracije so bile tudi točka preloma za odločitev Britancev za izstop iz Evropske unije. V tem trenutku se veliko napora vlaga v izogib trdnemu izstopu, ki bi bistveno otežil življenje ljudi na otoku in v Evropski uniji. V Združenem kraljestvu živi tudi okoli 5 tisoč Slovencev, ki s preostalimi državljani delijo negotovo usodo brexita, zato je odgovornost evropskih poslancev pri sprejemanju povezanih odločitev, zelo velika.  Številni evropski projekti so namenjeni povečanju mobilnosti znotraj Evropske unije in izenačevanju izhodišč možnosti državljanov. Erasmus+ je program Evropske unije za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja mladine in športa. Nedavno pa je Evropski parlament potrojil proračun Erasmusa na 45 milijard evrov, širi pa se tudi krog upravičencev. Tukaj bi poudarili, da je bil predvsem aktiven pri tem delu poslanec Slovenske demokratske stranke, dr. Milan Zver. Evropska kohezijska sredstva so praktično edina razvojna sredstva za Slovenijo. V programskem obdobju 2014-2020 je Sloveniji na voljo več kot 3 milijarde evrov, toda v resnici je bilo do konca januarja 2019 počrpano zgolj 17 %.  Velika težava je tudi v odsotnosti dolgoročne strateške usmeritve črpanja evropskih sredstev in usmerjenosti k razdrobljenim projektom. Spoštovani predsednik, če zagotovite mir, da bom jaz lahko uvodoma predstavil to predstavitev. / Oglašanje iz dvorane/
Prosim vse prisotne, da se vzdržujete. Radi bi imeli mir in red na seji. Hvala lepa.
Poslanci v Evropskem parlamentu imajo vpogled v uspešnost in strategijo drugih držav, zato lahko s svetovanjem pri pripravi strategije in usmeritev bistveno pripomorejo k uspešnosti črpanja sredstev domače države, s svojim aktivnim pristopom pa lahko zagotovijo pomembna dodatna sredstva v okviru posebnih projektov, kot sta bila v iztekajočem se mandatu Erasmus+ in pobuda za zaposlovanje mladih.  Omeniti velja tudi pripravo poročila, s katerim je Slovenija leta 2015 dobila 18, 4 milijona evrov za odpravo škode, ki jo je povzročil žled. Velikokrat slišimo, da male države nimajo možnosti vpliva na delovanje evropske politike, toda na primeru predlaganega znižanja otroških dodatkov za tuje delavce s strani Avstrije, se je izkazalo, da lahko tudi male države z aktivnim pristopom uspešno uveljavljajo svoje interese v Evropski uniji. Tukaj je bila posebno aktivna poslanka Romana Tomc. Podobno aktiven pristop je potrebno ubrati tudi ob sprejemanju prihodnjega finančnega okvirja za Evropsko unijo in razrez sredstev. Velikokrat govorimo o statistiki, a statistika je zgolj statistika in o vsebini ter dejanski teži aktivnosti naših predstavnikov v Evropskem parlamentu pove bolj malo.  Zato kot predlagatelji nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije predlagamo, da se Odbor na seji seznani s poročili slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu in o predstavitvah opravi tudi razpravo.
Hvala lepa, mag. Marko Pogačnik. Postopkovni predlog pa ima dr. Franc Trček.
Ja, hvala za besedo predsedujoči. Moram priznati, da imam nekaj težav. Seveda lišaji na Pohorju razumejo, da je to nek predvolilni del, del tega teatra v katerem smo. Okej, »ajde« to lahko še kupim. Druga zgodba je… sami ste povedali, da nismo v osnovi pristojni zato, kar se zdaj tukaj dogaja, pa bi lahko rekel, pa bi bilo boljše, da se danes ukvarjamo s problemi javnega zdravstva. Tretji problem, ki ga imam je v tem, kako je bilo podano se samo navija za eno poslansko skupino znotraj ene afilacije. Zdaj kot človek, ki je delal največ evropske politike v tem parlamentu, seveda tedensko spremljam kaj dela vas osem, vključno do tega, kaj prijavljate, dajmo reči, vašemu KPK. Vključno do tega, recimo, kdo gospodu Peterletu plača hotel, ko gre predavat, kako je prebolel raka, na Poljsko, da dam nek primer, ne? Zdaj, za neko malo bolj resno sejo bi človek pričakoval več podatkov in dejansko, da bazira za vseh osem. To ni taka velika težava, kajne? Zdaj, dejansko, predsedujoči, zdi se mi, da samo v nekem precepu. Moj predlog je, če že, se gremo to sejo, da jo peljete na način enakopravnosti, ne? Če bi dal na glasovanje, da pa to sejo prekinemo, ker nismo pristojni, verjetno tudi SD bo proti, ker je že dva kandidata, ko sem se prej pošalil kot »strokovca«, nastavil zraven gospe Fajonove. Skratka, moj postopkovni predlog je, da se ta seja pelje na način, da se res seznanimo. Navsezadnje, imet neko diskrepanco, ker navsezadnje ste tudi naši, moji, evropski poslanci, statisti(?), ki večinoma kažejo – pa me bojo moji za ušesa, da z izjemo gospe Fajonove, ki je pač tudi podpredsednica neke afilacije – niste bili razno blazno aktivni, ne? Seveda so določeni poslanci, kot v našem parlamentu, tudi v tem, ki se na nekaj orientirajo, ne? Lahko pohvalim gospoda Bogoviča, odkrito, glede pametnih vasi, ki je moje področje. Skratka, da ne bom zlorabljal postopkovnika, dajmo to sejo resno delat, kar pa zadeva migracij, kot član Odbora za notranje zadeve, sem v prejšnjem mandatu dejansko največ hodil, glede problematike migracij – in v Bruselj in na »hotspot-e« in z »traffic infoundation« sem sodeloval in v resnici na ljubo se spomnim, enkrat je tam nekaj bila gospa Fajonova, nobenega drugega nisem videl. Toliko za enkrat, hvala.
Hvala lepa, dr. Trček. V uvodu sem tudi povedal, kaj je namen seje. Tudi sam ste v svoji razpravi oziroma postopkovnem predlogu to dvakrat omenil. Sam sicer nisem razbral, za kateri člen Poslovnika gre, tako da bi nadaljeval sejo in preden odprem razpravo / oglašanje iz dvorane/ ja, hvala lepa. Preden odprem razpravo članic in članov odbora, dajem besedo poslankam in poslancem Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Kot prvi dobi besedo dr. Igor Šoltes, izvolite.
Igor Šoltes
Spoštovani predsedujoči, članice in člani odbora. Seveda tudi jaz razumem to sejo predvsem kot, v tem predvolilnem / oglašanje iz dvorane/ v predvolilnem kontekstu in v katerem je bila verjetno tudi predlagana, ampak vseeno, par besed, uvodoma / oglašanje iz dvorane/ ja, no in seveda, za prednost smo prosili zato, ker moramo takoj po predstavitvi iti na en drug dogodek, zato še enkrat opravičilo tudi ostalim kolegom.
Če želite, lahko pojasnim tudi sam? Gospod dr. Igor Šoltes in pa gospod Ivo Vajgl sta prosila, če sta lahko med razpravljavci prva, potem tudi gospod Franc Bogovič, tako da bi dal besedo najprej tem trem, če se strinjate? Hvala.
Igor Šoltes
Torej, če na kratko predstavim moj pogled na minuli mandat in izkušnjo, torej evropskega poslanca, bi začel s tem, če vzamem prispodoba iz športa – slovenski poslanci smo pravzaprav v dvojni vlogi v Evropskem parlamentu. Po eni strani v vlogi glasnikov Slovenije in v vlogi seveda glasnikov tudi evropskih politik. To pomeni, da delujemo v dobro lastni domovini, v dobro unije in človek bi seveda pričakoval, da, ko gre za zadeve, ki so posebnega pomena za Slovenijo, da bomo delovali kot eno, ko gre za zadeve in temeljne vrednote Evropske unije – miru, solidarnosti, človekovih   (nadaljevanje) pravic in vladavine prava, da bomo delovali enotno. Žal pa seveda temu ni tako. Dostikrat ne nastopamo kot neke vrste reprezentanca, pač pa člani različnih klubov. In ko so na mizah različni primeri, ki od nas seveda tudi terjajo obuditev spomina na vrednote, na katerih so zgrajeni temelji unije, včasih se na to pozabi. Pomembno se mi zdi reči to, da predvsem v kompleksnih trenutkih, ki seveda zahtevajo več politične in človeške modrosti, smo se postavljali na različne strani, predvsem v primerih, ko bi nas pri ravnanju morala voditi ena vez, to je slovenska, se je delovalo po nareku političnih šefov. Vse to seveda je bilo skozi cel mandat vidno in gotovo, to razume tudi slovenska javnost. Želim pa izpostaviti predvsem to, da je ostalo kar nekaj neopaženih oziroma neizkoriščenih in zapravljenih priložnosti za to, da bi svoj položaj na tem mednarodnem prizorišču okrepili s tem, kar znamo in zmoremo, in da bi morali takrat, ko je bilo to potrebno, poenotiti, bom rekel, naša stališča. Tudi takrat, ko je šlo za pomembna vprašanja arbitraže, ko je bil pozvan oziroma ko smo pozvali predsednika komisije, Junckerja, da spoštuje vsaj svojo pravno službo pri spoštovanju arbitražne odločbe, pa kljub temu, da gre za interese Slovenije, nismo uspeli doseči enotnosti. Predvsem to govorim zato, ker mislim, da je potrebno, da ko imamo možnost, okrepimo položaj Slovenije v tem mednarodnem okolju, da ne, da smo korak pred drugimi, da ravnamo pravočasno in preudarno in da, ko gre za našo državo in za naše ljudi, vseeno nastopamo kot enotna ekipa. In ravno zato tudi zadnji primeri so pokazali, kako nas nekateri v tem prehitevajo, kako se odzivamo takrat, ko je že prepozno. In mislim, da v prihodnje velja razmisliti, da se iz vseh teh situacij lahko veliko naučimo. Ker je namen tega tudi, bom rekel, poročilo ali pa predstavitev, sem pripravil samo kratko statistiko. Imel sem 780 govorov na plenarnem zasedanju, več kot tisoč 100 amandmajev, več kot 244 resolucij in tako dalje in tako dalje. Predvsem pa sem v tem mandatu odpiral tiste teme, ki so pomembne za interese ljudi, za interese okolje, za seveda tudi interese manjšin. Ne omenjam tukaj tudi marakeško pogodbo za slepe in slabovidne. Pomemben akt, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mesecu, to je akt o dostopnosti invalidov, ki bo omogočil več kot 80 milijonom Evropejcev lažje življenje in vključenost v družbi. Na področju varovanja potrošnikov paket direktiv, ki bo omejil zlorabe na področju dvojne kakovosti nepoštenih trgovinskih praks, in širše seveda tudi primere, ko smo ali pa ko se je bilo treba postaviti proti pritiskom, zlasti, če rečem, korporacij, ko se je razpravljalo o prostih trgovinskih sporazumih, kot so bili TTIP in CETA. V tem delu bi omenil še seveda prizadevanja za zaščito žvižgačev in to, kar se dogaja, je posmeh temu, da pravzaprav so tisti, ki razkrivajo nepravilnosti, potem postavljeni na zatožne klopi. Omenil bi seveda še druga področja, ki se nanašajo na zaščito okolja, zlasti na področju omejevanja škodljivih fitofarmacevtskih izdelkov in pa, seveda tudi tega, da smo končno dosegli, da mora komisija pri obravnavi teh občutljivih vprašanj in analiz, s katerimi izdaja soglasja za različna dovoljenja izdelkov, da s tem seveda popolnoma seznani javnost. Ker to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, seveda je popolnoma nedopustno, da Evropska agencija za zdravje ne poroča o virih, na podlagi katerih so bile opravljene določene analize. Da ne bom predolg, seveda je tukaj še ogromno posameznih »fajlov« oziroma področij, s katerimi sem se ukvarjal, predvsem pa, za zaključek bi želel, da bi v, seveda tudi v prihodnosti, bila prisotnost, če rečem, in pa delovanje evropskih poslancev usmerjeno predvsem v interese Slovenije in pa seveda v tiste interese, ki so na strani varovanja vladavine prava in pa človekovih pravic ter okolja. Hvala.
Hvala lepa. Prosim, imate…
Alojz Peterle
Hvala, jaz imam tole vprašanje. Čisto sem imel predstavo, da smo vsi povabljeni k besedi, zato se nisem javljal k besedi, ker sem razumel, da smo povabljeni, da poročamo o svojem delu in sem mislil, da gremo po običajnem postopku. Razumem, da imajo kolegi lahko časovne omejitve, bi pa rad vedel, ali imamo nek določen čas? Je 5 minut, je 10 minut – nas je tukaj 8, če bi malo tehnično to pojasnili, prosim.
Hvala lepa. Nisem imel namena omejevat časa za predstavitev oziroma razpravo, tako da, upoštevat sem pa želel želje poslancev, ki so želeli biti za razpravo prijavljeni najprej, ker imajo potem omejitve, kar sem tudi že povedal, tako da, vas tukaj prosim tudi za razumevanje.  Preden pa dam besedo gospodu Ivu Vajglu, vas obveščam, da sem prejel pooblastilo Poslanske skupine SD in sicer, poslanko mag. Meiro Hot nadomešča poslanec gospod Matjaž Nemec. Gospod Vajgl, izvolite.
Ivo Vajgl
Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej bi se vam rad zahvalil za vaš uvod. Vaš uvod je povedal vse o tem, v kakšnih pogojih, zakaj smo v Evropski uniji, komu odgovarjamo in kaj je naša dolžnost. Mi nismo, kot ste vi poudarili, nekdo, ki mora poročat komurkoli v Sloveniji, o svojem delu v Evropskem parlamentu. Moja prva reakcija, ko sem prejel to povabilo, je bilo, da ga bom odklonil, zato ker je zelo dišalo po strankarskem interesu in po nekemu dogodku, v predvolilnem času, ki naj promovira eno stranko. To se je potrdilo v uvodu gospoda Pogačarja in mi je zelo žal, da je dal takšno intonacijo celi stvari. Jaz nimam potrebe delat propagande. Kot veste, ne bom kandidiral več na naslednjih volitvah in govorim lahko neobremenjeno o svojem delu in o tem, kaj bi si želel, da bi s strani vas, tega parlamenta, v katerem sem tudi jaz bil, kot veste, predsedujoči Odbora za zunanje zadeve, kar bi meni bilo v korist, v Evropskem parlamentu in zaradi tega, to je bil glavni motiv, zakaj mi je bilo to srečanje vendarle zanimivo. Že zadnjič, ko smo se dobili v Bruslju, sem sugeriral, da bi se večkrat dobili na izmenjavi mnenj, da bi se malo stimulirali drug drugega, da bi se tudi spoštovali, drug drugega in informirali o tem, kaj drug od drugega pričakujemo. Tako da, hvala vam za to priložnost, kljub temu, da je obarvana na – meni – komajda sprejemljiv način in bi prosil kolege, da dejansko ne zganjajo volilne propagande na tem sestanku, ker ga je škoda in ker je bil redek. Kar zadeva moje delo v Evropskem parlamentu, sem, bi lahko razdelil na dva dela – bil sem član Odbora za zunanje zadeve, član Odbora za razvoj v prejšnjem mandatu in nadomestni član Odbora za socialo in zaposlovanje. Na tem mestu moram reči, da zlasti, kar zadeva ta drugi del, ta  (nadaljevanje) drugi odbor, sem bil zelo pasiven v njem, ampak… In glavno težo je nosila kolegica Tomc kot zelo kvalificirana, zelo odgovorna poslanka in predstavnica, da rečem, slovenskega interesa v tem odboru. Meni je žal, ker jaz sem moral pač se posvetiti tistim stvarem, ki so za mene bile prioritetne. In to je bilo vprašanje zunanjih zadev, izhajajoč iz enega mojega principa, da je največja vrednota na svetu na področju zunanje politike ohranitev miru in borba za mir tam, kjer miru ni, s spoštovanjem mednarodnih pogodb in spoštovanjem mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava. Vse to se danes v svetu ne spoštuje in zaradi tega imamo v končni konsekvenci, gospod Pogačar, tudi te probleme z begunci in migracijami, ker so bile vojne, ki so te ljudi pognale v beg za življenje in za preživetje. Skratka, mislim, da je zelo narobe, če iz tega delate poglavitno temo za pogovor o našem delu v parlamentu, še bolj narobe bi bilo pa, če bi bila to poglavitna tema za prihajajoče volitve v Evropski parlament v Sloveniji. Jaz si želim, da bi Slovenija kazala en širok interes, en širok interes za svet, za svoje sosedstvo in poskušala dajati nek prispevek k temu, o čemer sem govoril, o tem uveljavljanju teh načel, teh principov. In tukaj ni vprašanje majhnosti ali velikosti. Vprašanje je, koliko smo sposobni držati se nekih principov. Mene je zelo motilo zadnjič ob obisku španskega zunanjega ministra, da smo se mi morali pokesati pred Španci, ki so nas ta isti zunanji minister poskušali očrniti v zvezi s situacijo v Kataloniji, češ da je Slovenija odgovorna za pokole in stotine tisoče mrtvih na področju Jugoslavije zaradi tega, ker je šla v osamosvojitev. Temu gospodu bi bilo to treba reči in je bila priložnost, da se mu to pove, da se mi nimamo kaj njim opravičevat, oni bi se morali nam opravičevat. Mi pa lahko in tu sem pri eni točki, ker kot najbrž veste, sem posvetil zelo veliko svojega časa in energije v obrambo, pravice do samoodločbe in to povsod, v Kataloniji, v Zahodni Sahari, v Palestini, v Tibetu, v še nekaterih krajih po svetu, ki so tako zvani zamrznjeni konflikti. Nekdo se mora tudi s tem ukvarjati. Jaz sem se s temi problemi ukvarjal. Zaradi tega se nisem nič manj ukvarjal z vsakim problemom, ki zadeva posebej Slovenijo in kar, ne bom tukaj posebej elaboriral. Bom pa rekel, da sem se v tem mandatu prejšnjem z veliko žara in veselja in energije posvečal problemom starejše generacije. In danes imamo tu v Sloveniji eno zame pozitivno pravzaprav tekmovanje o tem, kdo bolj skrbi, koga bolj skrbi o položaju starejših. Vse bi nas moralo skrbeti in vsi bi morali gledati, da izgladimo ta latentni konflikt med mladimi in starejšimi. Vsi bomo enkrat starejši in takrat bomo občutili to, da ena tretjina evropske populacije danes živi na robu revščine. V Sloveniji na srečo manj kot marsikje drugje, ampak to je temeljni problem človeštva in temeljni problem Evrope. Tako da temu problemu se je vredno bilo posvečati in jaz sem zadovoljen, da sem pri tem imel tudi nekaj rezultatov. Kolega mi je prej tukaj rekel in ponovil, da nismo ravno bili najbolj, med najbolj delavnimi člani Evropskega parlamenta. Sklicevanje na ta rating, na to, kar se tako zelo publicira, to je ena privatna zadeva, ki nima nobene zveze z realnim prikazovanjem našega dela, ker nekatere stvari, ki jih delaš, gredo v takšen rating, druge pa, ki so mnogo pomembnejše, recimo jaz vam zagotavljam, da 80 % stvari, ki jih jaz delam v Evropskem parlamentu, niso upoštevane v točkovanju za takšen rating. Te, ki imajo ta rating, ne brigajo ti problemi, o katerih sem jaz prej govoril in ki sem jim se posvečeval. Še to bi končal in s tem končujem, jaz mislim, da smo mi navzlic problemom in razlikam, ki so prihajale od časa do časa med nami poslanci, nami 8, zlasti  (nadaljevanje) takrat, kadar je šlo za zadeve prikazovanja nekih stvari v Sloveniji, kot da smo mi družba in država obremenjena s preteklostjo, kot da smo postkomunisti, zakrknjeni in ne vem kaj vse. Tam smo se razlikovali in to smo javno povedali, ampak drugače smo imeli pa vedno korektne in delovne in osebne odnose in mislim, da je bila to ena izmed odlik pravzaprav tega mojega mandata. In moram reči, da bi rad tole tukaj tudi poudaril. Najlepša hvala.  Pa še samo to povedal, zakaj sem prosil za besedo takoj. Mi imamo danes tukaj v Ljubljani svet Evropske demokratske stranke, v katero bo Desus z današnjim dnem formalno vstopil. In jaz sem en od gostiteljev te zadeve, na kateri sodeluje več kot 200 ljudi. In to je, zaradi tega pač moram zaključit in… / nerazumljivo/ Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Vajgl. To smo tudi upoštevali, zato ste dobili prednost. Zdaj pa ima besedo gospod Franc Bogovič. Izvolite. / oglašanje iz dvorane/
Franc Bogovič
Lep dober dan in, spoštovane poslanke in poslanci, pozdravljeni.  Hvala, predsednik, in pa predlagateljem za to priložnost. Mislim, da jo je treba še večkrat v mandatu naredit in izkoristit in da lahko spregovorimo, kajti jaz se zavedam, da sem samostojen vendar Slovenec, ki tudi odgovarjam, kaj počnem v parlamentu. In zato mi je to velika priložnost in čast, da lahko danes tu spregovorim. Začel bi mogoče tam, kjer so kolegi tudi povedali, da je kdaj kakšna iskrica med nami, jaz bi začel pa s tem, da smo, ne vem, uspešno skupaj vseh 9 organizirali ogled in obisk slovenskih čebelarjev, promovirali njihovo delo, Slovenijo. Ne vem, da sva s Tanjo Fajon organizirala obisk briških vinarjev, kjer smo se predstavili z odličnimi slovenskimi vini, kulinariko. Z Igorjem Šoltesom sva znala tudi v triglavskem parku spregovorit o sobivanju turizma, kmetijstva in pa varovanih okolij. S kolegi, z Lojzetom, z ostalim iz iste poslanske skupine smo pa tako ali tako ves čas tudi zgledno sodelovali. Kultura sodelovanja je v Evropskem parlamentu visoka, visoka je tudi kultura sodelovanja med različnimi poslanskimi skupinami. Zelo hitro najdeš ljudi na različnih področjih, ki so dobri poznavalci in kot poročevalci oziroma poročevalci v senci, resnično nastajajo neki timi. In to se mi zdi, da je bila ena kvaliteta, ki bi jo bilo vredno prenesti tudi v naš parlament. Kar se tiče vloge posameznika v Evropskem parlamentu, kljub temu, da si iz delegacije iz države, ki ima 8 poslancev, toliko lahko narediš, kolikor si aktiven, kolikor znaš dobit, imet najprej dobro idejo, od tu naprej pa najti zaveznike, najprej logično v svoji poslanski skupini, od tam naprej pa širše v ostalem delu. Sam sem se pri tem delu tudi zelo trudil, da sem pripeljal v Slovenijo tako Odbor za kmetijstvo kot Odbor za regionalni razvoj, katerega član sem. Oba odbora sta bila tudi v tej sobani, kjer smo predstavili in tudi spregovorili s kolegi, ki doma zastopajo ta področja, in tudi z Vlado in z vsemi, ki pokrivajo, smo bili v tesnih odnosih in tudi s stalnim predstavništvom v Bruslju moram reči, da sem dobro sodeloval. Pogrešam pa še več te proaktivnosti in mislim, da tu je, po moje, eno sporočilo, ki ga želim dati, da v bodočem mandatu, kdorkoli bo to delo opravljal, še več sodelovanja in pa tudi proaktivnosti tudi iz slovenske strani, kajti včasih kar pogrešamo, da bi lahko več naredili, v kolikor bi bilo to sodelovanje še boljše. Sam sem bil član 2 odborov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za regionalni razvoj. To izhaja tudi iz tega mojega preteklega dela, kjer mi je prav prišla ta izkušnja tako z lokalne ravni, tudi iz državne. In mislim, da se je pokazalo, vsaj sam tako ocenjujem, zelo v redu to, da lahko praktično skozi vlogo nekoga, ki je včasih kot župan črpal evropska sredstva, zdaj pa pišemo nove uredbe o bodoči finančni perspektivi, te izkušnje zelo s pridom izkoristiš pri tem delu. Ker sem bil tudi v delegaciji za Srbijo in Turčijo, aktiven sem bil predvsem v Turčiji, pardon, v Srbiji - kot veste, se je Turčija oddaljila od Evropske unije - so me te izkušnje bile bogate, mislim koristne tudi pri obiskih teh Srbije, tudi Bosne, v Vojvodini smo bili tudi, kjer smo organizirali tudi posamezne konference in razlagali našo pot proti Evropski uniji in na nek način jim tudi povedali, kaj pomeni biti član tega kluba. Pri svojem delu v   (nadaljevanje) Evropskem parlamentu sem poskušal kot član teh dveh odborov hitro iskati rešitev za dva trenda, ki sta zame zelo problematična. Danes je bilo govora najprej o migracijah, to so te zunanje migracije. Sam ocenjujem, da so notranje migracije, znotraj Evropske unije, vsaj tako velik problem, če ne večji, to so migracije s podeželja v mesta, urbanizacija Evrope, in migracije z manj razvitih regij, držav, v bolj razvite države. Kot poskus odgovora na to je bil ta projekt pametnih vasi, pri katerem smo zdaj ob koncu mandata zelo zadovoljen, da sem uspel, da bo po novem v regionalnem skladu evropske kohezijske politike 5 % tudi za ta področja, znotraj tega tudi 2,4 milijarde za projekte pametnih vasi, ker mislim, da je to, kar imamo v Sloveniji, odlično v primerjavi z Evropo, in je bilo zastavljeno v 70. letih s Kavčičevim policentričnim razvojem, in tu nam lahko Evropa zavida. In mislim, da moramo samo to zadevo spraviti v 21. stoletje in zagotoviti kvaliteto bivanja v Sloveniji takšno, kot je na tej osnovi.  Krožna ekonomija kot del enega ključnih ciljev, ki si jih je zadala tudi Evropska unija, je tudi področje, ki me je zaposlovalo. Tudi na tem področju sem v Sloveniji, podobno kot na pametnih vaseh, kjer je bila evropska konferenca v Sloveniji, 30 omizij na temo pametnih vasi, pa tudi 7 omizij na temo krožne ekonomije. Tudi v sodelovanju z dr. Potočnikom in ostalimi, ki so aktivni na tem področju, smo poskušali praktično povedati, kaj lahko tu naredimo v Sloveniji. V Bruslju pa je bilo to prepoznano tudi v letu 2018 dovolj, da sem dobil to priznanje MEP Award za področje inovacij in raziskav kot najboljši poslanec na tem področju.  Ključno je bilo v letih 2014 in 2015 spoznanje, kaj narediti na zaposlovanju mladih. Kot je bilo že rečeno, tu je Romana intenzivno delala na tem odboru. Sam pa sem poskušal izkušnje, ki jih je prikazala in pokazala v študiji komisarka Thyssnova, narediti nekaj na povezovanju gospodarstva in izobraževalnih sistemov. Tam se je pokazalo, da je to pot za večjo gospodarsko aktivnost, za manj brezposelnosti. Nemško govoreče države tu izstopajo prav z vajeniškim sistemom, kjer 30 % mladih zaključi v tem procesu. Zato smo v procesu projekta zavezništva za mlade ogromno naredili na tem področju. Zdajle ravno zaključujemo projekt Mladi za mlade, kjer sem povezal evropske politike, srednje šole in gospodarstvo Posavja, pa tudi ptujskega okolja. Regionalni razvoj, kohezijska politika, drugi odbor. Na začetku sva s kolegom Lambertom van Nistelrooijem v začetku leta 2015 organizirala v Državnem svetu pomenljivo konferenco z naslovom Ali razumemo koncept kohezijske politike. Predpostavljal sem, da ga še ne takrat najbolje, rezultati črpanja to potrjujejo. In mislim, da je na tem področju marsikaj treba narediti. Kot prispevek k temu je bila tudi knjiga, ki sva jo napisala z mag. Moniko Kirbiš na temo Evropska sredstva od teorije do prakse, ki ste jo tudi poslanci dobili v roke; če je kaj koristnega v njej, bom vesel, da lahko to vidite.  V zadnjem času sprejemamo nove uredbe za finančno perspektivo 2021-2027. Zelo aktivno delujem na tem področju. Tudi v luči nove kmetijske politike, ki bo zahtevala strateški načrt, pravzaprav vizijo kmetijstva do leta 2030, organiziram sedem okroglih miz, danes bo šesta, zato se bom tudi potem ob pol enajstih opravičil, ker imamo ob pol dvanajstih v Grmu v Novem mestu. Mize potekajo v sodelovanju tako z ministrstvom, Kmetijsko-gozdarsko zbornico, odvijajo pa se na institucijah znanja, na petih srednjih šolah in na obeh, mariborski in ljubljanski Biotehnični fakulteti, z namenom, da te politike čim prej razumemo in da bomo znali strateški načrt pravočasno pripraviti, kajti sam vidim ta nov strateški načrt kot neko paralelo s partnerskim sporazumom, ki je bil sprejet za kohezijsko politiko.  Kot sem že dejal, trudil sem se zelo poenostavljati to evropsko politiko, in to, kar sem se prej na praktičen način učil kot župan, kasneje tudi poslanec in minister, zdaj prenašati na teren. Predvsem mladi so bili ciljna publika, številni obiski po srednjih šolah, tako biotehnični, kmetijski, gimnazijah in drugih, so bili običajno zelo pozitivni. Prepričal sem se, da je zelo veliko mladih, ki dobro poznajo to delo.   (nadaljevanje) Za bodoče se mi zdi ključno, da zgradimo povezano kohezivno Evropsko unijo - te razpoke so danes pregloboke -, naredili jo pa bomo, če bomo spoštovali vrednote, na katerih je Evropska unija nastala, na eni strani, na drugi strani pa če se bomo malce bolje spoznali. V Evropi so velike razlike, vsled gospodarskih, zgodovinskih različnih okolij in resnično nas tu čaka zahtevna naloga, ob vseh ostalih, ki so povezane s klimatskimi spremembami, z digitalizacijo in njenimi vplivi ter ostalo. Tako je izzivov zelo veliko. Hvala pa za to priložnost, da sem lahko predstavil to, kar sem približno počel v teh letih. Zagotovo pa je v slabih desetih minutah to zelo težko strniti, kaj smo počeli v petih letih.
Hvala lepa. Gospod dr. Trček ima postopkovni predlog. Pred tem pa vas obveščam, da sem prejel pooblastilo Poslanske skupine NSi, in sicer poslanka Ljudmila Novak nadomešča poslanca Blaža Pavlina. Dr. Trček, izvolite.
Hvala za besedo.  Glejte, jaz imam en resen problem tu. Okej, mi naj bi se pogovarjali, kaj so evroposlanci počeli, sočasno bo pa kmalu polovica trenutnih evroposlancev nekje drugje. Jaz razumem, zdaj je ta čas, gor in dol, že »štrckate« po tviterjih, eno, drugo gledam, ampak to je tudi potem derogacija in nespoštovanje dela Državnega zbora. Če smo se prišli o tem pogovarjat, dajmo imet čas, da se o tem pogovarjamo. In moj postopkovni predlog je, da prekinete to sejo, da se teh osem ljudi, kar je manj kot devetdeset, da se daste, ne vem, na »dudelj«, se najde, kdaj imate vsi čas, in bomo tri ure imeli razpravo o tem. Ker drugače, tako kot je, je dejansko norčevanje iz mene kot poslanca Državnega zbora, ki sem se na to sejo pripravil.  Hvala.
Izvolite.
Franc Bogovič
Gospod Trček, postopkovno, nisem tega v poročilu želel povedati, ampak takrat, ko sem pripeljal sem Odbor za kmetijstvo in Odbor za regionalni razvoj, sta bila dva do trije poslanci, ki so poslušali. Tako odločno zavračam to, naš odnos. Vedno sem prišel v parlament, kadar sem lahko. Ta omizja so bila pa dogovorjena z ministrstvom že tri mesece nazaj in ob novem letu sem se dogovoril, tako se resnično opravičujem, ob dvajset do enajstih moram oditi.
Hvala lepa. / oglašanje v ozadju/ Mislim, da imamo čas, to je bil tudi namen seje. Prosim, držimo se dnevnega reda. Dnevni red je poročilo o dejavnostih poslank in poslancev, in mislim, da se tega… / izklop mikrofona/  Besedo dajem dr. Milanu Zveru. / oglašanje v ozadju/ Gospa Sukič ima postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči.  Moj postopkovni predlog bi bil, da sicer poslušamo poročila poslank in poslancev Evropskega parlamenta, potem pa sejo prekinemo in jo nadaljujemo takrat, ko bodo vsi na voljo, da bomo lahko z njimi tudi interaktivno opravili razgovor, da bomo lahko tudi kaj povprašali in dobili še dodatna pojasnila, ker samo to, kar imajo uvodoma povedati, pač verjetno ne zadošča, če hočemo opraviti kvalitetno razpravo. Razumem, da bodo podali poročila, ampak nas morda zanimajo še kakšne podrobnosti, ki pa jih ne bomo izvedeli, ker dejansko poslanci medtem odhajajo. Zato je moj postopkovni predlog, da jih poslušamo, kar imajo povedati, prekinemo sejo in nadaljujemo takrat, ko bodo tukaj vsi, da bomo lahko ta pogovor kvalitetno opravili.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo dajem predlagatelju, gospodu Marku Pogačniku.
Spoštovani predsednik, jaz predlagam, da sejo vodite v skladu s poslovnikom in da opozorite poslanca, gospoda Trčka, in poslanko Sukičevo, da ne motijo izvedbe te seje. Kajti 48. člen poslovnika o delu jasno govori, da prekinitev seje je možna samo s soglasjem vlagatelja, in mi tega soglasja ne damo. In pričakujem, da se bo seja nadaljevala, tako kot je, v skladu s poslovnikom. Po drugi strani pa predlagam, da se poimensko pove, kateri poslanci in poslanke so odšle danes s te seje, in sicer, gospoda Ivo Vajgl in Igor Šoltes.  Hvala.
Hvala lepa. Sejo bomo nadaljevali, se pa strinjam, tudi sam sem želel poudariti, da sta do sedaj sejo zapustila dva evropska poslanca in sicer dr. Igor Šoltes in pa gospod Ivo Vajgl, ostali pa so prisotni, tako da, besedo dajem dr. Milanu Zveru.
Milan Zver
Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Res hvala lepa, da imam priložnost, da tudi jaz na kratko predstavim svoje delo v Evropskem parlamentu. To se mi zdi v redu, da tudi na ta način ohranjamo stik med nacionalnim pa Evropskim parlamentom. Res je, veliko priložnosti tudi ni bilo, ampak nekaj pa jih je bilo tudi v Bruslju, ko ste člani delegacij obiskovali Bruselj in tudi tam smo se srečevali in izmenjavali izkušnje. Lahko rečem, da je ta sklic precej drugačen, kot je bil prejšnji sklic Evropskega parlamenta, glede na to, da imam izkušenj iz dveh mandatov, da je po svoje postavil Evropski parlament, bolj podobno nacionalnim parlamentom, vsaj kar se tiče odločanja in razprav. Prejšnji sklic je bil dokaj, bi lahko rekel, mehak. Ni bilo nekih velikih tenzij, ni bilo veliko ekstremistov iz leve in desne, ampak je, več ali manj so sprejemali odločitve kar z veliko večino. No, tokrat pa je polarizacija v tem sklicu bistveno večja. Tudi vidnost nekaterih, ki so bolj ekstremni poslanci, mislim zlasti na »faraže« in podobno je bistveno večja, kot pri ostalih. Tako da, je pa tudi res, da so v tem sklicu, bilo veliko več zakonodajnih predlogov in zato tudi veliko več priložnosti oziroma možnosti za soočanje, tako ali drugačno. Kot veste, v Evropskem parlamentu ni klasičnih pozicij in opozicij. V začetku mandata se običajno naredi neka »athok« koalicija, da se vzpostavijo ključne strukture, da se popolnijo vodstvena mesta, kasneje pa seveda ta koalicija zbledi in dejansko ne obstaja, zato je tudi dostikrat Evropski parlament dokaj polariziran na levo in desno in včasih celo se zgodi, da so izenačeni rezultati po glasovanju, kar je pri takem velikem številu skorajda v praksi nemogoče. Ampak to se vedno večkrat dogaja. Jaz upam, da bo na naslednjih volitvah, da bo lok demokratičnih strank se utrdil in da bo prišel neki potreben mir tudi nazaj na evropsko politično sceno, ki je tokrat resnično kar precej drugačna, kot je bila pred leti. Evropo se meče stečaju, tako na področju varnosti, kakor obrambe in bilo bi dobro, da naslednji mandat zasedejo politiki in pa politične stranke, ki bodo ne le ohranile, ampak tudi še naprej razvijale to našo unijo. Zdaj pa mi dovolite še par besed o mojem delu. V tem mandatu sem bil član Odbora za kulturo, pa tudi nadomestni član Odbora za regionalni razvoj in kohezijsko politiko. Predvsem sem, bil sem tudi vodja delegacije petih poslancev v Evropski ljudski stranki, kar mi je omogočalo, da sem bil tudi v vodstvu Evropske ljudske stranke. V tem mandatu sem postal stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+. Nadomestil sem, na tem mestu, legendarno Doris Pak, ki jo gospa Novakova zagotovo dobro pozna, ker je bila tudi pred menoj ona članica tega odbora, ki ga je vodila Pakova. Pri Erasmusu smo naredili v tem mandatu nekaj korenitih sprememb. Kot veste, smo združili pod enotno streho, pod Erasmus+ praktično vse programe, ki so do tedaj veljali kot relativno avtonomni in ločeni med seboj. Sedaj združujemo znotraj vse te aktivnosti, tudi program  (nadaljevanje) za odrasle, ne samo za mladino, mladina / nerazumljivo/ je sestavni del programa in v tem mandatu tudi prvič šport. Jaz sem na začetku mandata pripravil še eno poročilo in sicer o modernizaciji visokega šolstva, pa študij na daljavo. Gre za eno pomembno tematiko. Evropska unija zaostaja pri reformi visokošolskega sistema. Nas prehitevajo druge regije v svetu, ki bolj uspešno uveljavljajo nov tip univerze tretje generacije univerze kot Evropska unija sama, zato je tudi malo evropskih univerz med najboljšimi na svetu, ampak vendarle bolonjski proces gre naprej, prinaša določene rezultate in jaz upam, da bomo v nekem doglednem času dohiteli tudi najboljše univerze na svetu in da se bomo lahko z njimi primerjali. En del tega sem tudi primerjal poročilo učenja na daljavo, ki lahko pomembno prispeva k znižanju stroškov študija, pa tudi povečanju možnosti vključitve. Tisti, ki si ne morejo privoščiti študija nekje daleč, na kakšni dobri univerzi, lahko preko študija na daljavo aktivno so vključeni v to. Recimo Stanford ima učilnico s 100 tisoč študenti.  No, ampak glavno je vendarle bilo to poročilo, ki sem ga pripravil za Erasmus+. Ima zakonodajni pomen zato, ker se navezuje na proračun od leta 2021 do 2027. Tukaj naj omenim, da sem uspel skoraj od vseh političnih grupacij v Evropskem parlamentu dobiti soglasje za to poročilo, torej je bilo podprto z velikim odstotkom in ključen doprinos je povečanje sredstev kot je bilo že omenjeno. Evropski parlament se je oglasil okrog mojega predloga, da se poveča proračun na 45 milijard – iz 15 na 45 milijard evrov. Ta denar seveda ne bo zadostoval glede ena to, da imamo veliko več dobrih projektov, želja s strani mladine, šolstva in tako naprej. Saj na ravni mladine se je v tem mandatu zavrnilo kar 74 % prošenj, ki so bile čisto korektno izpolnjene in bi bile sprejete v kolikor bi bilo dovolj denarja. Torej smo poskušali ta prepad med možnostmi in pa realizacijo s tem dvigom proračuna vsaj zmanjšati bistveno. Seveda so… večkrat rečemo, kdo ima korist od Erasmus+ programa – »Erasmusovci« zagotovo, kdorkoli so že to. Ampak ne samo oni, zlasti mladi recimo so, tako kažejo raziskave, tisti, ki se udeležujejo Erasmusovih programov, izmenjav in tako naprej, veliko bolj konkurenčni na trgu dela, veliko bolj so tudi uspešni profesionalno, tudi v zasebnem življenju, bolj so integrirani v družbo, celo9 bolj pogosteje se udeležujejo volitev, to pomeni tudi politično participativni so bolj. Seveda pa imajo korist tudi univerze od tega, pa tudi lokalne skupnosti, kjer se Erasmus dogaja. Še posebej bi rad poudaril še enkrat to, da sem vesel, da sem uspel pridobiti tako visoko podporo vseh političnih skupin v Evropskem parlamentu.  Naj omenim še eno zadevo, na katero sem ponosen – to je otvoritev Pučnikove konferenčne dvorane v Evropskem parlamentu. Šest let sem si prizadeval za to in na koncu je vendarle uspelo postaviti enega od najpomembnejših Slovencev ob bok Churchill-u, Schumann-u in drugim velikanom evropske politike in otvoritve so se udeležili tudi predsednik republike, Pahor, predsednik Evropskega parlamenta, tudi predsednik politične skupine Evropske ljudske stranke. Vsi so imeli nagovore in lahko rečem, da ko so odločevalci prebrali pobudo, predlog, življenjepis dr. Pučnika, ni bilo več nobenega dvoma, ali si   (nadaljevanje) Slovenija zasluži eno tako prestižno simbolno mesto v Evropskem parlamentu, poimenovano po dr. Jožetu Pučniku, ali ne. Tako da sem tudi na to kar precej ponosen. Še eno dimenzijo bi rad poudaril pri mojem delu. Bil sem tudi član posebnega Odbora za boj proti terorizmu, ki ga je vodila Monika Hohlmeier, pa Stevens, in to poročilo je izjemno dobro, zato ker je zelo konkretno, jezik je zelo dober, konkreten, daje veliko priporočil državam članicam, kako v boju proti terorizmu. Uspeli smo preglasovat nekatere predloge, ki so prišli iz levice, tudi iz strani gospe Fajonove, in smo dokaj jasno zapisali nekatere formulacije in dejstvo, da je terorizem tudi neposredno posledica oziroma neposredno povezan z ilegalnimi migracijami oziroma s tistim velikim valom iz leta 2015. Skratka, kot je že Franc dejal, lahko bi na veliko še govorili in predstavljali svoje delo, ampak jaz mislim, da je to zaenkrat dovolj.
Hvala lepa, dr. Zver. Predno pa dam besedo gospe Romani Tomc, bi še enkrat želel poudariti to, kar sem povedal na začetku. Skladno z Odlokom o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora Odbor za zadeve Evropske unije nima pooblastil za obravnavo poročil o dejavnosti poslank in poslancev. Prisotnost na tej seji je njihova volja, zato se strinjam tudi s predlagateljem, da seje ne nameravam oziroma ne želim prekinjati in jo bomo nadaljevali in želim, da je v tem normalnem, če lahko uporabim to besedo, duhu tudi končamo. Hvala lepa. Zdaj pa izvolite, gospa Romana Tomc.
Romana Tomc
Hvala lepa, gospod predsednik, tudi za to vaše stališče. Mislim, da je prav, da predstavimo svoje delo. Sama sem bila v tem mandatu tudi večkrat na vašem odboru oziroma na odboru, ki je deloval še v prejšnji sestavi, na različne teme, kjer se mi je zdelo zelo pomembno, da je prisotnost evropskih poslancev tudi zagotovljena. Dovolite seveda, tako kot vsi ostali, tudi sama nekaj o svojem delu. Bil je že omenjen ta v bistvu zloglasni »map ranking«, ki je v privatni lasti in za katerega pobirajo donacije med poslanci. In najbrž temu primerno tudi potem sledi uvrščanje na to lestvico dela oziroma prizadevnosti in učinkovitosti poslancev. Naj ob tem omenim, da sem med slovenskimi poslanci v tokratni sestavi poslanka, ki je imela največ nastopov v Evropskem parlamentu. To je pač nek statističen podatek, ki je neovrgljiv. Sicer sem pa delovala v več odborih. V enem odboru, kjer izredno rada delujem, kjer gre za zelo, bom rekla, strokovne zadeve, je Odbor za ekonomske in finančne zadeve, kjer se v glavnem dotikamo vprašanj, povezanih z bančnim sistemom, zavarovalnicami in z davčnim sistemom. To so izjemno pomembno teme, ki vplivajo tudi na seveda obdavčitev in oblikovanje davčnega sistema v Sloveniji, vendar, kot so mi večkrat novinarji, ki so spremljali naše delo, dejali, so to pretežke teme, da bi jih sploh povzemali in jih predstavljali našim ljudem, ker jih pač slabo razumejo. Pa vendarle se je na tem področju ogromno zgodilo, med drugim tudi prišlo do avtomatične izmenjave o davčnih računih oziroma transakcijskih računih posameznikov v tujini, kar je pripeljalo v nadaljevanju tudi po poročilu našega Fursa do zelo, zelo velikih in zanimivih odkritij, koliko računov imajo nekateri Slovenci v tujini in so neprijavljeni. In na ta račun je seveda prišlo tudi do dodatne obdavčitve. Sicer pa, kot so že kolegi dejali, moj osnovni je odbor, v katerem sem delovala res intenzivno vseh 5 let, je odbor, ki se je ukvarjal s socialo in z zaposlovanjem. Ko pride čas volitev, potem se vsi radi ukvarjajo s temi temami in poudarjajo svojo socialno čutečnost in prizadevanja za dobrobit ljudi, pa vendarle to je odbor, ki dejansko obravnava usode posameznikov, ljudi, mladih, manj mladih, prekarnih delavcev in tudi seveda starejših. Na tem odboru sem imela v pristojnosti pripraviti kar nekaj zelo pomembnih poročil. Eno izmed najpomembnejših je poročilo o porabi sredstev, ki jih je Evropska unija namenila za zaposlovanje mladih. To je največji evropski projekt – garancijska shema za mlade. Kot veste pred leti smo imeli visoko brezposelnost, slabe gospodarske razmere in Evropska unija je namenila za reševanje tega problema več kot 8 milijard evrov. Jaz sem pregledovala, kako se je ta denar porabljal po vseh državah članicah in na podlagi teh ugotovitev iz poročila, je potem tudi Evropski parlament… skupaj smo sprejeli tudi z ostalimi kolegi iz Slovenije to poročilo z veliko, veliko večino in ne samo sprejeli poročilo, ampak tudi priporočilo, da se za to področje nameni še dodatne napore, kajti zaposlovanje mladih mora ostati naša prioriteta. Drug dosežek, na katerega sem izjemno pomembna so moja prizadevanja zato, da se 10 tisoč slovenskim otrokom ne odvzame možnost dobivanja polnih otroških dodatkov, kot je to v svoji zakonodaji naredila naša sosednja Avstrija in je v popolnem nasprotju z veljavno evropsko zakonodajo – je diskriminatorno in nedopustno. Jaz sem na to opozorila, pridobila seveda tudi široko soglasje, ker takšnih akcij nekdo ne more izpeljati sam. Številni kolegi so se mi pri tej pobudi pridružili, Evropska komisija je pritrdila mojemu opažanju in ugotovila, da Avstrija krši evropsko zakonodajo. Kako je postopek potekal naprej, tukaj se ni ustavilo, zadeve grejo naprej. Avstrija je dobila opomin in po naslednjem opominu, če ne bo spremenila zakonodaje, bo sledila tudi kazen oziroma kazen je lahko v tem, da je to povračilo za nazaj, za vse tiste naše slovenske otroke, ki so bili pri tem prikrajšani. Sicer pa smo se na tem odboru… jaz sem tudi intenzivno sodelovala pri poročilih, ki se nanašajo na napotene delavce, na pravice delavcev, ki grejo na delo v tujino, na ta prost pretok ljudi in seveda ogromno, ogromno smo govorili o minimalni plači, o prekarnih zaposlitvah, o delu na črno in na kakšen način to reševati. Sprejetih je bilo ogromno zavezujočih poročil, ki jih bodo morale države upoštevati, tudi Slovenija. Še en odbor, kjer sem bila edina polnopravna članica Iz Slovenije je bil… ki se mi zdi pomemben pri mojem delu in kjer mislim, da je prišlo do tudi enega takega mednarodnega premika, to je pa Odbor PANA, se imenuje na kratko. Sicer je pa to Odbor za preprečevanje pranja denarja in ugotavljanja davčnih utaj, kjer je na mojo pobudo prišlo tudi do mednarodne obravnave dogodkov v Novi ljubljanski banki, kjer kot veste je bila tudi po ugotovitvah v tem Državnem zboru oprana 1 milijarda evrov iranskega denarja. Ta tema je prišla tudi v Bruselj na zasedanje tega odbora, kjer je bilo nedvomno ugotovljeno, da je do pranja denarja prišlo. Predsednik odbora je pozval Slovenijo, da s svojimi institucijami opravi tisto, kar opraviti mora, torej razišče, kaj se je tukaj dogajalo.  Sicer sem pa velika zagovornica in sodelujoča tudi pri vseh predpisih, ki naslavljajo delovanje oziroma pogoje delovanja za mala in srednja podjetja. Sem tudi osebno sodelovala pri mednarodnih sporazumih, pri obeh. Pri enem, ki je neslavno propadel, kar je velika, velika škoda – to je sporazum Evropske unije z Združenimi državami Amerike in pri drugem, ki je sporazum Evropske unije s Kanado. Mislim, da so mednarodni sporazumi, ki omogočajo lažje sodelovanje, odlična stvar in da je   (nadaljevanje) na tem treba še delati.  Skratka, takole na kratko, to bi bilo moje delo. Z veseljem bom odgovorila še na kakšna vprašanja, ker mislim, da je veliko zanimivega povedati s tega področja. Samo še z enim stavkom zaključim. V nadaljevanju mislim - in prizadevam si, pogovori so že stekli -, da bo v naslednjem mandatu treba več pozornosti tudi na nivoju Evropske unije nameniti naši demografiji, našim pokojninskim sistemom, kajti nima samo Slovenija težav s tem, težave imajo vse države članice. In če se lahko ukvarjamo s tem, kar smo pred nedavnim storili, koliko dni starševskega dopusta imajo lahko očetje, potem mislim, da se je Evropska unija dolžna ukvarjati tudi s tem, kakšna je naša demografska prihodnost, kako bomo reševali svoje pokojninske sisteme, in tu sprejeti tudi nekatera zavezujoča pravila, ki bodo tiste države oziroma tiste vlade, ki ne naredijo dovolj v svojih državah, nekako spodbudila, da ne rečem prisilila v to, da bodo na tem področju, ki je zelo pomembno, bolj aktivni.
Hvala lepa, gospa Tomc. Zdaj pa imate besedo, gospod Lojze Peterle, izvolite.
Alojz Peterle
Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovane članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, dragi kolegi, gospe in gospodje! Jaz sem zelo vesel te prilike in pozdravljam zanimanje parlamenta za delo tistih, ki delamo v Evropskem parlamentu. Pravzaprav bi si želel več takih prilik, ne samo v smislu poročanja, ampak v smislu skupnega razvijanja slovenske vizije evropske prihodnosti. Mislim, da je parlament ključna točka, v kateri bi se moralo to dogajati.  Jaz sem v tem mandatu, ki je bil najživahnejši, najzahtevnejši doslej, vztrajal na trojčku zdravje, okolje, čebele. Mislim, da ne moremo imeti več Evrope z manj zdravja, z več raka in z umiranjem čebel. Zelo sem vesel, da sva s kolegom Bogovičem, s podporo vseh naših kolegov v Evropskem parlamentu, prispevala k temu izrednemu dosežku Slovenije, da imamo poslej svetovni dan čebel, in na tem planu delamo naprej. Ne gre samo za ta dosežek, gre za to, da pri svojem odločanju sprejemamo odločitve v prid čebel. Tako sem vesel, da smo uspeli z omejitvami proti klotianidinu, pa tudi da smo zavrnili uporabo insekticida tiaklopirida, kar zgleda zelo detajlno, ampak je zelo pomembno. In mislim, da je treba podpirati idejo oziroma pobudo slovenskih čebelarjev, da čebele proglasimo za ogroženo vrsto; pa ne bom šel naprej pri tej zadevi.  Glede zdravja bi rad povedal, da sem tudi v tem mandatu predsedoval Skupini za boj proti raku, v kateri delujejo kolegi iz vseh držav članic in iz vseh političnih skupin, in pomagal izrazito tudi hrvaškim kolegom, da so ustanovili 30-člansko skupino, nadstrankarsko skupino za boj proti raku v hrvaškem saboru; upam, da bo do tega v našem Državnem zboru kmalu tudi prišlo, in podpiram pobudo poslanke Dimičeve v tem smislu.  Rad bi omenil tudi, da sem glasoval proti vsem predlogom odobritve gensko spremenjenih organizmov, in ne samo zaradi čebel; v večini primerov smo uspeli. Bil sem tudi član Odbora za pesticide, kjer sem si prizadeval za to, da bi prišli na dan oziroma da bi ugotovili, zakaj Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je glifosat verjetno rakotvoren, in zakaj evropska agencija EFSA meni, da verjetno ni rakotvoren. V tem smislu je bil v parlamentu dosežen velik napredek, bi rekel, ne samo v zavesti.  Rad bi povedal tudi, da sem se posebej zavzel za to, da bi odpravili patentne ovire,   (nadaljevanje) ko gre za generična zdravila. Jaz sem tudi sopredsedujoči delovne skupine za zdravje in tam smo obravnavali te zadeve. Jaz lahko do neke mere vplivam, kaj bo na agendi Evropskega parlamenta v zvezi z zdravjem. In če zdajle ne bi potisnili stvari v smer večje pozornosti do proizvajalcev generičnih zdravil, kamor spada tudi naša Krka, bi imeli lahko pacienti po koncu patentne zaščite težave z oskrbo z zdravili. Zdaj smo dosegli tako, da ne bo zamika, ko se umakne patentna zaščita, bi rekel, lahko pride tako rekoč do takojšnje rabe generičnih zdravil.  Politično sem pa še posebej ponosen na to, da sem s svojim delom bistveno prispeval k temu, da je naša politična skupina Evropska ljudska stranka opredelila boj proti raku za prioriteto v naslednjem mandatu. Mislim, da je rak še vedno podcenjena zadeva, čeprav je tudi čedalje več sodelovanja. Vesel sem, da smo podvojili sredstva za preventivo in raziskave na 200 milijonov, skratka, da se tu obeta večja pozornost v bodoči finančni perspektivi.  Rad bi omenil še dve stvari. Bil sem poročevalec za boreliozo, to je naslednji rastoči izziv. S klimatskimi spremembami prihaja več borelioze. Evropa je tu zelo različna in tu smo pozvali države članice k bolj učinkoviti politiki. Ukvarjal sem se tudi z antimikrobno rezistenco, zlasti s promoviranjem ideje, da bi s probiotiki reševali probleme infekcij, ki jih je bolnišnicah veliko, in s probiotiki lahko zmanjšamo infekcije do 90 %. Toliko na temo zdravja, da ne grem v podrobnosti.  Kot član Odbora za zunanjo politiko, AFET, sem vesel, da sem lahko zaključil delo, ki se je vleklo dva mandata. Bil sem poročevalec za strateški partnerski sporazum med Evropsko zvezo in Japonsko. In uspel sem s predlogom, da je bilo zdravje prvič vključeno kot zadeva strateškega sodelovanja. In tu je tudi velika prilika za Slovenijo. V Državnem svetu smo imeli že razpravo o robotih, ki nezadržno vstopajo na to področje, in mislim, da bi lahko Slovenija v povezavi z Japonci, ker so njihove investicije pri nas že povezane z 200 podjetji oziroma z 2 tisoč zaposlenimi, tu bi imela mogoče Soča lahko tudi kakšne možnosti.  Potem sem bil vodja delegacije, parlamentarne, za Makedonijo. Mi je žal, da Iva ni več, ampak razumem, zakaj ga ni. Zelo dobro sva sodelovala, on kot poročevalec za Makedonijo - zdaj se je vrnil v Makedonijo -, jaz kot vodja delegacije. In parlamentarna dimenzija je veliko prispevala k premiku oziroma k rešitvi dolgoletnega problema med Grčijo in Makedonijo. Upam, da se je zdaj Makedoniji zares odprlo. Bil sem član delovne skupine parlamenta za zahodni Balkan, večkrat v Črni gori, Makedoniji, tudi Albaniji in tako naprej. In bil sem tudi vodja opazovalne misije Evropske zveze na parlamentarnih volitvah in lokalnih volitvah na Kosovu.  Rad bi povedal, da ne delamo samo v teh tako imenovanih odborih. Jaz bi rekel, da kdorkoli sreča koga od nas, sreča Slovenijo, in lahko delamo razne stvari. Mogoče se zdi posaditev potomke najstarejše trte v bližini Evropskega sveta in parlamenta kot minorna zadeva, ampak s tem smo zaznamovali na simbolen način s slovensko prisotnostjo Strasbourg kot simbolen evropski kraj; tudi za to se je bilo treba nekaj let truditi.  Vesel sem, da sem uspel s predlogom, ki so ga kolegi tudi podprli, da je dr. Evgen Bavčar postal državljan Evrope. In organiziral oziroma gostil sem najbolj odmevno razstavo v tem mandatu, njegovo razstavo fotografij; on namreč fotografira   (nadaljevanje) kot slepi fotograf. Bil sem tudi podpredsednik Intergroup Age, se pravi, skupine poslancev, ki se ukvarjajo s problemi staranja.  In še nekaj bi rekel, čeprav nisem član Odbora za infrastrukturo ali kaj podobnega, sem pa lahko bistveno prispeval k temu, da smo dvignili največjo dovoljeno težo za ultralahka letala na 600 kilogramov. In predvčerajšnjim smo doživeli pohvalo na letalskem sejmu v Friedrichshaffnu za to zadevo. S tem se odpira nova era v razvoju ultralahkega letalstva v Evropi, pri katerem je proizvajalec Pipistrel iz Ajdovščine vodilno ime oziroma vodilni naslov.  Torej, jaz bi lahko še na to temo kaj dodal, ampak mislim, da ni potrebe. Rad bi povedal pa to, da ne delamo samo v Bruslju, ampak tudi z mojimi sodelavci v Ljubljani. Moja pisarna je sprejela v tem mandatu preko 3 tisoč srednješolcev, ki se z obiskom v pisarni seznanijo z delom Evropskega parlamenta. Potem pridejo v parlament, kjer dobijo zastonj izvod ustave in se seznanijo s tem, kaj dela Državni zbor, ponavadi obiščejo pa še Urad predsednika države. Na kar sem pa še posebej ponosen, pa je to, da sem v tem mandatu dal priliko plačanih stažiranj 60 mladim ljudem, v treh mandatih jih je zdaj že 200. Mislim, da vsak, ki ima danes to evropsko referenco, lahko lažje računa na kakšno službo. Drugače pa smo sprejeli v Ljubljani tudi 5 tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, mnoge med njimi pa v parlamentu.  Omenjena je bila Katalonija, še to povem. Dal sem dva intervjuja na temo Katalonije oziroma razlik in podobnosti med Slovenijo in Katalonijo dvema vodilnima časopisoma, El Mundo in El Pais. Intervju sem dal tak, da sta ga pozdravili obe strani, če tako rečem.  Glejte, lahko bi še kaj povedal. Recimo, ne vem, ali je to Slovenijo doseglo, ampak ta teden smo v prostorih Stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju gostili tretjo dobrodelno prodajno razstavo Umetniki za Karitas, ki jo je odprl naš veleposlanik. Skratka, delamo na številnih planih, ne samo v odborih, kjer imamo pravico govoriti, poročati in dajati amandmaje.  Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa tudi vam, gospod Peterle. Zdaj pa imate besedo, gospa Patricija Šulin, izvolite.
Patricija Šulin
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Hvala lepa tudi za povabilo na to sejo. Sama menim, da je ta seja več kot potrebna, vsaj tako kaže iz razprav in, bom rekla, tudi pomislekov poslancev Državnega zbora. Venomer ugotavljam, da je tudi naša domača javnost premalo obveščena o tem, ne samo o tem, kaj počnemo evropski poslanci, ampak tudi, kaj pomeni pravzaprav članstvo Slovenije v Evropski uniji.  Če začnem pri MEP Ranku, je to seveda nek statistični pokazatelj, ki ne zajame vseh naših aktivnosti, zajame pa precej zakonodajnega dela. Tako sem jaz v teh kategorijah, ki jih zajema med slovenskimi evropskimi poslanci, prva pri količini in tudi vsebini pisnih deklaracij kot tudi pri postavljenih vprašanjih Evropski komisiji. Denimo, Evropsko komisijo sem sicer na svojo pobudo, pri kateri so se mi pridružili tudi ostali slovenski evropski poslanci, smo opozorili na to, denimo, da naši državljani, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji, storijo pa prekršek v Italiji ali pa, denimo, v Avstriji, prejmejo obvestilo o prekršku samo v italijanskem oziroma nemškem jeziku, bi pa morali v skladu z direktivo Evropske   (nadaljevanje) unije iz leta 2015 prejeti obvestilo tudi v slovenskem jeziku. Ta moja pobuda je naletela na veliko odzivov doma, tako lahko tudi preko vprašanj in pobud Evropski komisiji premaknemo kakšen kamenček v mozaiku. Sicer sem sama bila v tem mandatu zelo aktivna v Odboru za proračun, kjer sem bila polovico mandata tudi ena od podpredsednic tega odbora. To je odbor, ki se ukvarja, če temu lahko po domače rečem, z denarjem, ki se nateče v evropski budžet in predstavlja 1 % bruto domačega proizvoda držav članic. Na tem odboru obravnavamo in sprejemamo med drugim tudi vsa ta povišanja na proračunskih postavkah, o katerih so kolegi govorili, tako se tu to povečanje sredstev potrdi in potem gredo ti predlogi na plenarno zasedanje. V tem mandatu sem bila kar trikrat članica delegacije Evropskega parlamenta pri tako imenovanem spravnem postopku pred sprejetjem proračunov, letnih proračunov Evropske unije. Mislim, da sem bila tudi od samega vstopa Slovenije v Evropsko unijo edina Slovenka pri tem postopku trialoga, kar si štejem tudi za veliko priložnost in tudi čast pravzaprav. Tu smo evropski poslanci zagotovili, da ima letni proračun za leta 2016, 2017 in 2019 med svojimi postavkami več sredstev za raziskave, inovacije, izobraževanje, zaposlovanje mladih, tudi za kohezijo in seveda več sredstev za mala in srednja podjetja, kot jih je predlagal Svet. Tu smo uspeli, in mislim, da so to zelo pomembno pridobljena sredstva tudi za izvajanje programov Evropske unije. Naj omenim, da sem bila takoj na začetku mandata tudi poročevalka v primeru takratnega žledoloma, ki se je zgodil v Sloveniji med 30. 1. in 10. 2. 2014, kot vemo, in je Slovenija takrat utrpela hude posledice tega žledoloma. Jaz sem te postopke pospešila, tako je Slovenija v najkrajšem možnem času prišla kar do 18 milijonov 400 tisoč evrov evropskih sredstev za odpravo škode iz sklada za primere naravnih nesreč. Večkrat sem bila tudi poročevalka za prejem sredstev iz sklada za globalizacijo. Torej, ko je prišlo do večjih odpuščanj v podjetjih znotraj Evropske unije, in ta sklad za prilagoditev globalizacije zagotavlja določena sredstva, seveda pod pogoji in kriteriji, v teh primerih. Tako sem bila poročevalka za druge države, torej Nemčijo, Španijo, Francijo in tako naprej, žal, za Slovenijo ne. Se boste vprašali, zakaj ne - zato, ker Slovenija iz tega sklada v tem mandatu oziroma vse od leta 2010 ni več zaprosila za prejem sredstev iz globalizacijskega sklada. Do sedaj je iz tega sklada Slovenija prejela ta sredstva samo enkrat in to leta 2010, takrat v primeru Mure, ko smo prejeli iz tega sklada nekaj več kot 2 milijona evrov sredstev. Tu Slovenija zamuja veliko priložnost. Večkrat sem na to tudi sama opozorila našo Vlado, naša ministrstva, vendar se, žal, tu s strani države ni nič premaknilo na bolje.  Sama sem aktivna tudi v pogajanjih in pri predlogih sprejetja in oblikovanja večletnega finančnega okvira, govorimo za obdobje 2021-2027. Ta večletni finančni okvir je zelo pomemben, kajti po izstopu Združenega kraljestva, ko se bo to zgodilo, bo seveda   (nadaljevanje) v letni proračun in posledično v finančni okvir priteklo manj denarja, kajti vemo, da je Združeno kraljestvo drugi največji neto plačnik v evropski proračun, saj letno vplača nekaj več kot 13 milijard evrov. Tu bo treba zagotoviti dodatna sredstva. Smer gre v predlog povišanja sredstev in prispevkov držav članic z 1 % na 1,2 % bruto domačega proizvoda, in seveda tudi pri iskanju novih lastnih virov. Tu bi Slovenija morala biti bolj aktivna pri pogajanjih s svojo delovno skupino in se zavzeti za nasprotovanje rezanju kohezije in tudi kmetijske politike kot tudi za ohranjanje sredstev za raziskave in razvoj.  Mogoče še omenim za konec Odbor za transport in turizem, kjer sem bila tudi aktivna, sicer ne kot polnopravna članica, pa vendar, tu sem se zavzemala za to, da se v Evropi ohranja in tudi spodbuja, da pride do več sredstev za ohranjanje naše evropske kulturne dediščine. To je seveda zelo pomembno za našo bit, za naš obstoj, za naše zanamce. In v okviru te tematike sem v Evropskem parlamentu gostila čipkarice iz Idrije, ki so v Evropskem parlamentu kar en teden razstavljale svojo čipko; tako smo promovirali ne samo idrijske čipkarice, ampak tudi Slovenijo in pomen ohranjanja kulturne dediščine.  Naj še povem, da sem tudi sama imela veliko mladih stažistov, tako v pisarni v Bruslju kot tudi v pisarni v Sloveniji. Vsi so bili zelo zadovoljni in ta priložnost je za te mlade odskočna deska ne samo za domačo službo, tudi za službe, ki se razpisujejo znotraj institucij, znotraj evropskih institucij kot tudi sicer.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Šulin. Mag. Tanja Fajon, izvolite.
Tanja Fajon
Hvala lepa, predsednik.  Hvala tudi predlagatelju za to, verjamem, da dobronamerno razpravo, da predstavimo svoje delo.  Pa bi želela v uvodu reči, da pravzaprav to delo, ki ga opravljamo mi, evropski poslanci, ni neke vrste tekmovanje in ne želim, da izzveni, kdo naredi več, kdo naredi bolje. Mislim, da smo bili vsi aktivni, obstaja statistika, ki tudi veliko pove. Delo, ki ga opravljamo, je precej vidno naši javnosti, o njem stalno obveščamo. Opravljamo pa seveda tudi veliko dela, ki mogoče ni tako vidno, srečanja z gospodarstveniki, državniki, državljani, nevladnimi organizacijami in podobno. Odmevnejša, bolj občutljiva poročila so vedno opažena. Lahko za svoje delo povem, da mi je bila velika odgovornost, ker sem vendar zadnjih pet let bila podpredsednica 190-članske druge najmočnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, edina iz Slovenije, tudi sicer do zdaj. In to je priznanje pa odgovornost tudi za delo, ker dobiti podporo 28 delegacij je seveda rezultat nekega dela. Tako sem zadnjih pet let preživela in delovala v vodstvu Evropskega parlamenta, kar je potegnilo za sabo veliko odgovornosti, zakonodajnih dosjejev. Pristojna sem bila za precej kompleksno, zahtevno področje migracij, tudi demokracije, človekovih pravic in vodila strokovno skupino za boj proti ekstremizmu, sovražnemu govoru, nestrpnosti in lažnim novicam v Evropi. Na to temo sem tudi organizirala vrsto konferenc, tudi proti kulturi strahu, tudi v Sloveniji, več prireditev, več razstav, tudi v podporo solidarnosti tistim bolj ranljivim skupinam ljudi v naši skupnosti, pripravila tudi več zbornikov. Med drugim smo imeli zelo zanimiv, bi rekla, projekt v Sloveniji, ko smo sodelovali s šolami, univerzami, o tem, kako najbolje integrirati otroke priseljencev v našo družbo. Potem zbornik o ekstremizmu, enako kot kolega Zver, sem delovala v posebnem odboru proti boju proti terorizmu, enako kot Romana Tomc v posebnem odboru, v boju proti davčnim utajam in pranju denarja. Sicer pa, lahko mogoče povem, da, poleg te funkcije kot podpredsednica Evropskega parlamenta, da je dosežke precej težko rangirati. Mene mogoče v zadnjem času zelo veseli, da mi je uspelo zagotoviti Sloveniji, dodatnih - kot poročevalka v Evropskem parlamentu – 70 milijonov evrov, za naslednjo finančno perspektivo, za boljše varovanje naših zunanjih meja. To je bilo vse v interesu Slovenije, z namenom, da bi Schengen spet naredili tak, kot smo ga poznali. Bila sem in sem še vedno tudi poročevalka za reformo Schengenskega prostora, kjer lahko povem, da imamo izjemne izzive. Dobila sem mandat Evropskega parlamenta za pogajanja z vladami. Izziv je veliko večji, ker imamo danes šest držav v Schengenskemu prostoru, ki več kot 3 leta kršijo in nezakonito izvajajo notranje nadzore na mejah. Pozna se že ne samo politična, tudi gospodarska škoda med slovensko in avstrijsko mejo in naprej proti zahodu. Kot pravim, v interesu Slovenije sem uspela izpogajati zelo ambiciozno spremembo Schengensko pravil, ki bi postavila nazaj pravila igre in omejila državam, tako da precej brez pravnih podlag delajo te notranje nadzore, pa vendar, danes, med evropskimi vladami še ni pripravljenosti, da sprejmemo ta pravila. Jaz sem tudi komisijo večkrat pozvala, naj zdaj, če ni druge poti, teh šest držav pelje tudi pred Evropsko sodišče. Ker Schengen je dejansko ogrožen in če je Schengen ogrožen, je lahko ogrožena tudi prihodnost Evropske unije. Ker sem se zelo veliko ukvarjala z migrantsko politiko, bi želela vseeno izpostaviti eno stvar – mi imamo izjemne izzive. Evropa je celina migracij, vedno bila, vedno bo in mi smo skušali v zadnjih letih resnično zastaviti neko učinkovito migrantsko azilno politiko, ki bi na nek human način reševala na eni strani položaj beguncev, ki prihajajo na evropska tla, na drugi strani, v kriznih žariščih, od koder ljudje bežijo, skušala stabilizirati razmere, predvsem pa najti rešitev znotraj Evrope. Kar se nam je zgodilo je, da je bilo na žalost premalo posluha, premalo solidarnosti, preveč nacionalizma, preveč nevarnega populizma in mogoče premalo neke odgovornosti, zrelosti evropskih voditeljev in zavedanja, da so migracije izziv, ampak da ni šlo leta 2015 in 2016 za migrantsko krizo, ampak je šlo za krizo institucij – za krizo vodenja, za krizo v evropskih vladah, ki niso do danes bile sposobne sprejeti neke razumne skupne delujoče politike in se hkrati boriti proti nezakonitemu priseljevanju. Mogoče bi omenila še da, sem zadovoljna, ker nam je uspelo v zadnjem času, sama sem bila vedno med tistimi, ki so zagovarjali demokracijo, vladavino prava, ko sem opozarjala na nestrpen, sovražen govor, tudi ko je šlo za izjave, pred kratkim, predsednika Evropskega parlamenta - Tajanija, ki je grdo tudi, bi rekla, ne napadel, ampak prizadel Slovence s svojimi izjavami in potvarjanjem zgodovine, enako predsednika komisije – Junkerja, ki se je postavil nad vladavino prava, ko je šlo arbitražo. Tu smo Slovenci, moram reči, tudi evropski poslanci iz Slovenije, ko je šlo za neke večje interese, slovenske, znali stopiti skupaj. Kolegi so omenili nekaj takih primerov. Arbitražo sem sama izpostavila. Lahko rečem tudi čebelarji – stoletnik Boris Pahor je postal naš skupni državljan Evrope in zdi se mi, da je prav, da takrat resnično, ko gre za interes Slovenije, poslanci iz Slovenije stopimo skupaj, ker le s tem ohranjamo neko podobo in verodostojnost naše države na evropskem parketu, ker iskreno, kolegice in kolegov ne zanima, če vnašamo nek nemir in razdor na evropski parket. Med ostalim sem predlagala sprožitev 7. člena proti Madžarski in Poljski. Omenila sem, da me skrbi, kaj se dogaja z demokracijo, vladavino prava, z nevarnimi populizmi, ker mislim, da bodo za te evropske volitve, prav v tej luči izjemno pomembne in da potrebujemo veliko razuma in bi si želela videti še več sodelovanja tudi med nami, poslanci, oziroma tistimi, ki bodo prišli v naslednji mandat v Evropski parlament, ker, marsikdaj Slovenija – in to je moja osemnajstletna izkušnja spremljanja evropskih politik iz Bruslja – izgubi kakšno priložnost v Bruslju ravno zaradi tega, ker ne znamo med sabo sodelovati ali nimamo neke vizije jasnega strateškega interesa Slovenije, ki ga znamo potem ubraniti in ga zagovarjati na evropskem parketu. Mogoče, zdaj, stvari, ki bi jih želela povedati je izjemno veliko. Vedno bom opozarjala na probleme, odpirala pobude, poslušala državljane – ko je šlo za teran, ko je šlo za otroške dodatke v Avstriji, ko je šlo za države ali težave prevoznikov, ko je šlo pred kratkim za avtorsko pravo, kjer sem bila izjemno proti temu, kar smo imeli na mizi, ker se mi zdi da, na koncu izkupiček je, da smo sprejeli neko zelo slabo / nerazumljivo/ kompromis okoli, kako zaščititi ustvarjalce avtorskih pravic na račun majhnih uporabnikov in bomo imeli po moje, v prihodnje kar precej črno prihodnost, kar se tiče svobode interneta in dostopanja do interneta. Lahko povem, da se veliko borim za pravice žensk, otrok. Tu izpostavim jamstvo za mlade, ki smo ga socialisti in demokrati uvedli - kar je bilo pomembno – tudi na evropskem parketu, zagotoviti mladim tisto prvo pomoč po štirih mesecih izobraževanja ali končanega obdobja brezposelnosti, da čim prej vstopijo na trg dela. Da si danes močno prizadevamo vzpostaviti sklad za jamstvo za otroke za revščino – en od štirih otrok po Evropi je na pragu revščine. Vesela sem, da smo sprejeli direktivo o napotitvi delavcev, ki bo varovala delavce po vsej Evropi, da bodo imeli enako plačilo, za enako delo. Da nam je uspelo zdaj zaščititi, ob vseh aferah, tudi ne nazadnje, ob Assange, da se kaj takega ne bo več pomenilo(?), zaščito žvižgačev, da se to ureja na evropski ravni in ne nazadnje, aktivna sem, ko gre za področje osveščanja o redkih boleznih, ker mi je to področje blizu in sem advokat mreže v Evropskem parlamentu za osveščanje o težavah ljudi z redkimi boleznimi – to gre za velik odstotek ljudi v Evropi – in uspeli smo zagotoviti nek steber socialnih pravic v zadnjem mandatu, ki je zelo pomemben, da se ščiti to ranljivo skupino ljudi in pa tudi direktivo o usklajevanju med delom in poklicem, ki ne zadeva samo to ranljivo skupino, ampak tudi sicer, zagotavlja neko bolj socialno pravično obravnavo. Mogoče toliko, bom pa vedno vesela takih priložnosti, da lahko imam danes tudi čas ostati z vami do konca, če bodo vprašanja in če vsa vprašanja danes ne bodo izkoriščena, z veseljem, kadarkoli, da se pogovorimo, ker mislim, da bomo mogli mogoče pa prav v naslednjem mandatu še bolj strniti vrste, ker je sicer lahko Evropa na eni, mogoče zelo, prelomni točki. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Fajon in še enkrat hvala lepa vsem evropskim poslancem za njihova poročila. Zdaj pa odpiram razpravo in besedo dajem članicam in pa članom odbora. Kot prvi dobi besedo gospod Gregor Perič, potem pa dr. Franc Trček. Prosim.
Predsednik, najlepša hvala za besedo. En lep pozdrav vsem prisotnim, še zlasti poslankam in poslancem iz Evropskega parlamenta. Naj začnem z eno dilemo oziroma neko nejasnostjo, ki se je vsaj pri meni porodila, ko sem prejel ta papir oziroma ta sklic oziroma poziv za sklic nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije, ker, jaz argumentacije za sklic ne razumem, še vedno, kljub temu, da sem slišal tudi   (nadaljevanje) danes sklicatelja, ki je poskušal to sejo utemeljiti, ne razumem njene nujnosti in ne razumem njene podlage. Namreč moramo nekaj pojasniti slovenski javnosti, ki morda ne pozna toliko v podrobnosti način delovanja tega odbora. Ta odbor zaseda praktično vsak petek in to zasedanje v petek je iz dveh zelo enostavnih razlogov. V četrtek je vedno zasedanje Vlade, tako da lahko potem tisto, kar je Vlada v četrtek potrdila, tudi mi na odboru sprocesiramo, tako da lahko Vlada potem v ponedeljek opravi svoje delo v institucijah Evropske unije. In drugi argument zaradi katerega so Odbori za zadeve Evropske unije v petek je tudi ta, da lahko poslanci, evropski poslanci vedno se udeležijo naši sej Odbora za zadeve Evropske unije. Vsak Odbor za zadeve Evropske unije je tak, da v / nerazumljivo/ vsebuje tudi poslanke in poslance Evropskega parlamenta. Torej v prejšnjem sklicu parlamenta je bilo več kot 200 sej Odbora za zadeve Evropske unije, v tem sklicu jih je bilo – govorim na pamet oziroma čez prst, najmanj 30 in od teh 230 plus 30 v tem sklicu, če pogledamo statistiko udeležbe evropskih poslancev na sejah Odbora za zadeve Evropske unije Državnega zbora lahko ugotovimo, da je bila ta udeležba na prstih ene roke. To meni tudi priča o nekem odnosu, ki ga imajo evropski poslanci do Državnega zbora, do odbora za zadeve Evropske unije, kljub temu, da so na vsako sejo vabljeni, tako da morda so prisotni pogosteje kje drugje, pri nas pač ne. Zdaj, zakaj je temu tako, bodo morda v nadaljevanju morda tudi evropske poslanke in poslanci lahko pojasnili, če bodo želeli, sicer pa si lahko vsak ustvari neko svoje mnenje. Jaz mislim, da bi bilo pojasnilo vsekakor na mestu. In če nadaljujem, morda je razlog za sklic te seje – ugibam, tista sprememba načina oziroma metodologije pri oblikovanju statistike na MEPRanking.eu, torej na tej spletni strani. Danes smo tudi slišali, da se je ta statistika oziroma uporaba metodologije spremenila, zato ker so nekateri poslanci Evropskega parlamenta finančno pomagali tej aplikaciji oziroma tistemu, ki stoji za to aplikacijo in se je potem ta lestvica spremenila, obrnila na glavo. Ta izjava – mislim, da je gospa Tomc to povedala. Potem pa še manj razumem vse skupaj, ker sta se po tej novi metodologiji na vrhu znašla gospod Tajani in gospod Weber, ki sta ravno tako iz EPP. Kar vse skupaj postavi v neko zelo čudno luč. Zdaj, ali je statistika ustrezna, ali ni ustrezna – tukaj se lahko zelo veliko pogovarjamo. Jaz tudi, če bi bil član Evropske ljudske stranke oziroma pripadnik te skupine kot evro poslanec, pa da bi se nekje v povprečju, če gledamo skupino, znašel na 500. mestu, ravno vesel ne bi bil, ampak dajmo biti korektni in upoštevati tudi to, da je delo poslanca ne glede na to, ali poteka na nacionalnem nivoju, ali na evropskem nivoju tudi tako, da se ga v neko statistiko ne da stisniti. Vsekakor pa se ne morem strinjati, da bi recimo gospod Tajani, gospod Weber, pa potem še vsi ostali, ki sledijo, bili manj dejavni kot morda nek drug poslanec oziroma, da tisti, ki opravljajo vodilne funkcije znotraj Evropskega parlamenta, so potem slabše rangirani, kot nekdo, ki opravlja »zgolj«, v navednicah, delo poslanca.  Kar me morda skrbi in bi rad v tem smislu tudi izpostavil in še dodatno podčrtal je sledeče. Torej, evropske volitve, ki so pred nami so izrednega pomena in to ugotavljamo vse ne glede na pripadnosti političnemu prostoru. Ali smo bolj na levo, bolj na desno, bolj v sredini ali pa na kakšen ekstremu. Upam si trditi, da bodo te evropske volitve, ki so pred nami se lomile predvsem na ločnici proevropskost oziroma evroskrepticizem ali celo na strani tistih, ki Evrope ne marajo in bi jo radi razrušili. In ne morem niti mimo tega, da se je v Evropski ljudski stranki v zvezi z nedavnim dogajanjem okoli gospoda Orbána oziroma stranke Fidesz, zgodilo nekaj, kar ne more biti v ponos Evropski ljudski stranki, predvsem pa je ne more postaviti na tej premici proevropskost oziroma evroskepticizem na stran proevropskosti, nikakor ne. Ker gospod Orbán – vsi poznamo njegovo delovanje, njegove poteze, njegov odnos do svobode, do svobode medijev. Nedavno smo imeli tudi zelo praktičen prikaz, kako to izgleda v Sloveniji, torej pritiski iz tujine na medijsko svobodo in za moje pojme in verjamem, da tukaj se bo še marsikdo strinjal z mano, je Evropska ljudska stranka v tem primeru, torej v tem »case« zgubila neko moralno avtoriteto. zapravila je to priložnost, da bi se zelo trdno postavila na strani proevropskih sil.  In če nadaljujem. Pomembno je upoštevati še en vidik, ki ga morda v okviru Slovenije, v okviru našega delovanja javnost nekako slabše pozna. Že uvodoma ste dejali, da se takoj po evropskih volitvah oblikujejo na evropskem nivoju neke koalicije. Koalicija, ki se je pred malo manj kot petimi leti oblikovala v Evropskem parlamentu, je bila sestavljena iz Evropske ljudske stranke in zavezništva socialistov in demokratov. To je v praksi, torej v obliki institucij kot takih rezultiralo nekako takole: na čelo Evropske komisije je prišel gospod Juncker iz Evropske ljudske stranke, na čelo Evropskega sveta gospod Tusk iz Evropske ljudske stranke in sukcesivno zaradi nekih premikov znotraj socialistov in demokratov je kot predsednik Evropskega parlamenta postal tudi gospod Tajani, spet Evropska Ljudska stranka. Če se dotaknem še socialistov in demokratov mislim, da je gospa Mogherini, ki skrbi za skupno zunanjo in varnostno politiko ena redkih tistih, ki v tej grupaciji zaseda neko vidnejšo vlogo. Kar je moj dodaten razlog za skrb je to, da nisem ravno najbolj prepričan in tudi informacije, ki sem jih dobil iz različnih obiskov Bruslja – od pogovorov z različnimi ljudmi na različnih položajih je to, da je bilo potrebno in je še vedno potrebno vložiti zelo veliko energije, da se naše evropske poslance uspe usesti za isto mizo. Uvodom je bilo to še veliko težje, proti koncu mandata pa vseeno nekoliko lažje. Torej ta signal je sicer nekoliko bolj spodbuden, ampak če se osredotočim na tiste ključne mejnike oziroma na to, kaj se je dejansko v tem mandatu dogajalo in na kakšen način se je prezentiralo Slovenijo v tujini, potem pa smo lahko v tem smislu precej zadržani. In danes smo slišali tudi o enem primeru, o tisti iranski shemi pranja denarja. To je nekaj, kar Sloveniji zagotovo ne more biti v ponos. Nikakor pa ne morem razumeti, da je ta težava, ki je nastala in ki jo lahko razreši samo nacionalni nivo, torej so za njeno razrešitev pristojne nacionalne institucije, izvozimo v Evropski parlament in vsej evropski javnosti razlagamo in povemo kje smo naredili narobe in operemo to… poleg pranja denarja, se opere na evropskem nivoju še umazano perilo. Jaz mislim, da taka drža ni ravno najbolj premišljena. Razumem lahko tudi motivacijo, da se spodbudi nacionalne institucije, da se premaknejo in da opravijo svoje delo. Teh področij in teh izzivov imamo pri nas zelo veliko, ampak da take stvari, ki še dodatno vplivajo na… ki ne prispevajo k pozitivnemu ugledu Slovenije znotraj evropske skupnosti, na tak zelo lahkoten način izvažamo in se s tem hvalimo naokoli – v navednicah, mislim, da to ni najbolj primerna družba. Jaz bi veliko raje videl, da se o Sloveniji v Evropskem parlamentu in evropskih institucijah govori v okviru pozitivnih zgodb, ker sem prepričan, da če jih bomo iskali, jih bomo našli zelo veliko. Naj zaokrožim oziroma naj zaključim svoje izvajanje še z enim vidikom, ki je ravno tako   (nadaljevanje) pomemben, in se mi zdi ključno, da se ga slovenska javnost zaveda. Torej, vse napetosti, ki smo jim bili nedavno priče, med Slovenijo in Madžarsko, med Slovenijo in Italijo, med Slovenijo in Hrvaško, imajo, če pogledamo našo okolico, eno značilnost. Slovenska Vlada, zdajšnja in prejšnje, je bila nekako sredinska, levosredinska, skratka, dajmo jo postavit pod en imenovalec, relativno zmerna. Po drugi strani smo pa v naši okolici obkroženi z vladami, ki so bodisi desne bodisi desnosredinske. In meni je izredno žal, kot Slovencu in tudi kot državljanu Evropske unije, da je Evropska komisija in zlasti njen predsednik v vseh tistih trenutkih, ko bi lahko in ko bi moral izkoristiti svojo pristojnost, da je bodisi varuh evropskih pogodb bodisi tisti, ki je dejansko prvi obraz in prva slika, ki jo naši državljani dobijo o Evropski uniji, ne samo o Evropski komisiji, ampak Evropski uniji kot celoti, taka, da ne vliva zaupanja. Torej, predsednik Evropske komisije je v številnih primerih zamudil svojo priložnost in bil tiho, dajal na stran dokumente, ki so bili ključni za to, da bi Slovenija bila enakopravno obravnavana, njegovo delo - in to se je izkazalo tudi pred kratkim, nekaj dni ali dan nazaj - oziroma delo Evropske komisije pa je bilo politično. Jaz si takih institucij v okviru Evropske unije ne želim. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Perič.  Preden dam besedo gospodu dr. Francu Trčku, ima besedo še predlagatelj. Mag. Pogačnik, izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Zgolj kratko kot argument gospodu Periču, ki ugotavlja, da seja pač ni bila sklicana z dovolj argumenti. Jaz sem prepričan, da je v gradivu dovolj argumentov, zakaj se je sklicalo to sejo. Dodatni dokaz, da je ta seja bila upravičena, je bil pa tudi v uvodnih predstavitvah evropskih poslank in poslancev, ki so se vsi nekako zahvalili in pozdravili takšno odločitev za sklic te seje. Po drugi strani pa ste uvodoma povedali očitek, da se evropski poslanci sej Odbora za zadeve Evropske unije ob petkih ob 9. uri ne udeležujejo. In bi samo poudaril, vsaj po svojem vedenju, da je evropska poslanka Romana Tomc tako v prejšnjem mandatu slovenskega parlamenta kot v sedanjem mandatu predlagala, da se te seje opravljajo ob 14. uri; logistično je tako možnost, da evropski poslanci sploh lahko prisostvujejo. Ampak takšen predlog - ne vem, zaradi česa, vemo, kdo je vodil Odbor za zadeve Evropske unije v prejšnjem mandatu, kdo ga vodi sedaj - ni bil sprejet. In mislim, da bodo v nadaljevanju lahko o prisotnosti na sejah Odbora za zadeve Evropske unije v slovenskem parlamentu dali dodatno pojasnilo tudi danes prisotni.  Hvala.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Dr. Franc Trček, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Tudi sam bom imel nekaj vprašanj. Zahvaljujem se poslancem za podano. Glejte, zadnja štiri in pol leta sem res najbolj aktiven v tem odboru, sem tudi ekspert Levice za področje politik evropske unije, kohezije, vključno z delom Evropskega parlamenta. Dobesedno vsak četrtek preverim, kaj delate v Bruslju. Potem čakam, da mi Vlada vrže na mizo, potem s strokovcem delam, potem grem ob enih zjutraj spat, ob petih se zbudim. Pa ne očitam niti »penezev«, niti kdo dela niti kdo ne dela. Jaz bom začel tu, kar je gospa Fajon rekla na koncu, vizija Slovenije. Seveda imam tudi svojo mrežo ljudi v Bruslju. Edinkrat v petnajstih letih, ko sem z dvema poslancema SMC dosegel, da je parlament spremenil stališče, je šla gospa ministrica Majcnova to zagovarjat in, seveda, še preden je ona vstopila v Bruslju v letalo, sem jaz že preko svojih virov vedel, da je kršila Zakon o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Taki smo. Prejšnji mandat sem gospodu Počivalšku »kravžal« glavo s strategijo pametne specializacije. »Kravžal« sem mu glavo zaradi tega, ker so mi moji viri povedali, da se nam v Bruslju smejijo, kaj pošiljamo tam gor. In tu se strinjam z vami, kolegica Fajon, najprej bi morali vizijo imeti,   (nadaljevanje) kaj naj bi se sploh šli. Jaz bi si to sodelovanje v naslednjem sklicu predstavljal nekako izhajajoč iz tega, kako se gre na nacionalni ravni francoski parlament evropske zadeve; pa to ni zraslo na mojem zelniku, dr. Bergant, predstavnik Državnega zbora v Bruslju, mi je to povedal. Francoski parlament dejansko ne glede na koalicijo, opozicijo se znotraj Odbora za zadeve EU dogovori in razdeli, kdo bo pokrival katera področja, katere DG-je. Če bi mi imeli neko resno strategijo, kaj naj bi se ta država šla, bi se mi potem morali pogajati, ko bo osem novih izvoljenih, v katerih odborih boste sedeli v Bruslju, izhajajoč iz našega nacionalnega interesa, kar se je zlorabljalo; to bi bilo zame resno delo. Seveda, delo, enako kot v tem parlamentu, so taki in drugačni parlamentarci, eni moramo skakati vsak dan, biti vedno v formi, nekdo se lahko za nekaj bolj ožjega specializira. Jaz bi bil najbolj »happy«, če bom naslednji mandat še poslanec, ki bo moj zadnji, da bi bil najmanj viden poslanec v slovenskem parlamentu, pa da bi po angleškem vzoru spremljal delo obveščevalnih služb, pa se ne bi šel tega, kar se gresta trenutno Tonin pa Mahnič; tako, a veste, mimogrede.  Zdaj imate neko zadrego s tem kazalnikom, ki ni tako slab. Jaz sem profesor družboslovne metodologije, a veste, to ni tako slabo. Seveda, saj se da »nabildat« kaj, ko se vam iz Strasbourga gre domov, bo nekdo tam ostal, ko je večji »time slot«, pa bo, kot bi rekli v Mariboru, »bušu«, pa mu bo kazalnik boljše kazal. Recimo, neka hrvaška evroposlanka je tako na »score« dokaj visoko. Zelo dobro poznam te zadeve. Ampak saj v bistvu tega niti ne rabimo, saj Evropski parlament ima kar dober portal, kjer se da zelo jasno videti vaše delo. Vključno do tistega - se vam opravičujem, gospod Peterle, vam želim dobrega zdravja -, bom malo zlorabil, ker dejansko grem tudi to pogledat, navsezadnje.  Zdaj bom šel na neka vprašanja, da ne bom predolg.  Gospa Tomc, vi ste nekako privatizirali privatno last tega nekega konkretnega portala, ki to meri. Jaz sem še vedno znanstvenik, tudi kolega Brglez pa še kdo, registriran raziskovalec, za razliko od kakega Leljaka, mimogrede, kajne, s katerim ste nam tu »šarade« delali po parlamentu. In vsi ključni »publisher parish« so v glavnem ameriške privat firme, ki jih moramo plačevati. Kaj boste naredili v zvezi s tem? Zakaj nimamo javnega evropskega »publish parish«, nekaj. Verjetno ste potem tudi za javno zdravstvo in ne za privatizacijo, če vas ta privatna last tako moti. To je prvo vprašanje vam.  Cenim vaše delo na odboru, ki ga delate. Zdaj, če se je šlo že prat neko umazano perilo v Bruslju, zakaj se je prala samo NLB, ne pa NKBM. Sem delal tisto preiskovalko, pa je mogoče še bolj problematična. Iran je neka stara zadeva, vi bi rekli po domače, »udbašev«, res je, NKBM pa bolj preči proti »paravomovcem« in pranje denarja italijanske in balkanske mafije, vse do Prijedor zgodbe. Zakaj, če se že odpira - navsezadnje ste moja poslanka v Evropskem parlamentu -, zakaj niste tega odprli.  Zelo me moti, recimo, tista naša nesrečna zgodba »teran«. Smo na jutranjem letalu za Bruselj, sedite vi, sedijo ministri, sedimo mi. Jaz, kakršen sem, še malo Hrvate zafrkavam tam v dvigalu. Židan gre »poštimat«, kar se da »poštimat«. Ena od dam iz SDS pa že na tistem »flooru«, ki ga imate za novinarje, daje izjavo, kako je že Židan vse »zasral«. Bil sem tam, videl sem tam, ne bom povedal, katera od vaju dveh. »Sorry«, mislim, tega si jaz ne želim in ne bi želel v bistvu za naprej.  Seveda, ker sem tudi ogromno delal problematiko migracij, resno delal, ne »nabijal«. Kolega Zver, omenili ste preglasovanje Fajonove. Zdaj bi rad, da mi oba odgovorita na obe poziciji glede tega. Tudi glede na to, da ste bili zelo proti terorizmu,   (nadaljevanje) vsem radikalnim skupinam. A veste, mi imamo v kleti neko poročilo, ki je zaklenjeno, pa v Sloveniji vse pricurlja. Mogoče celo tu sedi nekdo iz vaše stranke, ki se je dopisoval s kakimi desničarskimi radikalci iz Skandinavije; več ne bom rekel.  Če gremo še malo naprej. Izjemno povečanje sredstev za slovensko mladino, kolega Zver, koliko je bilo tega. Pravite, da bi naslednji mandat radi delali na področju mladih. Evropa je neka utrujena stara dama, je pisal Kosovel skoraj sto let nazaj, ki nima resnih politik za mlajše od 40 let. Zlasti, recimo, Slovenija je tak lep primer države. Koliko ste se trudili glede problematike stanovanjske politike mladih, vsi, ki ste tu prisotni. Koliko ste se trudili glede prekariata, zaposlitev in podobnih zadev.  Gospa Fajon, pravite - vem, da zelo delate na reformi schengenskega prostora. Dajte nas malo razsvetlit, v katero smer bo šla ta reforma. Ajde, onkraj debate o pogrevanju arbitraže na nekoliko neroden način, ki jo hočejo nekateri mrcvarit v javnosti, Hrvaška v schengenu ja ali ne in kdaj.  Cenim, gospod Peterle, niz zadev, ki ste jih naredili. Tudi sam zelo rad fotografiram, zelo dobro poznam fotografa, ki ste ga omenjali. Ukvarjali ste se z zdravstvom, omenjali ste infekcije. Tudi če ne bi predsedoval delovnemu telesu, ki mu, kaj pa med na tem področju, kot čebelar dobro veste, celjenje ran, vloga medu in podobnega, ali ste kaj v tej smeri delali ali ne.  Zelo me žalosti, da gospoda Bogoviča ni tukaj, ker tudi zelo cenim njegovo delo. Verjetno, če bi bil EU parlamentarec, bi kaj podobnega počel kot on. Ampak ravno zaradi, a veste - to, kar je kolega Perič prej rekel -, zaradi manka nekega stika - pozdravljam to, kar je Marko rekel, da bi te seje imeli popoldne ob petkih - ni tistega pretoka informacij, ki bi moral biti. Moje osebno mnenje je, da bi za tovrstne mandate zunaj Slovenije morali imeti nek gentlemanski dogovor. Gospa Fajon, vi ste to nekaj takrat omenjali, pa vam naprej mečejo zdaj, dva mandata. Pa ne toliko zaradi nekega denarja, čeprav, odkrito povedano, nad vami so po financah iz politike - kdo še? - sodišča, skratka, računsko, komisarka, komisar, potem ste pa tu že vi, nekje v rangu, dajmo reči, brez bonitet, na rangu, kaj, guvernerja Banke Slovenije skoraj, z nekimi tistimi. A veste, bom rekel, mi, ki garamo v tem parlamentu, smo nesramno manj plačani kot vi, ampak odkrito povedano, meni ne gre za »peneze«. Imel sem možnost na izvoljivem mestu kandidirati na evropskih volitvah, pa sem se odločil, da tudi ta stavba potrebuje nekoga, ki dejansko obvlada evropske politike. Jaz sem napol v šali napol zares rekel, da bi mi morali tisto letalo, ki gre v Bruselj pa iz Bruslja, uro prej najprej priti na Brnik, pa imeti en sestanek, pa se zmenit, kaj se gremo, eni gredo za biznis, eni za znanost, vi greste to, eni gremo na odbore. Pa verjetno potem zvečer, ko pridemo v Slovenijo, imeti nek hiring pa brifing. Želel bi si, da se tudi kdaj zgledujemo po kakih sosednjih primerljivih državah. Mi imamo, zlasti mi iz Državnega zbora, pa v bistvu najmanj bonitet. Saj, zakaj sem skoraj edini hodil v Bruselj, ker nobeden noče hodit, odkrito povedano. Vsaka približno resna država, letiš popoldne, imaš sestanek, če ne moreš imeti z ambasadorjem, pri parlamentu z njegovim namestnikom, se resno pogovoriš o zadevah. Če imaš nekaj popoldne, imaš še popoldanski sestanek, brifing, in greš domov. Tako se dela resna evropska politika. Mi smo pa 15 let, pa smo še vedno, se opravičujem, v preveliki meri »šalabajzerji«. Navsezadnje smo relativno majhni, to ne pomeni, da smo lahko neumni, moramo biti že v startu pametnejši od vseh štirih sosedov.   (nadaljevanje) Kolega Perič, vi ste hitro pozabili odnose SMC do Orbana, dvanajste slovenske Vlade, kajne, to je čisto malo pod črto, pa ne pod pasom. A veste, in tudi v predlogu - tako je, malo je žaljivo za nekoga, ki EU zadeve pozna. Kar zadeva udeležbo na plenarnih sejah, ki so objektivni kazalec - to ni noben objektivni kazalec, to je isto, kot se nekateri pridejo sem podpisat, vendar vi dobite dnevnico, mi je ne. A veste, to je malo tako, nespoštljivo do mene kot poslanca, ki to delam. Seveda, jaz bi si želel v naslednjem sklicu, da je teh osem ljudi kar se da kvalitetnih. Želel bi si tudi - imamo vrsto mladih ljudi, ki študirajo EU, ki se spoznajo na to -, da si nekako, kdorkoli bo že izvoljen, v pisarne ne pripelje prijateljev ali pa družinskih članov, kar se dogaja - sicer bolj desno kot levo, pa desni najbolj tulite proti javnemu sektorju -, ampak mlade ljudi, ki so to študirali, ki jih dejansko potrebujemo. Isto, kot sem prej govoril, da upam skozi to predsedovanje, da bo vsaj tretjina ljudi ostalo potem v nekem rednem odnosu. Ker če se gremo EU, se dajmo it EU, če ne, se jo pa mi gremo na način, da se je ne gremo, to lahko po petih letih odkrito rečem. In na ta način ostanemo letno brez, da ne bom pretiraval, nekaj sto milijonov, ki bi jih lahko v tej družbi in državi za razvoj imeli. Evropska unija seveda ni neko razmerje iz ljubezni, kajne, je nek šah, ki ga moraš znati igrat, v bistvu je pa tarok, kjer vedno šteješ taroke, igraš ga pa na način odprtega pokra, ker vedno eno karto skrivaš. In zdaj, zakaj pa sem rekel, da bi morali imeti gentlemanski dogovor o dveh mandatih v tujini. Navsezadnje, v diplomaciji je tako, že tistega drugega težko dobiš, te prej pošljejo domov. Navsezadnje, ker vsi, pa ne samo zaradi plač, ker vsi, ki smo vas poslali, tudi nekaj tej družbi in državi dolgujete. In bi morali priti nazaj in ta znanja prenesti. Seveda boste na nekih neprimerljivo manjših »penezih«, ampak hudo vam ne bo, kajne.  Toliko na kratko. Pa upam na kakšen zadovoljiv odgovor. Pa še čisto za konec to, seveda, če imaš vizijo, imaš tudi neko resno zunanjo politiko. Slovenija, žal, nikoli ni imela pretirano resne zunanje politike. Meni je tu nek zgled, recimo, Olaf Palme; ne vem, ali se ga mlajši spomnite. Dejansko se mi zdi, da to je bolj nek ta problem, kolega Perič, kot pa, ali so v sosednjih državah takšni ali drugačni. Če bi nekaj naredili z ADP, tam v drugi polovici 90. let, verjetno potem niti Avstrija ne bi kakega medijskega konglomerata Styria uporabljala na način, kot ga uporablja na Balkanu.  Hvala za besedo.
Hvala lepa, dr. Trček. Preden dam besedo še mag. Andreju Rajhu, nato pa možnost tudi za odgovore, vas obveščam, da sem prejel še eno obvestilo, in sicer Poslanske skupine SMC, da poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanca Gregorja Židana.  Mag. Rajh, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani poslanci Evropskega parlamenta! Naj najprej povem, da me duh sklica današnje nujne seje spominja na neke čase, za katere sem mislil, da so že za nami. Evropa se pa danes sooča s številnimi izzivi, med katerimi so po eni strani populizmi, ki širijo sovraštvo, strah in izključevanje. Naj samo opomnim, kako nevarni so ti populizmi - tudi naši slovenski poslanki Angeliki Mlinar je večina poskušala prepovedati rabo slovenskega jezika. Pa ne pozabimo na relativizacijo zgodovine ob zadevi Bazovica in pasivnosti predsednika Junckerja. To ni Evropa, za katero smo se odločili leta 2004 in je nastala po drugi svetovni vojni.  Rad bi se navezal na gospoda Vajgla iz skupine ALDE. Moram poudariti, da me veseli, da so slovenski poslanci izkazali visoko mero skupnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja   (nadaljevanje) in bi se veselil, da je tega tudi več v našem Državnem zboru. Veseli me, da so obravnavali tudi tematike, ki so blizu naši stranki SAP to so izzivi starajoče družbe in dolgotrajne oskrbe ob tem pa tudi področje mladih, zavarovanje čebel, delavskih pravic, podnebnih sprememb. Dovolite pa mi, da obrazložim zakaj je področje dolgotrajne oskrbe zelo pomembno. Dolgotrajna oskrba poleg starejših obravnava tudi invalide in ljudi s posebnimi potrebami. Ob tem je treba opomniti tudi na starše otrok s posebnimi potrebami. Jaz kar tako rad povem, da gre za posebne starše, na katere se pravilom pozablja in to so praviloma največkrat pade največji del bremena prav na ženske, zato me tudi veseli, da se Evropa zavzema za enakopravnost žensk. Dolgotrajna družba je prav tako povezana s pokojninami, pokojninskim sistemi in razmerami na trgu dela in seveda tudi prilagajanju delovnega okolja. Kot nekomu, ki izhaja iz socialno liberalne opcije članici Alianse Alde moram ponovno poudariti kako pomembno je zagovarjati vrednote, na katerih je ustanovljena Evropska unija to je tudi zavračanje sovraštva in svobodi in neodvisnosti medijev. Kot Evropejci smo na izzive, s katerimi smo se soočili poiskali skupne rešitve in tudi v bodoče se bomo z njimi morali soočati. Poslancem Evropskega parlamenta bi se ob tem tudi želel zahvaliti za dobro opravljeno delo tudi dobronamernim napotkom ter posebej zagovarjanju interesov slovenskim državljanov in dobrobiti Slovenije. Sam bi si kot član SAB želel prizadevati tudi za krepitev posebej vrednot, na katerih je naša Evropska unija nastala. Te vrednote niso nastale, zato ker bi bili naivni, ampak zaradi tega, ker nas je tako naučila krvava zgodovina. EU je kot projekt miru že 70 let zagotavlja mir in stabilnost. Skupaj smo se soočili z gospodarsko krizo in jo uspešno prebrodili tudi, zaradi črpanja evropskih sredstev. Mi kot politi smo si enotni, da so evropska sredstva naša edina razvojna sredstva. Danes že šesto leto beležimo gospodarsko rast. Pokazali smo, da je samo demokratična pravična in močna Evropa rešitev za odgovore in bodoče izzive.  Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh. Sedaj pa dajem priložnost za odgovore evropskim poslancem. Mag. Tanja Fajon, izvolite. Če ste bili prej, se vam opravičujem, vas nisem videl. Gospod Peterle, imate besedo.
Alojz Peterle
Hvala lepa za vašo domeno in vaše komentarje. Najprej bi v zvezi s petki gospod Periču rekel jaz sem se nekoč kot vodja Komisije za evropske zadeve trudil, da bi mi delovali na način kot dela finski veliki odbor, ker ima ta odbor resnično veliko vlogo in se z njimi vlada posvetuje celo med kakšnimi pogajanji oziroma kakšnimi zasedanji in določenimi idejami ne more iti naprej, če jih odbor ne potrdi. Tako da je zmagala ena druga linija, v kateri mislim, da odbor tako kot je legalno postavljen ne more veliko vplivati. Mi vidimo teme, ki jih vi obravnavate, potem par mesecev še enkrat. Jaz sem parkrat prišel, ampak nisem videl velike potrebe oziroma nisem videl, da lahko zagotovim velike dodate   (nadaljevanje) vrednosti bi temu rekel. Torej, če bi deloval po finsko bi bil jaz veliko raje zraven. Imamo pa mi ob petkih toliko vabil iz vse Slovenije, da verjemite, da ne ležimo doma.  Glede tega / nerazumljivo/ indeksa oziroma te statistike. Guy Verhofstadt je ugotovil kot vodja ALDE eden najbolj delavnih ljudi pa je eden po statistiki eden najbolj nedelovnih. Jaz bi trdil, da večina mojega dela ta statistika ne pokrije. To, kar smo delali na temo ultralahke aviacije tega nihče ne pokrije, kar delamo na temo starosti ne pokrije, kar delam na temo manjšin ne pokrije pa vam, še roaming sem prej pozabil povedati. Kakšne stvari trajajo celo več mandatov. Jaz sem dal pobudo komisarki Redingovi naj zbije cene gostovanja, če telefoniramo čez mejo v prvem mandatu. Finale z ceno nula oziroma dodatkom nula se je zgodil šele junija leta 2017 se pravi tako rekoč tri mandate je trajalo, da je to teklo. Tega nobena statistika ni zajela. Jaz nisem bil član tistega odbora sem pa bil tisti gospo kot je to na YouTubu povedal, da je šla v to smer in lahko rečem, da vsak Evropejci, ki je telefon uporabil čez mejo čuti v žepu. Ta statistika pokriva dejansko samo nekatere elemente dela.  Vesel sem bil - gospod Perič - vašega komentarja na temo koalicije oziroma ali proti evropsko. Mene danes ne skrbijo tako imenovani evroskeptiki mene skrbi dejstvo, da proevropska večina ni sposobna močnih skupnih imenovalcev. Današnja koalicija je znana, ampak za naslednjo koalicijo ni dovolj EPP in SD tudi ni dovolj tretji ALDE za naslednjo koalicijo zlasti, če hočemo naprej s konceptom špica kandidata, ki ga večina v svetu za enkrat ne podpira. Moramo imeti zraven še zelene, kar pomeni, da imamo vso bi rekel paleto skupaj in bo po mojem zelo zahtevno strinjati se o zelo strateških zadevah. Glede Junkerja bi jaz rekel ta podatek ni toliko znan, ampak Nova Slovenija je na moj predlog podprla gospoda Junkerja, da je lahko kandidiral na kongresu ne Junkerja, pardon, Barnier. Potreboval je tri glasove tri stranke, da so ga lahko kandidirale na kongresu EPP. Nova Slovenija je bila ena od teh je dobil dober ne pa zmagovitega rezultata. Naprej ne grem.  Gospod Trček, moram reči vaših dveh omemb na temo / nerazumljivo/ ne razumem. Jaz ne poznam nobenih zlorab, jaz poznam diagnozo in poznam stanje kakršno je sedaj in moji delavki traja evropske parlamentu na to temo 15 let in sem na njega ponosen, ker mislim, da je to bližina ljudem.  Glede terana bi lahko na dolgo razlagali. Jaz se raje temu izognem. Pojasnila komisarja in drugih so bila.  Kar se medu tiče je meni žal, da je meni žal, da v prejšnjem mandatu nismo uspeli z etiketiranjem medu tako, da bi potrošniki v skladu z voljo sodnikov, ki so rekli, da ima potrošnik pravico vedeti kaj kupuje. Pač smo za majhno razliko izgubili tako, da sedaj na medu gledate etiketo »Med iz evropskih in neevropskih držav« in ne veste kaj kujete. Kupujemo mačka v žaklju. V naslednjem mandatu mislim, da je potrebno to uredbo spremeniti in potrošniki naj natančno vedo kaj kupujejo. Glede čebel sem prej rekel potreben je trud, da se jih razglasi za ogroženo vrsto in seveda številne podporne ukrepe ne samo na temo čebele, ampak predvsem okolja, industrije itd.. Potem glede poslancev v Bruslju. Glejte, jaz vidim… v teh časih sem videl različne manire. Bom nalašč omenil osebo, ki je ni tukaj. Recimo gospa Ozmec je prišla… jaz je sploh nisem poznal, ampak kadarkoli je prišla v Bruselj, se je oglasila v pisarni, pa niti ni z moje pisarne. Sva se pogovarjala o tekočih zadevah. Moja vrata so odprta, ne glede na to, iz katere stranke je kdo, se da zmeraj pogovarjati in sem vsakega vesel. Zdaj pa še nekaj, vidim, da sem spustil. Gospod Perič je omenil tudi ekipo. Moram reči, da v delu slovenske javnosti prevladuje ideja, da smo mi nogometno moštvo, ki mora vedno skupaj igrati. In se spomnim, ko smo skupaj igrali, še nismo bili… nismo imeli pravice glasu, smo pa lahko že razpravljali in takrat je leta 2004 bila pred odločanjem odločitev, ki bi zelo poslabšala status Krke, Leka in podobne industrije in smo prepričali naše kolege, da so obrnili pozicijo in smo takrat vsi poslanci oziroma opazovalci prispevali k temu, da se je status za Krko in Lek zelo spremenil. Ampak takih situacij je malo. Smo imeli situacijo, ko me je Borut Pahor prosil, ko je šlo za temo Hrvaške, je rekel: »Jaz pri naših,» ker je bil Swoboda poročevalec, »ne bom dobil nobene podpore v zvezi z našim stališčem do Hrvaške«. Je rekel: »Poskusi ti svoje prepričati« in tako je potem tudi bilo. So zadeve kot smo rekli Krka, smo stopili skupaj, ko smo predlagali Pahorja, Bavčarja, smo stopili skupaj, ko je šlo za čebele smo stopili skupaj, pri migraciji smo pa recimo različnih pogledov – eni so za zelo širok pristop, jaz spadam pa med tiste, ki meni, da je pametno in prav in pravično bom rekel, da imajo države članice - in unija je sestavljena iz suverenih držav članic, iz nacionalnih držav, pravico, da odločajo koliko, koga in zakaj sprejme. Seveda sem za human pristop, sem za solidarnost, ampak nisem za centralno razporejanje s kvalificirano večino. Potem bomo dobili lahko tako Evropo, s katero bomo imeli res večje probleme.  Tako da marsikje smo enotni, marsikje pa smo tako kot je zmeraj v demokraciji – tudi različni in jaz sem vesel, da je tako. Hvala.
Hvala lepa, gospod Peterle. Mag. Tanja Fajon, izvolite.
Tanja Fajon
Hvala lepa za vsa vaša mnenja in vprašanja do zdaj.  Bi najprej tudi jaz začela z vprašanjem, zakaj ne hodimo na petkove seje. Jaz priznam, da so petki običajno izjemno natrpani, ker je to edini dan, ko smo v Sloveniji in če pogledam zdaj urnik za naslednje petke ali pa sploh petke v tem letu, so praktično po celi Sloveniji to edini stiki, ko jih imamo z državljani, z univerzami, s šolami, celo imamo z Evropsko hišo vsak drugi, tretji teden briefing za novinarje, posebej zjutraj ob 9. ali 10. uri. Na žalost se to velikokrat križa s temi aktivnostmi. Jaz bi se tudi lahko prilagodila mogoče lažji popoldne, je pa res, da skušam vsaj nekje po elektronski pošti čim bolj obveščati in imeti stik, da vidim in lahko spremljam, kaj se dogaja. Se mi zdi, da ta stik je potreben. Če bi bilo mogoče bi se res želela večkrat tega udeležiti. Imam en sklop vprašanj od kolege Trčka, na katere bi res rada odgovorila. Najprej vprašanje, zakaj je šlo pri preglasovanju – ker je omenil Zver kolega Odbora za boj proti terorizmu. Jaz moram reči smo imeli tukaj eno – jaz mislim, da zelo nesprejemljivo zahtevo in na žalost smo bili res preglasovani, jaz mislim, da nas je lahko celo sram, da smo bili preglasovani. Nasploh, da smo kot odbor sprejeli to. V poročilu smo sprejeli stigmatizacijo migrantov in njihovih potomcev in povezavo z njimi med teroristi. To se mi zdi, da je vsakršna povezava, na eni strani med iskalci azila, migranti, potomci in s teroristi, je izjemno nedopustna in nas je lahko sram. Je tudi izjemno nevarna, ker res je, da je največja grožnja danes varnosti v Evropi terorizem, da smo sprejeli vrsto ukrepov v boju proti terorizmu – od omejevanja financiranja terorizma, od kako sodelujejo varnostno obveščevalne službe. Vemo, da so bile tarče Francija, Belgija, Nemčija, ampak je težko danes govoriti, kdo so tudi ti teroristi, ko imamo primere, da so največkrat to tudi proizvod evropske družbe. Jaz bi bila pri taki stigmatizaciji, ki jo institucija sprejeme, izjemno previdna. In v tem tekstu na žalost je bila sprejeta. Ko gre za stanovanjsko politiko in prekariat. Jaz lahko rečem, da smo socialisti in demokrati tu resnično skušali – smo bili v manjšini, ampak držati kolikor se je dalo ravnotežje, da smo se borili z ukrepi za delavce, za brezposelne, omenila sem prej jamstvo za mlade, omenila sem jamstvo za otroke, ki so na pragu revščine, za vse, ki so pod pragom revščine – to je dejstvo današnje Evrope, da na eni strani ogromno bogatašev, da imamo korporacije, multinacionalke, ki ne plačujejo davkov, na drugi strani veliko ljudi, ki pa so pod pragom revščine. In skušali smo tudi sprejemati ukrepe, da zaposlitve prilagodimo digitalizaciji, času digitalizacije. prihaja avtomatizacija, robotizacija, treba bo zavarovati delavce in pa vzporedno tudi zaščititi naš planet. Toliko o tem. Schengen. Schengen reforma, mogoče na kratko. Sprejet je bil moj mandat v Evropskem parlamentu. Pred kratkim smo zaključili prvo branje. Ves čas smo tu sodelovali tri leta s slovensko vlado, vlada se je vmes tudi zamenjala, ampak v interesu Slovenije je bilo, da bi čim prej odpravili notranje nadzore na mejah. Tu imam predvsem v mislih mejo med Slovenijo in Avstrijo, kjer danes dejansko Avstrija po treh letih nima argumentov za notranji nadzor na mejah. Kar smo sprejeli v mojih priporočilih in mandat za pogajanja z vladami – verjetno bo ta mandat prenesen v naslednjo sestavo, je, da bi ta obdobja skrajšali v izrednih razmerah na možnost zapore notranje meje eno leto, na podlagi enega alarmantnega dogodka, torej v skrajnih razmerah in pa da v tem postopku tega, kako se odloča, se mora odločiti tudi v Svetu z glasovanjem. Torej, da evropske vlade o tem glasujejo. To je bilo tisto, kar je bilo najbolj sporno, ker je danes, ko govorimo o reformi Schengena dejansko en tak ideološki razkol. Imamo 17 držav na eni strani, med katerimi je Slovenija, ki si želijo čim prej nekje obnoviti Schengen, zato smo tudi sprejeli izjemno veliko ukrepov za varne zunanje meje, investirali ogromno denarja, modernizirali tehnologijo, pregledovati začeli vse potnike, ki vstopajo in izstopajo iz Evropske unije, samo zato, da bi zavarovali Schengen in danes je poskus Slovenije, da to obdržimo. Na drugi strani pa imamo države kot so Francija, Avstrija, Nemčija, ki so manj številčne, ampak bi v resnici pod pretvezo, da si želijo Schengen, rade imele več suverenosti. Mogoče samo še glede tega vprašanja dveh mandatov, gentelmanski dogovor. Ja res je, da sem tudi jaz to v preteklosti omenjala. Zdelo bi se mi seveda razumno, da se dela neka rotacija, ravno v izogib vsem, kar ste tudi sami omenjali. Tudi sama verjamem, da več kot neka dva. Zdaj sem v situaciji, ko res vstopam v tretji mandat, bila pred neko izbiro kako naprej, ampak glede na to, da imam ambicijo nadaljevati, ambicijo bolj zaradi skrbi, ki jo čutim kaj se dogaja Evropi, tudi zaradi želje mojih strankarskih kolegov, da se podajam v tretji mandat, ampak verjamem, da bo to kar zadnji mandat. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Fajon. Dr. Milan Zver, izvolite.
Milan Zver
Hvala za besedo. Zdaj, nekaj je bilo tudi že odgovorjenega, tako da se ne bi dotikal vprašanj, na katere so že bili dani odgovori.   (nadaljevanje) Pa vendar, pri ne rangiranju bi rad povedal, da je nastala kar velika sprememba od klasičnega štetja statistike in do te nove. Očitno so tisti, ki so imeli moč in vpliv, si prilagodili uteži na posamezne dejavnosti in funkcije in so prišli tako visoko. Ampak prav je, če kdo poskuša objektivno ocenjevati, da gleda tudi prvotno statistiko, ki odraža bolj realna razmerja med nami, in tam smo poslanci SDS izjemno visoko.  Kar se tiče koalicije, bodoče. Verjetno res ne bo taka, kot je sedaj, bo razširjena, ampak jaz tu vidim tudi mesto kakšne desne politične grupacije zraven, mislim zlasti na konservativce. Bilo je že rečeno, da poslanci dobro sodelujemo, imamo veliko skupnih projektov. Dostikrat se usedemo skupaj, tudi vozimo se skupaj, kajne, preživimo veliko časa skupaj. Tako imamo kar dobre odnose, dobro sodelujemo, ampak pri določenih vprašanjih pa seveda ne moremo glasovati skupaj, ker imajo naše politične družine pač različne poglede na iste stvari, podobo kot tu v parlamentu.  Čisto tehnično vprašanje, kako se dobi kakšen odbor. Najprej si politične skupine razdelijo približno vse funkcije in tudi članstva, potem pa se dobi, recimo, EPP, 350 raznih funkcij, in potem se izbira na sestanku, po Dontovem sistemu - ko si na vrsti, ko je Slovenija na vrsti oziroma SDS, vzameš pač tisto, kar je najbolje. Težko se že vnaprej dogovoriš za kakšno pozicijo - lahko, vedno upoštevamo tudi želje poslancev, vsaj v naši skupini petih poslancev je bilo tako, vsak je izrazil željo in potem tisto, če je le bilo mogoče uresničiti, je to šlo skozi, sicer pa ne, je pa kdo dobil tudi kakšno funkcijo, ki si je ni želel. Ampak ni pa mogoče vnaprej izbrati kakšnega mesta.  S kolegico Fajonovo sva res malo šla vsaksebi pri pripravi tega besedila o terorizmu, tega poročila o terorizmu. Moram reči, da je Fajonova poskušala dokaj omiliti vsebino tega poročila. Tam, kjer smo konkretno zapisali, da gre za teroristično organizacijo Al Kaido, DAESH ali kaj takega, je poskušala zamenjati z amandmajem »nekatere teroristične organizacije«. Ko smo napisali »gradnja mošej«, je napisala »nekaterih verskih objektov«. Potem je SD tudi nasprotovala ponovitvi mandata temu odboru, tudi za naslednji sklic, in tudi temu, da bi imeli komisarja za varnost, ki ga zdaj že imamo. Tako je bilo kar nekaj takih, bi lahko rekli, velikih razlik med nama. In tudi nekateri poslanci v tem odboru iz njene politične skupine so bili proti, saj zaradi tega je poročilo bilo ravno izglasovano. Torej, mislim, da je bila njena pozicija malo pretirano ekstremna in da zaradi tega tudi ni dobila zadostne večine niti pri svojih kolegih. Predvsem je bila največja težava za levico sprejeti tezo, da je val, migrantski val iz leta 2015 vplival na poslabšanje varnostne situacije. Za to je šlo, ne gre za to, da bi mi migrante imenovali za teroriste ali pa jih tako označevali, ampak gre za tezo, ki je bila potrjena in tudi sprejeta, da je teroristični val iz leta 2015 negativno vplival na varnostno situacijo; ta teza je bila največji kamen spotike.  Hvala.
Hvala lepa, dr. Zver.  Gospa Romana Tomc, izvolite.
Romana Tomc
Hvala lepa.  Glede MEP Rankinga je bilo že, mislim, kar dovolj povedano. Tako vidimo, da to ni nek objektiven način poročanja o delu poslancev v Evropskem parlamentu. Se strinjam z vami, dr. Trček, da bi v nadaljevanju potrebovali nek neodvisen in res objektiven način, in podpiram, če bo do njega prišlo.  Želim se oglasiti glede očitka kolega, ki ravnokar, mislim, prihaja, gospoda Periča, ki je tudi kandidat ene izmed strank na evropskih volitvah, glede točke, na katero sem zelo ponosna, ki je prišla v Evropski parlament na agendo, pranje denarja v Novi Ljubljanski banki. Jaz mislim, da imajo nekateri kolegi prevečkrat ambicijo samo gledati, kaj se narobe dogaja v drugih državah, in mi se radi vtikamo v delovanje pravne države, v sodstvo, v neodvisnost medijev, če gre za neke druge države, in so nas potem polna usta neke pravičnosti in klica po izboljšanju stanja. Če pa gre za stvari, ki se dogajajo v domači državi, potem pa bi najraje to pometli pod preprogo, meni pa se to ne zdi v redu. Namreč, jaz v Evropskem parlamentu zastopam ljudi, ki so me izvolili, in ne Vlade, ki dela nekaj narobe, in ne naših organov pregona, ki ne delajo svoje naloge tako, kot bi jo morali. Naj vas spomnim, da zaradi pranja denarja, zaradi tajkunskih kreditov, zaradi vsega, kar se je v Novi Ljubljanski banki in našem bančnem sistemu dogajalo, smo, ste davkoplačevalci iz svojega denarja doplačali 3 milijarde 600 milijonov evrov denarja. In jaz mislim, da si ti, ki so to plačali in imajo zaradi tega nižje plače, nižje pokojnine, zaslužijo, da se odkrije, kdo so ti odgovorni. Če v našem sistemu tega nismo bili sposobni narediti in če bi razprava v Evropskem parlamentu pripomogla k temu, da bi se odgovornost razkrila, potem mislim, da moramo biti vsi za to, da se to razkrije. Ali pa boste tisti, ki boste v naslednjem mandatu v Evropskem parlamentu, delovali tako, da bi se takšne stvari prikrile; jaz upam, da ne. Mislim, da je prav, da igramo po enakih kriterijih in merilih in smo kritični do vseh.  Še nekaj glede sodelovanja, glede stanovanjske problematike in podobnih zadev, ki so bile tudi omenjene, so povezane s koriščenjem evropskih sredstev. Poznam izjemno veliko primerov, ker sem v različnih tudi mednarodnih skupinah, kjer so prikazane dobre prakse, dobre prakse, kako se lahko iz evropskega denarja naredi vrtec, šola, zdravstveni dom, dom za starejše. In vse to sem želela prenesti tudi v slovenski prostor. Ampak, žal, v tem pogledu naše sodelovanje še ni na takšnem nivoju, kot imamo sodelovanje na nivoju EU. Namreč, ker prihajam iz opcije, ki je v tem trenutku v opoziciji, politično gledano na slovenski politični prostor, jaz v Vladi, ki je bila, predvsem v prejšnji Vladi, kjer je bilo to večino mandata, nisem imela ustreznega sogovornika. In ministrica, ki je pokrivala to področje in je prihajala iz vrst SD, pravzaprav ni želela sodelovati z mano in se ni odzivala na te moje pobude, kako bi lahko te prakse, ki v tujini so zelo dobre, na področju stanovanjske in socialne politike, prenesli tudi v Slovenijo. To, če bom dobila priložnost, da bom še en mandat v Evropskem parlamentu, bo ena izmed mojih prednostnih nalog. Ker mislim, da ta evropski denar, ki ga Slovenija zelo slabo črpa, bi ga, če bi tu uspeli najti neko sodelovanje, lahko črpali bolje. In črpanje evropskega denarja ni ideološko vprašanje in mislim, da tu ne bi smelo biti nobenih ovir, da se ne bi slišali, poslušali in da bi v bistvu naredili v praksi tisto, kar ves čas govorimo - da bi sodelovali. In jaz si tega resnično v nadaljevanju želim.
Hvala lepa, gospa Tomc. Dr. Franc Trček, imate repliko, izvolite.
Ja, hvala, ker imam možnost. Seveda se strinjam v tem prvem delu, da se razišče ta zgodba 3 milijard, ampak, a veste, ne na ta način, da samo ubesedujemo pa prikazujemo to, kar nam paše. Navsezadnje tam v nekem hotelu v Skandinaviji je spal mag. Šircelj, ne dr. Trček. V bistvu malo zlorabljam, moram se posloviti, ker imam ob treh zelo zahtevno sejo Odbora za zdravstvo. Predlagam, da bi v naslednjem sklicu imeli na letni osnovi vsaj enkrat tako debato. Ne bi bilo pa napačno, da se malo »austerity measures«, da bi enkrat ali dvakrat letno šel Odbor za zadeve Evropske unije za dva, tri dni v Bruselj, ne na način nekih spoznavnih obiskov, ampak na način pretresa za Slovenijo zelo relevantnih tem. Tako bi se, po moje, delala resna evropska politika. Nisem pa blazno optimističen, da se bo to zgodilo za časa mene kot slovenskega politika tukaj. Hvala.
Hvala lepa, dr. Trček. Gospa Patricija Šulin, izvolite.
Patricija Šulin
Hvala za besedo, predsedujoči. Če se še jaz nekoliko obregnem ob te petke, bi nam resnično nekoliko bolj ustrezali popoldan kot dopoldan. Jaz sem sama v tem mandatu pripravila preko 50 okroglih miz v Sloveniji, kjer smo govorili o prednostih Slovenije v Evropski uniji, pa seveda tudi o prihodnosti. Tu sem se srečala tudi s pobudami državljanov, ki so potem šle v smer predlogov Evropski komisiji, kot možnost, ki jo imam kot zakonodajalec.  Kolega Trček je omenjal resno evropsko politiko in predstavil tudi nek nov način delovanja med nami in Državnim zborom. V enem delu se z njegovo predstavitvijo strinjam, bi pa sama pričakovala tudi resno slovensko politiko doma. Najbrž resna slovenska politika ni to, kar se je zgodilo pred nedavnim, ko so koalicijske stranke zavrnile predlog Slovenske demokratske stranke, da se povečajo invalidnine, te najnižje, invalidom. Tu najbrž ne gre za resno slovensko politiko v tem primeru. In zavrnile so tiste stranke, ki so, po njihovo, najbolj socialno čuteče.  Kar se tiče terana. Ta, ki je šla za govornico leta 2017, sem bila jaz sama; to ni nobena skrivnost, zato se tudi na tej točki terana oglašam. To je bilo leta 2017, ko ni bil zavrnjen delegiran akt za dodelitev izjeme pri uporabi imena teran pri označevanju vina Hrvaška Istra. Vendar, leta 2017 je bila bitka za teran že izgubljena. Dejan Židan je kot takratni minister za kmetijstvo arogantno zavrnil pogovor s Hrvaško in seveda takrat tudi trilateralni pogovor med Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo. Tako da sama leta 2017, na kar je namigoval kolega Trček, vsaj tako sem razumela, da sem naredila kakšno škodo pri pogovorih, to ne drži. Izvorni greh izgube bitke za teran je bil narejen z obnašanjem takratnega ministra za kmetijstvo Dejana Židana že leta 2013.  Poslanca Trčka motijo naši »penezi«, naše plače, ki so zakonsko določene. Od njih plačujemo slovenski evropski poslanci tudi mesečno dohodnino, medtem ko je ne plačujejo vsi evropski poslanci v svojih državah članicah, ker je seveda to področje davkov v državah članicah različno urejeno. In slovenski evropski poslanci letno vplačamo v slovenski državni proračun skoraj 20 tisoč evrov dohodnine. Tudi vsako leto do 30. januarja moramo Komisiji za preprečevanje korupcije prijavljati vse prejemke in spremembe premoženja. Jaz sama nisem tej državi dolžan iz naslova davkov in prispevkov ničesar, in verjamem, da niso dolžni tudi ne moji ostali kolegi poslanci. Tako da bolj kot naši penezi bi moralo to državo skrbeti, bi moralo to državo skrbeti korupcija v Sloveniji zaradi katere na letni ravni odteče iz Slovenije tri in pol milijarde evrov. To bi moralo skrbeti tudi Državni zbor. Skrbeti bi ga moral tudi odpis 16 milijonov evrov Electi, ki je bil odpisan z poenostavljeno prisilno poravnavo in bo najverjetneje v nadaljevanju v enem delu šel tudi v žepe slovenskih davkoplačevalcev. In skrbeti bi moralo Državni zbor slabo črpanje evropskih sredstev kar je bilo že omenjeno, kajti v tej finančni perspektiv, ki se izteka, govorimo o finančni perspektivi leta 2014-2020, je Slovenija oziroma bo, kot kaže, počrpala slabih 18 % in se bojim, da bo v tem odboju, v tej finančni perspektivi Slovenija vplačala več v evropski proračun kot bo počrpala evropskih sredstev in kot sem že prej omenjala, zamuja veliko priložnosti za črpanje sredstev iz različnih skladov med drugim tudi iz tako imenovanega strateškega sklada za naložbe, kjer imajo možnost ta sredstva črpati tudi podjetniki in ostali in smo tukaj med evropskimi državami na repu tistih uspešnih glede višine črpanja. To bi moralo skrbeti kolega Trčka in še koga v Državnem zboru. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Šulin.  Zdaj pa odpiram drugi krog vprašanj. Kot prvi ima besedo mag. Branko Grims, potem pa gospod Franci Kepa.
Hvala vsem. Prav lep pozdrav! Posebej današnjim gostom. Najprej dva čisto kratka komentarja v dosedanji razpravi. Prej je bil očitek, da se ne bi smelo reči, da je Židan vse zavozil. Zdaj moram reči, da tega ne razumem. Ali to pomeni, da evropski poslanci ne bi smeli več govoriti resnice? To pač tako ne gre. Drugo kar je, prej je gospa Fajon rekla, da ne vidi povezave oziroma da je bil celo protest med migranti in islamom in terorizmom. Zdaj, če kdo ne vidi povezave med prodorom radikalnega islama v Evropo in terorizmom in v tem okviru tudi migranti prvotno legalnimi, kasneje ilegalnimi, zdaj obojimi, pač je tam zelo blizu mestna optika, jaz mislim, da odo z veseljem pomagali. Če pa je treba na kakšno operacijo rdeče mrene je najboljši ta laserski center v Celju, kolikor je meni znano je pri odstranitvi različnih oblik mrene najmanj zapletov. Tako da bi zelo priporočal.  Zdaj bi pa imel eno vprašanje za vse prisotne. Glejte, če bi lahko na kratko samo opredelili. Kaj menite, da je bilo najboljše kar je bilo storjeno iz vašega dela za uveljavitev in promocije Slovenije v Evropi in evropskih institucijah in kako iz tega vidika ocenjujete ravnanje premierja Šarca, ki je zavrnil možnost, da bi nastopil pred Evropskim parlamentom in tam predstavil Evropskemu parlamentu in s tem tudi celotni evropski javnosti vizijo Evrope kakršno Slovenija potrebuje, kakršno želi in kakršno zagotovo si vsi prizadevamo udejanjit? Hvala.
Hvala lepa mag. Grims. Gospod Kepa, izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Lepo vse pozdravljam, še posebej evropske poslance.  Imam dve vprašanji. Podal bi gospe Romani Tomc glede črpanja evropskih sredstev. Večkrat ste sama izjavljala, da druge evropske države koristijo sredstva Evropske unije za domove za ostarele, za zdravstvene domove, brce in druge objekte. Slovenija tega potenciala ne koristi. Zakaj ne? Drugo vprašanje bi pa dal gospe Fajon. Izjavila ste, da bi lahko imeli učenci in dijaki, zastonjsko malico, če bi imeli, otroci, 25 % davek na dobiček, vendar je ta zastonjska malica za dijake in učence že bila v obdobju 2004-2008, ko je bil minister Zver za izobraževanje in šolstvo, potem se je pa ukinilo, v času vaših vlad. Hvala za odgovor.
Hvala lepa, gospod Kepa. Zdaj ima besedo kolega Nik Prebil. Izvolite.
Nik Prebil
Najlepša hvala. Predsedujoči, hvala za besedo. Naj najprej začnem, da sem vesel, da ste bili vsaj na začetku prisotni vsi slovenski evropski poslanci. Hvala tem, ki ste še ostali, ampak vse je namreč enkrat prvič in vsega dobrega enkrat konec. Bi začel morda z najbolj aktualno temo ta trenutek morda v Sloveniji in to je še vedno vmešavanje teh držav v Slovenijo in svobodo tiskanih medijev. Sam menim, da takšno ali drugačno vmešavanje tujih držav je predvsem nedopustno, vredno obsojanja in namreč gre za nespoštovanje načel Evropske unije in vladavine prava ter vrednot, ki jih celotna Evropska unija tudi zasleduje. Zanima me, nekateri ste se do tega sicer že opredelili, kakšno je mnenje vas evropskih poslancev, predvsem do tega, da se evropska komisija ponovno ni odzvala in nas dobesedno ignorira do afer tako s strani madžarske kot tudi s strani Hrvaške in jih ponovno ni želela komentirati. To smo bili deležni že pri procesu arbitraže. In nespoštovanje mednarodnega prava s strani drugih držav kaže na zasledovanje drugačnih vredno kot jih ima današnja Evropska unija in kjer bo vsaka država lahko spoštovala odločitev sodišča ali ga pa pač ne bo, mene osebno bivanje v takšni Evropski uniji skrbi. Spodbujam sicer dialog in sodelovanje med državami, ki je nujno za napredek, ampak slej ko prej se tudi vsako potrpljenje konča.  Kot drugo bi izpostavil to, da namreč vsi vemo, da je več kot 70 % zakonodaje, ki jo sprejmemo v Sloveniji, se oblikuje v Bruslju in zato je toliko bolj pomembno, da v primeru, ko gre za interese državljanov Republike Slovenije stopite slovenski evroposlanci skupaj. Nekaj od te vaše skupne energije smo že slišali s strani gospe Fajon, pa tudi s strani gospoda Peterleta. Bi pa me vseeno zanimalo v koliko primerih se je dejansko zgodilo, da ste slovenski evroposlanci, ko je šlo za interese Slovenije dejansko stopili skupaj. Namreč, zdi se in tudi dostikrat odmeva v slovenski javnosti, da delujte kot nek razglašen orkester, vsak po svoje trobi svojo trobento, velikokrat po ideologije strank katerim tudi pripadate. In v skladu s tem me zanima ali se je kateremu od vas zgodilo, da ste sicer pokazali interes za skupno delovanje Slovenije oziroma vas kot poslancev za interes Slovenije in slovenskih državljanov, pa do tega ni prišlo zaradi ideologije stranke, ki jo zastopate.  In kot tretjič. Marsikaj smo danes že slišali za nazaj, marsikaj še bomo, govora je predvsem o tej varnostni situaciji v Evropi, celotna EU se pogovarja o brexitu, tukaj ni konca tem vašem rejtingu, o migracijah, populizmu in tako naprej. Zanima me kakšna je usmeritev Evropske unije za naprej, torej za prihodnost, kakšen je vaš oziroma predvsem tisti, ki ponovno kandidirate za to funkcijo, pogled naprej. Kako boste v Evropski uniji poskrbeli za mlade, kaj je s stanovanji? Cene stanovanj gredo v nebo, tudi pri nas, smo ena vodilnih držav, ki imamo cene stanovanj toliko drage, da si jih praktično skoraj noben več ne more privoščiti. Kako bi mojo oziroma mlajo generacijo prepričali, da so vrednote EU pomembne, da je pomembno sodelovanje in da se v Evropski uniji sprejemajo odločitve, ki so pomembne za vse in da so volitve, ne samo te, ki prihajajo – evropske - ampak vse volitve pomembne in da odražajo voljo ljudi. Kako boste, kako bi, mlade spodbudili h participaciji? In, navsezadnje no, prihaja tudi do dobrih praks, do dobrih zgodb in do tistih, o katerih ste delali dobro in ste nekaj naredili za Slovenijo, se pa seveda zahvaljujem, hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Prebil. Zdaj pa dajem besedo gospe Nataši Sukič, potem pa bodo imeli poslanci možnost za odgovore. Hvala, izvolite.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem evropskim poslankam in poslancem in seveda vsem kolegom tukaj. Uvodoma naj se pridružim tistim, ki so izrazili začudenje nad nujnostjo sklica te seje danes, ki ga tudi sama, te seje ne razumem, te nujnosti ne razumem oziroma, glede na predvolilni čas pa lahko tudi seveda po svoje razumem, no. Pozdravljam vsa prizadevanja evropskih poslank in poslancev, ki so danes izpostavili pomembne teme in ki so si prizadevali na področjih kot so sociala, socialna pravičnost, zdravstvo, izobraževanje, varovanje okolja, demokracija, vladavina prava, zaščita človekovih pravic, obravnavanje begunske krize brez nevarnih, nacionalističnih in populističnih podtonov in predpon, odprava revščine, boj proti socialni izključenosti, zaščita delavskih pravic, zaščita prekarcev, zaščita brezposelnih in tako naprej. Zagotovo pa ne pozdravljam nikakršnega koketiranja s politiki in politikami kot je recimo madžarski predsednik Orbán, ki pooseblja vse tisto, kar je za Evropo v perspektivi uničujoče. Da vmešavanja Madžarske v naše notranje zadeve raje tukaj niti preveč ne omenjam. V tej luči me seveda skrbi dikcija sklicatelja te seje, uvodoma danes, se pravi stranke SDS, ki je bila za moj okus povsem nesprejemljiva, namreč, seveda, za nacionaliste ali pa nacionalistične politike so tujci in migranti zmeraj bili, tako imenovana, točka preloma, kot ste se uvodoma izrazili. Vse to je seveda bilo že videno in epilog tovrstnih retorik, tovrstne retorike, vemo, je bil strašen, saj v Evropi in pa tudi v svetovnem merilu, je bil dejansko strašen. Namreč, tovrstna retorika in takšne politike so Evropo pred osemdesetimi leti skorajda zravnale z zemljo. Priča smo bili Holokavstu in pa genocidu, največjemu genocidu v zgodovini človeštva in seveda ne smemo pozabiti, da je bila Evropa zgrajena pravzaprav na temeljnih in vrednotah antifašizma. Zato zlorabljati in razpihovati begunsko krizo, v smislu varnostnega vprašanja par excellence, zlorabljati krizo, ki je v bistvu humanitarna kriza, ne pa nek ekstremizem, ki je pljusknil čez zidove trdnjave Evropa - torej, izrabljati človeško tragedijo za neko zavrženo propagando proti tujcem, migrantom, vsem, ki niso recimo Rimokatoliške vere, je povsem nedopustno in nesprejemljivo. In če že iščemo pravega krivca za nakopičene probleme Evrope, se pravi, za revščino, tudi za terorizem, za brexit, za pomanjkanje perspektivnih in varnih zaposlitvenih možnosti, seveda za to nikakor ne morejo biti krivi begunci oziroma, kot jim pravite, migranti, ampak, za to je kriv v prvi vrsti neoliberalizem in pa na žalost, vzpenjajoči se nacionalizem. In če že, so krivci, primeri slabih praks, ki pa jim v SDS odkrito salutirate. SDS nima problema salutirati Orbánu, ob katerem pa zardeva večina Evrope in to je tisto, kar nas v resnici lahko zelo skrbi in to je tudi tisto, kar je v resnici zelo narobe. Nacionalizem in kot rečeno, neoliberalizem, brez katerega ne bi bilo, ne deregulacije finančnih in nepremičninskih trgov, ne privatiziranega šolstva in zdravstva, ne bi bilo krize, ki je zahtevala stroge varčevalne ukrepe na plečih množic, ne bi bilo elit, ki se bogatijo na račun ostalih – 99 %. Ta množica ne bi ostala brez sredstev, brez storitev in brez perspektiv in ne bi se Evropa obračala v nacionalizem in ne bi rabila zunanjih krivcev, se pravi beguncev in tudi brexita verjetno ne bi bilo. Bi pa evropske poslance tokrat za spremembo povprašala glede vaših pogledov na okoljevarstveno tematiko v luči tega, da je trenutno stanje na planetu dejansko alarmantno, saj je danes izpustov toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, dejansko največje v zadnjih 3 milijonih letih. In sicer, če, naj ponazorim bolj slikovito, človeštvo z izpusti toplogrednih plinov, onesnažuje planet s takim tempom, kot da bi recimo 200 let nenehoma, noč in dan, bruhal velik vulkan. Tako zelo onesnažujemo, po uvedbi industrializacije, naš planet. In, če / nerazumljivo/ sem še malo bolj slikovita, če bi recimo ta trenutek človeštvo izginilo, bi planet potreboval, torej, bi samo za obrat oceanskih voda bilo potrebno več kot tisoč let, da bi se povrnili v neko stabilno stanje, da ne omenjam, da bi se za geološki cikel, za znižanje ravni količine ogljikovega dioksida, na raven, kakršna je bila pred človekovo dejavnostjo, potrebovali kar 100 tisoč let in to je tisto, kar pa je zaskrbljujoče in s čimer bi se Evropa, evropska direktiva govori namreč o 15 % zmanjšanju izpustov do leta 2030, kar je absolutno premalo, premalo ambiciozno, morala še kako resno ukvarjati v naslednjem mandatu in tukaj tudi apeliram na tiste, ki boste ali pa bodo, bodoči evropski poslanci, da si za to zelo prizadevajo. Namreč, strokovnjaki so dokazali, da je časa praktično samo še 12 let, da zaustavimo segrevanje ozračja, če želimo slediti, torej, ciljem Pariškega sporazuma, ohraniti raven ogrevanja globalnega segrevanja ozračja pod 2 stopinjama Celzija, se pravi, tam nekje na 1,5 stopinje Celzija, imamo časa dejansko samo še 12 let in niti dneva več in zato je to še kako resno vprašanje, pa me zanima vaš komentar, glede tega, kako si boste, če boste ponovno v Evropskem parlamentu, za to prizadevali? Zanima me tudi vaš komentar nastopa madžarske veleposlanice, pred zemljevidom velike Madžarske, kamor so vključeni tudi deli ozemlja Slovenije? To je precedens, ki bi ga res rada slišala, komentar, od vseh vas glede na to in pa, kako komentirate pritiske uradne madžarske politike, na tednik Mladina? Se pravi, kako komentirate, ali pa, če hočete hrvaške, politike, na ostale medije v Sloveniji, kako torej komentirate ta neverjetna vmešavanja v naše notranje zadeve in celo napade na svobodo tiska v naši državi? Toliko za enkrat, hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Sukič. Zdaj pa dajem priložnost za odgovore, kdo želi? Lahko, gospa mag. Tanja Fajon, izvolite, bomo šli kar po vrsti
Tanja Fajon
Hvala lepa. Upam, da bom uspela vsa vprašanja, ker zdaj se pa že res daljšajo in veliko več jih je. Bom začela najprej z kolego Grimsom, pa bom najprej rekla hvala za vaš zdravstveni nasvet. Tudi jaz lahko svetujem(?) zdravnika zoper strah pa paranojo, pa ni treba zato v Celje, verjetno je kakšen dober tudi v Ljubljani in moram reči, da zelo, zelo zavračam način vodenja s kulturo strahu, kot to zelo radi počnete kolegi na desnici in to vzbujanje strahu je izjemno nevarno. Jaz lahko glede terorizma še enkrat povem, ker sem aktivno delovala v odboru, da smo se odzvali z vrsto varnostnih ukrepov, kot so povečan nadzor nad pretokom orožja, onemogočanje financiranja terorizma, zmanjševanje organiziranega kriminala, izboljšanje sodelovanja med policijo, pravosodjem pri iskanju osumljencev, z zmanjševanjem radikalizacije, ampak še enkrat, povezovanje direktno in vzpostavljanje neke stigmatizacije, da so migranti kar vsi potencialno teroristi in tako ustvarjanje strahu, je pa izjemno nevarno. Treba je najti pravilno ravnovesje med varnostnimi ukrepi, zaščito svobode in pa temeljnimi človekovimi pravicami in to je bilo tudi naše vodilo pri delovanju tega posebnega odbora.  (nadaljevanje) Če skušam nadaljevati pri vprašanjih glede vmešavanja. Ko gledamo kaj se dogaja in tudi prej je bilo omenjeno v soseščini naši, ali hrvaška, ali Italija, ali Avstrija, ali Madžarska. Mene resnično skrbi, ker imamo zelo nevarno populistično skrajno desno retoriko, ki je danes tudi že v vladah in vnaša veliko strahu in ruši neko stabilnost. Nismo brez razlogov Evropska komisija in Evropski parlament soglasno sprožili člen 7 proti Poljski in Madžarski zaradi kršitve temeljnih vrednot vladavine prava, vmešavanja v pravosodje, vmešavanja v svobodo medijev. Sami ste tudi omenili, kaj se dogaja z vmešavanjem iz tujine v naše medije. Tu gre dejansko za priliv s strani Madžarske in to so resni izzivi, na katere moramo opozarjati. Mi smo skušali doseči nek mehanizem za spremljanje demokracije v naših državah, ki bi dejansko lahko ne samo s členom 7, ampak tudi z drugimi ukrepi ugotavljal, kaj se dogaja v naših državah, ko so ogrožene temeljne svoboščine. Zdaj sprejeli smo pred kratkim, imeli smo glasovanje v Evropskem parlamentu z veliko večino. En ukrep, ki bi lahko zajezil finančna sredstva, evropska finančna sredstva državam, ki kršijo te temeljne vrednote. Zdaj, tu ne gre, da bi bili prizadeti državljani, ampak odvzelo bi se že dodeljena evropska sredstva iz naslednje perspektive, države same, ki pa kršile vrednote, bi pa morale kriti in prevzeti ta delež sredstev. Evropska unija namreč ni »a la carte«, tudi Evropska ljudska stranka je kljub dilemi z Fideszom in Orbánom večinsko glasovala za to poročilo, z izjemo Fidesza in naših kolegov iz SDS.  Zdaj bilo je rečenega kar nekaj se mi zdi v zvezi z otroci. Tudi vprašanje z vaše strani, kaj sem mislila s tem pobiranjem davka na dobiček, kako bi lahko otroci danes imeli za to brezplačno varstvo, hrano v vrtcih. Naj najprej povem, otroci danes v Evropski uniji so starostna skupina, ki ima največje tveganje revščine in pa socialne izključenosti. Mi imamo podatek, da je eden na štiri otroke na pragu pod revščino ali revščine. Zato si tudi prizadevamo vzpostaviti sklad, ki bi bil težak okoli 6 milijard evrov. Povezava je lahko s pobiranjem davkov na dobiček, je lahko pobiranjem z drugimi davki in v tem kontekstu lahko povem, da če bi mi uspeli zajeziti davčne utaje, če bi mi uspeli narediti neko harmonizacijo davkov in da bi predvsem davke plačevala podjetja tam, kjer ustvarjajo dobiček, da ne bi bilo tolerance, da velike korporacije, multinacionalke davkov v resnici ne plačujejo, bi lahko mi prišparali po nekih študijah en letni proračun Evropske unije oziroma na državljana Evropske unije skoraj 2 tisoč evrov na leto. Se pravi, če bi pobirali in davke ali se pravilno borili proti davčnim utajam in oazam, bi lahko mogoče tudi takim otrokom zagotovili, da danes niso pod pragom revščine. Zdaj ne vem, če sem čisto vse uspela odgovoriti. Se opravičujem, če nisem, pa se mogoče, če slišim, potem še naknadno h kakšnemu vprašanju vrnem. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Fajon. Dr. Milan Zver, izvolite.
Milan Zver
Hvala lepa za besedo in tudi za vprašanje. Čisto na kratko, kakšno vizijo Evropske unije si predstavljamo v naslednjih letih. Naslednja leta bodo res odločilna, da se vzpostavi – jaz vsaj upam malo bolj odpornejša in trajnejša skupnost. Levica v Evropskem parlamentu si predstavlja, da bi taka naj bila močna centralizirana, unificirana unija, desnica pa seveda bolj želi ohraniti relativno avtonomijo oziroma suverenost držav članic. Dejansko pa kot veste unija temelji na dveh stebrih. Eno so članice, drugo pa evropski državljani in iz tega izvirajočih inštitucij.   (nadaljevanje) Jaz menim, da bomo morali vedno iskati neko ustrezno ravnovesje. V kolikor bi recimo začeli graditi Evropsko unijo po Macronu ali Verhofstadtu sem prepričan, da bi začela pokati po šivih, kot se je to zgodilo z našo bivšo državo. kadar je Beograd poskušal pretirano centralizirati vse, takrat so republike šle stran od njega in nekaj podobnega bi se lahko zgodilo v Evropski uniji, v kolikor bi ta koncept bil uveljavljen oziroma, da bi Bruselj postal še močnejši na račun držav članic in to ne bi bilo dobro. Če hočemo ohraniti Evropsko unijo, moramo biti pametni in iskati neko ravnotežje med obema principoma. Madžarska, Fidesz, Orbán. Zdaj zadnje čase, zadnje tedne opažam, da se je slovenska vlada praktično skregala s skoraj vsemi sosedi. To je zelo slabo – in z Madžarsko in s Hrvaško in z Italijo. Spominjam se pred leti raznih političnih dogodkov, ki so bili izrazito protiameriško nastrojeni in seveda vse to ima tudi določene konsekvence v konkretni politiki. Mi smo zadnja leta preusmerili zunanjo politiko iz evroatlantskih integracij na vzhod. To se lahko zelo jasno vidi tudi iz frekvence obiskov zunanjega ministra, recimo Moskva ali pa Washington. Številke so jasne, kam je slovenska zunanja politika se preusmerila, da se ravno ima slovenska politika svojevrsten ukaz od slovenskega ljudstva vsaj v treh referendumih. To je referendum o vključitvi v Nato, Evropsko unijo in pa slovenski plebiscit. In dobra zunanja politika mora res paziti, zlasti najbolj občutljive so med sosedski odnosi in postaviti zdaj eno vprašanje gospe veleposlanice iz neke države na piedestal in govoriti o tem, da je svoboda medijev v Sloveniji ogrožena zaradi zunanjega vpliva, se mi zdi oprostite malo pretirano. Svoboda medijev je pomemben princip, načelo tudi vrednota v Evropski uniji. Svobodo medijev predpostavlja tudi, da imajo državljani temeljno človekovo pravico biti objektivno informirani, vendar ko op tem razmišljamo, seveda se takoj postavi vprašanje, ali imamo ustrezno simetrijo v lastništvu v medijih in tukaj je zgodba v Sloveniji povsem jasna in veliko slabša kot je na Madžarskem, kjer pravite, da Fidesz oziroma Orbán nadzirata ves medijski prostor – ni res. Na Madžarskem je dokaj uravnotežen, veliko bolj kot je v Sloveniji.  Vprašanje, kako mlade prepričati, da bi se tokrat udeležili evropskih volitev je za milijon evrov, bi rekli – zelo težko. Težko je zgolj z nekimi pobudami, ki se sedaj vendarle dogajajo. Pred petimi, desetimi leti se niso. Celo državne inštitucije so vključene v to, da promovirajo, da je potrebno iti na volitve, da vsak glas šteje, še posebej slovenski. Mladenke in mladinci precej zaostajajo po politični participaciji za svojimi vrstniki iz drugih držav, tudi po raziskavah sodeč veliko manj stavijo na pomen svojega glasu na volitvah, kot njihovi vrstniki. Težko je to v kratkem času spremeniti. To je treba zastaviti dolgoročno, v katerega se morajo vključiti tudi šolstvo kot inštitucije, pa seveda tudi mediji imajo zelo velik vpliv na udeležbo ljudi na volitvah, predvsem pa na mlade. Mlade je treba nagovoriti tudi z njihovim jezikom in z njihovimi sredstvi, medijskimi, komunikacijskimi in jaz vendarle upam, da bo letos, glede na to, da je v javnosti klima taka, da je zanimanje tudi za evropske probleme večje, da bo udeležba nekoliko večja kot je bila na zadnjih dveh, treh evropskih volitvah. Še glede nacionalizma SDS. 2004, ko se je Slovenija vključila   (nadaljevanje) v Evropsko unijo, je samo SDS praznovala, obeležila ta dogodek pred Prešernovim spomenikom; bilo je veliko slovenskih in strankarskih zastav. Pridružila se nam je celo takrat delegacija, ki je bila v Sloveniji na obisku. Torej, SDS populacija in tudi volivci so proevropsko usmerjeni, veliko bolj, in tudi politika stranke veliko bolj kot kakšne druge, ki se razglašajo danes za proevropske in očitajo drugim nacionalizem. Nacionalizem ali pa patriotizem in proevropska usmeritev se ne izključujeta, nikakor ne.  Glede spoštovanja sprožitve člena 7 med Madžarsko in Poljsko. Vedno je tako, da leva stran parlamenta zbere večino in poskuša sankcionirati na tak način desne vlade. Imamo pa primer Romunije, Slovaške, Malte, kjer so se dogajale hude stvari, pa ne - no, tu se vidi uporaba dvojnih meril v politiki tudi na evropskem parketu.
Za repliko ima najprej besedo gospa Sukičeva.
Najlepša hvala. Z vsem spoštovanjem, ampak, glejte, če madžarska veleposlanica, ki ni kar nekdo, stoji pred zemljevidom velike Madžarske, kjer so narisana tudi slovenska ozemlja, del slovenskega ozemlja, oprostite, to ni mala stvar. In reči, da se je slovenska politika medtem uspela uspešno skregati z vsemi sosednjimi državami, pri tem pa ne problematizirati takšnega precedensa, ko ti nekdo, ko ti veleposlanik kaj takega naredi, je meni, milo rečeno, nenavadno. Tako vas bom ponovno prosila za dodatno pojasnilo glede tega.  Zdaj, kako se je slovenska politika uspela skregati. Poglejte, če se zgodijo zadeve, kot je, recimo, zdajle spreminja ustava v Italiji, kjer je naša manjšina ogrožena na ta način, da morda sploh ne bo imela več predstavnikov oziroma predstavnic ne v italijanskem senatu, kakor imajo oni, pa parlamentu, mislim, da imajo nekako tako. Poglejte, to so resne zadeve in tu mora slovenska zunanja politika odreagirati in ščititi naše interese. Če Hrvati prisluškujejo našim medijem, mora slovenska zunanja politika vendar ščititi naše medije, ne pa tega relativizirati in reči, slovenska politika se je uspela skregati z zunanjimi. Da ne omenjam, madžarska politika nima nobene pravice pritiskati na katerikoli naš medij, četudi je to Mladina, ki morda vam ni najbolj povšeči. O tem sem govorila. In tu prosim za jasna stališča vseh, ki nas predstavljate ali pa nas boste predstavljali na evropskem nivoju, kajti navsezadnje ste reprezentanti Slovenije in morate delovati v imenu nas vseh, ne glede na naše politične barve, ker to so pa tako resna vprašanja, ki se pa res tičejo celo nacionalnih interesov ta trenutek. Hvala lepa.
Jaz sicer razumem, da smo fazi razprave, ampak replika je običajno, da nisi sam pravilno razumljen. Mislim, da se oba povsem razumeta, ampak imata pač nasprotna stališča, in se pač večkrat prijavimo k razpravi, pač pridemo do istega rezultata.  Besedo ima najprej v tej fazi - potem pa dobi še za dopolnitev odgovora gospa Fajonova - gospa Tomc.
Romana Tomc
Hvala lepa za besedo. Moram reči, da sem vesela, da vendarle imamo v tej državi še demokracijo, kar pomeni, da lahko tu z različnimi političnimi prepričanji sedimo za isto mizo in si izmenjujemo mnenja. Zato ni samo eno in posvečeno ter edino pravo mnenje, ampak dovolite, da tudi tisti, ki ne mislimo tako kot vsi ostali, imamo možnost, da to izrazimo. Tudi za nami stoji veliko število volivcev in Slovenska demokratska stranka je bila vedno, tako kot je kolega Zver poudaril, proevropsko usmerjena in predvsem usmerjena tako, da postavlja Slovenijo, slovenskega volivca, volivko na prvo mesto in ščiti njihove interese, kolikor je to najbolj mogoče, tudi na evropskem parketu.  Zdaj bi odgovorila na vaše vprašanje, povezano tudi s področjem mojega   (nadaljevanje) dela. Jaz sem se pet let ukvarjala s socialo, zaposlovanjem mladih, na drugi strani pa v Odboru za ekonomske zadeve z davki, z obdavčitvijo podjetij, tudi z obdavčitvijo multinacionalk, in verjemite mi, o tej temi resnično veliko vem. Sem pa zato presenečena, kaj vse lahko prenesejo besede; lahko nekaj izrečemo, pa vendar za tem s podatki, s katerimi kar tako po nemarnem opletamo, pravzaprav ne stoji nič. Tako jaz predlagam, da smo vseeno pri tem zelo previdni. Ogromno se je naredilo na področju mladih, na področju sociale, na področju prekariata. Je pa treba nekaj še vedeti - ločiti moramo evropski nivo in slovenski nivo. Veliko stvari, na katere vi tu opozarjate, kar upravičeno opozarjate, je povsem v pristojnosti Vlade v tej državi. Nekdo je prej omenjal dolgotrajno oskrbo. Popolnoma se strinjam z vami, vas prosim, da mi pomagate o tem še več govoriti, ker očitno me ta Vlada ne sliši dobro, zaradi tega, ker na to opozarjamo skupaj že 10 let, pa vendar se nič ne zgodi. Ampak to ni stvar Evropske unije, to je stvar te Vlade. In pojutrišnjem lahko Vlada prinese zakon v Državni zbor. Jaz bom pa pomagala s svojimi izkušnjami, da bom povedala, kje so druge države, ki so mi to predstavile, ki so me prosile za sodelovanje, porabile evropski denar za to, da bi bile bolj ščitene pravice starejših, da bi naredili več domov za starejše iz evropskih sredstev, ker so to da; da bi ne samo naredili domove kot neke zgradbe, ampak celo plačali oziroma nadomestila, ki jih prejemajo tam zaposleni, lahko gredo iz evropskih sredstev, ampak zato je treba črpati iz več skladov, ne samo iz enega sklada. In to je treba vedeti, to mora vlada neke države vedeti. Zato se mi zdi zelo pomembno to sodelovanje tudi med nacionalnim prostorom in nami, evropskimi poslanci. In, ja, poskušala sem zelo velikokrat, zadnji tak primer sodelovanja s slovensko Vlado je bil, ko me je slovenska Vlada zaprosila za pomoč pri Direktivi o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, kjer sem pomagala, stopila v kontakt tudi s poslanko iz naše poslanske skupine, da bi sprejeli rešitev, ki bo za Slovenijo dobra. Tako to sodelovanje je. Pa zelo obžalujem, da pa tega sodelovanja ni na sporedu večkrat. In mislim, da bi lahko naredili veliko, veliko skupaj v dobro Slovenije.
Hvala lepa, gospa Tomc. Gospa Patricija Šulin, izvolite.
Patricija Šulin
Hvala lepa za besedo. Glede slovenske manjšine v italijanskem parlamentu v Rimu. Ja, letos je v začetku leta italijanski senat zavrnil dopolnila, ki bi naši slovenski manjšini zagotovila ali pa vsaj olajšala izvolitev njenega predstavnika v parlamentu, kar seveda ostro obsojam. Ker živim ob meji, z našo slovensko manjšino v Gorici tudi sodelujem, in povedo, da so ogorčeni nad tem ravnanjem in se seveda tudi venomer na lokalni ravni borijo za svoje pravice. Bi pa tudi tu apelirala na naše zunanje ministrstvo, tudi na našo Vlado, da začne te stvari primeroma urejati.  Glede prihodnosti Evropske unije. Jaz si jo predstavljam še vedno v okviru tiste Lizbonske pogodbe takrat ob nastanku in s simbolom miru, ki nam ga zagotavlja že nekaj desetletij. Seveda, za Evropo v nadaljevanju, ki ohranja naš način življenja, ki tudi ščiti svoje državljane, z nekim smelejšim in uspešnejšim, tudi dinamičnim gospodarstvom, s skrbjo za okolje, kmetijstvo, priložnosti za mlade in seveda Evropo brez korupcije. Gotovo bo tudi digitalni razvoj zaznamoval prihodnost Evropske unije.   (nadaljevanje) Bi pa prihodnost Evropske unije morala skrbeti tudi predsednika Vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil svoj govor o prihodnosti Evropske unije v Evropskem parlamentu na prvi marčevski seji. Predsednik Vlade, ki pride v Evropski parlament in govori o prihodnosti Evropske unije, ne nagovarja samo nas, 751 evropskih poslancev, ampak nagovarja državljane Evropske unije, ki nas je v tem trenutku okoli pol milijarde, in ne samo teh, mislim, da ga sliši cel svet, ko nagovarja oziroma ko predstavlja svojo vizijo prihodnosti Evropske unije. Še toliko bolj se mi zdi trhlo njegovo opravičilo, da bo o tem nagovoril v Evropskem parlamentu poslance in ostale šele v času predsedovanja Svetu Evropske unije, torej, govorimo šele o letu 2021. In se sprašujem, ali ima predsednik Vlade v tem trenutku vizijo o prihodnosti Evropske unije in zakaj je ni prišel predstavit, ali mu jo morebiti niso uspeli pripraviti, te vizije, njegovi najožji sodelavci ali pa se je v nadaljevanju po predstavitvi ustrašil pogovora in vprašanj evropskih poslancev v Evropskem parlamentu.  Kar se tiče participacije mladih na evropskih volitvah, se zelo strinjam in pozdravljam vaše vprašanje, pa tudi skrb. Mladi so bili pred petimi leti na evropskih volitvah kot tudi sicer na vseh lokalnih in državnozborskih volitvah v Sloveniji med tisto skupino, ki je bila najmanjša po udeležbi na volitvah. Leta 2014 je bila Slovenija kot država članica med tistimi državami, ki so imele najnižjo udeležbo, nekaj več kot 24 %, nižje od nas je, denimo, imela Slovaška, samo 18 %. Tu se ves čas tudi mi trudimo, da bi ta udeležba na volitvah bila večja; veliko vlogo imajo seveda tudi mediji. Tu bi pozdravila delovanje vseh šol ambasadork Evropskega parlamenta. Velikokrat sem sodelovala na teh šolah, zmeraj ko so me povabili. Obžalujem pa ukinitev evropskih gimnazij v Sloveniji, ki so imele v svojem programu v pretežnem delu seveda tudi te politike Evropske unije.  Kar se tiče zmanjševanja toplogrednih plinov. Mi trije iz Slovenske demokratske stranke smo zmeraj podprli zmanjševanje toplogrednih plinov. Kot veste, smo tudi sprejeli uredbo, da bi Evropska unija dosegla cilje iz Pariškega sporazuma, torej iz leta 2015, da se do leta 2030 za kar 40 % zmanjšajo toplogredni plini. Seveda pa ta uredba vsaki državi članici, torej tudi Sloveniji, nalaga, da zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov oziroma da to implementirajo v svojo zakonodajo ter kasneje v izvrševanje. Hvala.
Hvala lepa, gospa Šulin. Gospod Lojze Peterle, izvolite.
Alojz Peterle
Hvala lepa. Hvala tudi za to rundo vprašanj in komentarjev.  Glede vprašanja gospoda Grimsa je odgovorila kolegica Šulinova.  Moram reči, da jaz nikakor ne morem razumeti, da predsednik Vlade ne izkoristi najbolj osvetljenega odra na evropskem terenu in pride s slovensko vizijo Evrope na dan; pa ne bom nadaljeval v tej smeri.  Gospod Prebil je vprašal, kako je Evropska komisija reagirala. Veste, mene zanima, ne samo, kako reagira na nekatere zadeve - omenili ste Madžarsko, Hrvaško in tako naprej, mimogrede, jaz sem reagiral pri Junckerju, reagiral sem tudi pri Tajaniju, ko je šlo za po mojem mnenju nesprejemljive stvari, nesprejemljiv odnos -, sem pa za to, da merimo vse z enakim vatlom. Marsikdo se sprašuje zakaj ni Evropska komisija reagirala, ko nekaj let že slovenska vlada ne izpolni tega, kar je reklo Ustavno sodišče na temo zasebnega šolstva. Mislim, marsikje najdemo stvari, ki niso ravno zelo evropske, tako da tukaj se zavzemam za enoten pristop oziroma pravičen. Zdaj bi se pa premaknil kar k viziji, ker mislim, da je ključno vprašanje te runde. Jaz sem videl razdeljeno Evropo in je ne želim videti več. Ne želim stati na meji od Ljubljane do Bruslja trikrat, trikrat menjati v različne valute, ne maram premetavanja prtljažnikov, odvzemanje knjig in še česa in tako naprej. Zato mislim, da je moja glavna naloga delati za zdravo Evropo – to zame ni geslo in tudi ni samo vprašanje raka. Gre za zdravo okolje, zdravo ekonomijo in zdravo politiko. Jaz bi rekel tudi zdrave regije. Jaz socialne politike na evropski ravni ne razumem kot »keš« avtomat v Bruslju za proizvodnjo najdlje(?) odgovorne države članice, za socialo bi pa skrbel Bruselj. Torej to nekako ne bo šlo oziroma tudi to smo v bližini nekoč že videli. Jaz sem zato, da se Evropa izrazito posveti prvič zdravju – zame je to prva tema, drugič regionalnim razlikam. In ne to s prerazdelitvenimi inštrumenti stare manire, ampak z vzpodbujanjem rasti v regijah, ki zaostajajo. In inštrumente zato poznamo. Končam z dvemi točkami. Migracijska politika. Bi bil vesel, če bi se enkrat posvetili samo temu. Ne moremo imeti ene evropske zveze in dveh migracijskih politik. Ne moremo imeti držav z žico in držav prostega prehajanja, zato se je treba o tem pogovoriti, biti pozoren tudi na razlike med srednjo in zahodno Evropo. Ko smo v srednji Evropi, ali ko so v srednji Evropi na Balkanu naši predniki 300 let imeli opravka s Turki, so nekatere zahodne države urejale svoje interese v Afriki in drugih eksotičnih kontinentih. In tudi s tega so določene razlike, ki jih je treba razumeti.  Vprašanje hitrosti – danes ni bilo omenjeno, jaz ga bom. Mene ne moti, če skupina držav želi po neki temi na nekem področju napredovati hitreje. Meni gre samo zato, da tekmujemo v isti smeri. Da nismo v čolnu skupaj, pa veslamo vsak v svojo smer. Torej kako to ne gre, smo videli.  Zadnja opomba glede mladih. Glejte, zdaj poslušamo že nekaj časa upravičeno geslo »mladi, pojdite na volitve, ne vrzite glasu stran«. Mislim, da to ni dovolj. Mladih ne kaže samo vabiti na volitve, ampak jim predvsem dati evropske priložnosti. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Peterle. Predvidevam, da ste gospa Fajon želeli še nekaj dodati, zato vam dajem besedo. Potem bom pa odprl naslednji krog vprašanj. Hvala.
Tanja Fajon
Hvala predsednik za priložnost, da dopolnim še en del odgovorov.  Najprej res na to vprašanje glede vizije in Šarca. Jaz sem sicer to že večkrat povedala, pa bom samo na kratko ponovila. Da se mi zdi iskreno zamujena priložnost, da predsednik Vlade ni prišel v Evropski parlament, ker če bi govoril, bi lahko danes marsikaj opozoril na vse, kar se nam dogaja Slovencem in mogoče tudi naredil bolj glasen slovenski glas. Predsednik hrvaške vlade recimo, Plenković, je sijajno izkoristil to priložnost. Tri ure je nastopal, ker gre to tudi, da veliko medijev spremlja, da lahko predstaviš tako interes Slovenije, kot neko vizijo Slovenije v Evropski uniji, še posebej zdaj, ko se pripravljamo na predsedovanje. Moja vizija Evrope na kratko. Jaz še vedno trdno verjamem, da je Evropa rešitev in ni problem. Da so problem danes tisti, ki Evropo vodijo. In se mi zdi, da bi morali veliko več narediti in to si jaz želim, za potrebe in skrbi ljudi in da morata biti enakost in solidarnost spet tisti temelj socialne Evrope.   (nadaljevanje) In še čisto na kratko. Gospa Sukičeva je omenila podnebje. Zdi se mi res ključno - danes skoraj se nismo dotaknili podnebja in jaz sem zelo podprla akcijo mladih, ko so imeli podnebni protest po vsej Evropi. Se mi zdi, da je ta akcionizem in skrb mladih je nakazala, kje so naši izzivi družbe. In mi smo v Evropskem parlamentu v zadnjem času uspeli doseči nekaj ukrepov, tako da zmanjšujemo odpadke, recikliramo embalažo, prepovedali smo plastiko za enkratno uporabo, stalno opozarjamo, da je nujna globalna zagotovitev ohranjanja naših morskih obalnih območij, pravica do varne in pitne vode. To je bila sijajna vseevropska akcija naših državljanov in to bo ključno, da varujemo ob delavskih mestih in socialnih pravicah, tudi naš planet.  Samo na kratko člen 7, ker je bil omenjen. Da moram se odzvati na kolego Zvera, ki je rekel, da je levica stala za glasovanjem, ko je šlo za Madžarsko. To je zavajanje. Ni stala samo levica, ker levica ne bi mogla dobiti tega glasovanja. Stala je tudi večja skupina Evropske ljudske stranke. Moram pa reči tudi sama, da ne bi imela nobenih zadržkov, če bi isto kritiko naredili proti državam, ki imajo na oblasti Socialne demokrate in nedavno smo zelo kritično opozarjali in ukrepali tudi proti Romuniji. Hvala.
Hvala lepa, gospa Fajon. Kot rečeno, zdaj pa odpiram tretji krog za razpravo in vprašanja. Bi pa želel pred tem samo prijazno opozoriti kolegice in kolege. po tej seji sledi še ena seja, 39. seja in nekaj tehnično bi morali zaključiti nekje do 13.45 ure. Prijavljeni so štirje razpravljavci, zato vas prosim, če se poskušate omejiti na temo in pa na vprašanja za evropske poslance. Kot prvi ima besedo dr. Milan Brglez. Izvolite.
Hvala lepa. Najprej lepo pozdravljeni tudi vsi v mojem imenu. Moja bo bolj razprava kot pravzaprav vprašanja, zaradi tega, ker se zavedam, da marsikaj od tega, kar danes govorimo, je tudi domača naloga tega parlamenta. To ni zdaj zgolj naloga Evropskega parlamenta. Da imata oba parlamenta vsak svojo logiko in tudi svoje pristojnosti pri celotni zadevi in to se je treba v marsičem zavedati. Vsaj zame, če se sprašuje o viziji je vedno vizija ali pa tisto kar mi je nadrejeno vsem tem političnim aktom, ki jih bodisi v parlamentu sprejemamo ali pa jih nekako določamo, še vedno Ustava in znotraj te Ustave se je treba pravzaprav tako ali drugače ravnati. Sicer jo je možno interpretirati na različne načine, ampak ta je ena tista stvar, ki je premalokrat v ospredju tistega, kar tisti, ki predstavljajo Slovenijo na takšen ali drugačen način, tudi na evropskem parketu počno. Ampak še bolj od tega je pravzaprav pomembno – bom tako povedal, da se pogosto na tem odboru dejansko zgolj procesira tisto, kar se na Vladi počne in da se dejansko mi prilagajamo Vladi. To je ta osnovni moment, dejansko pa ne bi smela zadeva biti tako, ampak bi moral biti nekakšen enakovreden partner. Z zakonom, ki ureja to vprašanje, ki se ga sicer sprejema z dvotretjinsko večino, so nekatere stvari urejene, ampak zdaj je šel razvoj v Evropski uniji še naprej od tega in včasih tudi interesi držav ne morejo biti več varovani tudi s pomočjo samega slovenskega parlamenta na ustrezen način in zaradi tega bo najverjetneje potrebno več sodelovanja, čisto prostovoljnega tudi evropskih poslancev. O čem govorim? Najprej o tem, da je vse več delegiranih aktov, ki jih sprejema komisija in ti delegirani akti, ki jih sprejema komisija tam naenkrat odpade tisto, kar je pravzaprav ta parlament potrdil kot neko izhodišče in se lahko zadeva na koncu spelje v smer, ki nam ni všeč. Pa ne gre zgolj za vprašanje preglasovanja kot takega, ampak se preprosto prepusti komisiji, da zadevo spelje do konca. In drugo vprašanje, ki je pa še hujše, so pa pravzaprav akti, ki nastanejo na podlagi trialoga, ker se države ne morejo prej dogovoriti. In naenkrat bom rekel države članice so predstavljene na dva načina. Najprej skozi vlade v svetu, na drugi strani pa so zgolj evropski poslanci še tisti, ki lahko do določene mere zadevo peljejo. O tistem, kar je govorim parlament, ali je to zadevo potrdil, ni potrdil, ali ima še kakšno nadzorno zadevo? Ne. Vse te zadeve izginejo. Problem je samo v tem, da te akte, neodvisno od tega, kaj je stališče tega parlamenta, ki je bilo potrjeno, ga moramo na koncu implementirat, ker gre za direktive in ga moramo vpeljat noter, čeprav smo 180 stopinj nasprotno stališče sprejeli takrat, ko se je zadeva sprejemala. Tako da, bo potrebno tudi popravit sam zakon, da bo omogočal tvornejše sodelovanje Slovenije znotraj samih evropskih inštitucij in najverjetneje tudi bolj samozavestno nastopanje do tega. Ja, strinjam se, da je do konca izpeljan finski proces tega lažje to omogočal. Žal takrat se, preprosto, Evropska unija pri nas, vsaj v delovanju tega parlamenta, ni na prvem mestu. Tokrat nas je za tole uro kar ogromno še tu. Drugače petki niso zaželeni, noben si ne želi delat v petek. Mnogi poslanci jemljejo to kot kazensko zadevo in je zelo malo tistih, ki dejansko to delajo s srcem in si skoraj ne predstavljam, da bi de facto pristali na to, da bi to delali v petek popoldan, ne pa v petek zjutraj, kot smo nekako prisiljeni, zaradi tega, ker ima pač Vlada svojo logiko, ki nam včasih ne omogoča niti tega, da bi več kot eno uro prej izvedeli za nekatere zadeve in, ampak jih moramo preprosto sprocesirat. Dokler te zadeve pač ne bomo postavili na ustrezen način, tudi neke pametne vizije Slovenije znotraj Evropske unije ne bo in s tem pravzaprav, to pa je bolj za gledalce, bomo spustili priložnost za 75 % tistih zadev, ki so relevantne in ki so sprejete na ravni Evropske unije, bojo šle preprosto mimo nas, preostanek pa obravnava slovenski parlament – na takšen ali drugačen način – in, seveda, zgleda ta zadeva veliko pomembnejša, dejansko je pa ravno obratno. Če pogledamo čisto racionalno – je tisto, kar se dogaja v Evropskem parlamentu, vse bolj pomembno in bi moralo bit na ustrezni ravni nekako obravnavano. Tu imamo pa problem dejanskega pogleda na te zadeve, da / nerazumljivo/ včasih stvari, znotraj evropskih inštitucij, niso obravnave, ker je pač tam neka blokada, ampak to na koncu pomeni, da tudi nikjer niso, zaradi tega, ker tega procesa subsidiarnosti se ne izpelje do konca in ravnanje Evropskega parlamenta ravno na točki, ko se je pogovarjalo o subsidiarnosti, mi pa niti najmanj ni bilo všeč – to pa moram priznat in to pa je kritika – ko so se pogovarjali o subsidiarnosti, kako jo dejansko implementirat, Evropski parlament ni hotel sodelovat. Zaradi tega, ker pač to je, razume kot poseganje v svojo pristojnost. Saj razumem to logiko, ampak na konec koncev, če hočemo skupaj zgledno sodelovat, se bo treba mičkeno tudi zamejit ali pa samo omejit, kar je pač smisel demokracije in demokratičnega odločanja znotraj Evrope. Hvala.
Hvala lepa, dr. Brglez. Zdaj pa ima besedo gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, predvsem pa seveda evropskim poslancem. Jaz bi mogoče v samem uvodu, predno postavim dve vprašanji, povedal to, da, seveda, naš Odbor za zadeve Evropske unije obravnava, bi rekel, prav vse stvari, kar se tičejo tako dela v Evropskem parlamentu, kot komisije, sveta in tako naprej in mislim, da je ta naš odbor zelo, zelo pomemben in tudi prav je, da so vedno seveda vabljeni tudi evropski poslanci oziroma seznanjeni s tem, s čimer se mi tukaj v tem odboru tudi ukvarjamo. Dodal bi morda še to da, ne vem, mediji, naši mediji premalo poročajo ali pa premalo natančno poročajo o delu evropskih poslancev. Mnogo se poroča in govori o nekih temah, ki morda za nekatere niso toliko pomembne, predvsem seveda, zaradi tistih, tako imenovanih populističnih tem, kar se tiče migrantov, pa vladavine prava po evropskih državah, seveda, premalo pa pogledamo sebe v ogledalo. Imel bi dve vprašanji, predvsem kar se tiče mladih, kar se mi zdi zelo pomembno, kajti mladi so naša prihodnost, tako v Sloveniji kot v Evropi, predvsem pa se mi zdi pomembno tudi to, da bi več morali govoriti o razvoju tako podeželja, kot vse gospodarsko javne infrastrukture, kar se mi zdi mnogo bolj pomembno od tistih postranskih tem, ob katerih radi izgubljamo čas, ne prinesejo pa po navadi nič dobrega oziroma nobene dodane vrednosti. In sicer, bi imel vprašanje najprej za dr. Milana Zvera – ste glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ za mlade, izobraževanje in šport. Vaš predlog zakonodaje prinaša izjemno povečanje sredstev – iz 15 na 45 milijard evrov. Ali je Erasmus+ res samo zgodba o uspehu in ali prinaša tudi kakšne plasti? To bi bilo vprašanje za dr. Milana Zvera. In pa še za evropsko poslanko, spoštovano Romano Tomc. Ste poročevalka Evropskega parlamenta za pobudo za zaposlovanje mladih. To je bil eden večjih projektov za zaposlovanje mladih v Evropski uniji. V tem času je veliko mladih dobilo zaposlitev. Na podlagi pozitivne ocene, torej, bo v vaši oziroma bo v novi finančni perspektivi na voljo 7,6 milijarde evrov. Vprašanje pa bi imel – kako je sredstva do sedaj črpala Slovenija? Na ti dve vprašanji bi prosil za odgovor in pa, se že v naprej lepo zahvaljujem, hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar. Zdaj pa ima besedo Dr. Anže Logar, izvolite.
Hvala predsednik. Moram reči, da je današnja razprava zelo zanimiva. Na nek način, treba pohvalit predlagatelja, da je predlagal to razpravo, ker se preko razprave izkristalizira, da v bistvu tovrstni dialog manjka v slovenskem prostoru. Moram reči, da sem presenečen nad odzivi nekaterih na to razpravo, ki so šli v bistvu napram evropskim poslancem, skoraj da na nož, namesto da bi, na nek način, objeli to priložnost, da se lahko v živo, na sestanku z vsemi osmimi – treba poudarit, vseh osem je prišlo, vseh osem se je odzvalo.. Nekateri so potem sicer domnevno demonstrativno odšli, ampak kljub temu, vseh osem se je odzvalo vabilu, da predstavijo svoje poglede na preteklo delo, hkrati pa je to ena velika priložnost, da pokažejo pogled tudi v prihodnost. Mislim, da takšno razpravo v tej zasedbi potrebujemo in jaz bi celo predlagal, da se, na nek način, neformalno institucionalizira. Vsake tri mesece ali pa vsaj ob vsakem semestru bi bilo verjetno dobro opravit en tak sestanek z vsemi predstavniki v Evropskem parlamentu, ker, tako s stran poslancev je bilo slišati neke očitke, kot s strani evropskih poslancev, da jih domača politika ne sliši, ne, in to je stvar komunikacije. Tu smo zbrani vsi in tu lahko pride do nekih konstruktivnih rešitev, brez nepotrebnega prelivanja ali pa vroče krvi. Mislim, da je vsem v interesu, da ekipa, ki je v Bruslju, deluje optimalno in če takšna razprava do tega lahko pripelje, mislim, da je to samo za pohvalit. Moram priznat, da sem rahlo v zadregi glede na izvajanje kolege Brgleza no. Sicer se strinjam s tistim njegovim delom v začetku, da je slovenski zakon, ki opredeljuje sodelovanje med Vlado in Državnim zborom, zastarel in da parlament postaja samo podaljšana roka Vlade, kjer vse potrjuje. Tukaj imamo eno zelo veliko hibo in mislim, da se bo moral ta sistem malce predrugačit, tudi predvsem v tej smeri, da se ne bomo ukvarjali z vsakimi banalnimi zadevami, ampak da bo parlament obravnaval samo tiste najpomembnejše, tam pa, da bo imel svoje stališče, ne pa da bo samo glasovalni stroj. Ne nazadnje, kot veste, imajo parlamenti z novo ureditvijo možnost predhodnega podajanja svojih stališč, pa mislim, da ta priložnost sploh ni izkoriščena. Mislim, da je Slovenija popolnoma na repu. Ne vem, če je enkrat ali dvakrat uporabila tako imenovano rumeno karto ali kako se že to imenuje. V zadregi sem pa zaradi tistega kar je gospod Brglez rekel, on je dejal, nobeden si ne želi delati v petek. Poglejte, tukaj mi razpravljamo pred slovenskimi davkoplačevalci, nekdanji predsednik parlamenta reče, nobeden si ne želi delati v petek. Ostro protestiram proti temu. Nisem član tega odbora, nisem član Odbora za EU zadeve, pa sem prišel na ta odbor ravno zaradi priložnosti, ker so na enem mestu zbrani, vseh osem poslancev, ki zastopa Slovenijo in mislim, da je to enkratna priložnost, da pride do izmenjave teh stališč. In zdaj bom prišel samo na to, zakaj je ta razprava pomembna. Tudi zato, ker se je med marsikaterim razpravljavcem videlo ob njihovem izvajanju, da sploh ne vedo kaj je pristojnost Evropskega parlamenta, in da očitajo evropskim poslancem nekaj za kar sploh niso odgovorni, ampak so sami odgovorni doma kot člani koalicije in najprej je treba pospraviti te zadeve pred domačim pragom, šele potem lahko očitaš nekomu drugemu. Bi pa samo eno vprašanje imel, ki je bilo sicer predhodno že postavljeno, ampak ne tako eksplicitno, si ga pa želim zelo eksplicitno postaviti in v bistvu odgovore od vseh prisotnih, nekateri so na to že odgovarjali, nekateri pa še ne. namreč mene zanima vizija evropskih poslancev razvoja Evropske unije. Katere so glavne pasti, predvsem pa katere morajo biti prioritete Slovenije v prihodnjem obdobju? Mislim, da je to tisto ključno kar morajo povedati. Pa zelo enkratno podvprašanje. Ali bo Evropska unija po 31. oktobru, 28 članska ali 27 članska? To.  Hvala.
Hvala lepa dr. Logar za vprašanje in tudi hvala lepa za vaš predlog.  Zdaj pa ima besedo gospod Ivan Hršak. Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem evro poslankam in evro poslancema!  Imam dva kratka vprašanja, nekaj je bilo že govora, oba sta okrog Schengena. Nekaj je bilo prej že govora, pa vmes, enkrat sem moral iti ven pa ne vem ali je bilo odgovorjeno ali ne. Če je bilo, boste pač rekli, da je bilo, če ne bi pa tako zelo kratke odgovore. Ta zadeva, to podaljševanje, začasno podaljševanje, to se pravi, notranjega nadzora mej nekaterih držav, to so Avstrija, Nemčija, ne vem, skandinavske države, ker je, kolikor vem, enkrat oziroma dvakrat verjetno, največkrat bi lahko Evropska komisija odobrila. To se pa dogaja že večkrat in po naših podatkih, glede na te podatke o migracijah, neupravičeno, ampak bi želel, kako, zakaj, to se pravi, lastna pravila, Evropska komisija krši, evroposlanci na to dejansko ne morejo vplivati, rečejo, in bodo še kar naprej to ponavljali, čeprav neupravičeno. Schengen je zelo pomemben, če se bo to dogajalo potem naprej in je na konec koncev tudi prihodnost takšne Evropske unije vprašljiva, če bi se to dogajalo naprej. To bi bilo škoda.  Drugo vprašanje na to temo je pa Hrvaška. Vemo, da si Hrvaška blazno želi, da bi čim prej prišla v Schengen. Zdaj pa, Hrvaška ima kar, ne eden, več problemov s temi nedoločenimi mejami pravzaprav skoraj z vsemi sosedami. Še Slovenijo, ki je arbitražna razsodba točno določila mejo, jo oni ne priznajo, z drugimi nimajo. In zdaj, seveda vsake toliko časa Evropska komisija, bi rekel, ne izvaja nadzor oziroma preverja ali Hrvaška izpolnjuje te pogoje za Schengen. In ali vi kot evroposlanci mislite, da bo sploh lahko ponudila Evropska unija, ponudila Hrvaška, zdaj pa, a ha, da bo lahko ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav teh mejnih sporov s temi sosedami sigurno v tem času ne bo uredila. Skratka, če ne bo imela urejenih meja, lahko sploh Evropska unija pričakuje, da jih bo sploh ponudila, da gredo, ker konec koncev, če se ne ve kje je njihova zunanja meja, ki bo potem zunanja meja Evropske unije je pravzaprav absurd, da bi jo lahko povabili. In kako vi mislite, da bi morala Slovenija, to pa, ali boste odgovorili ali ne, v takem primeru odločati. Mi smo enkrat odločali v tem Državnem zboru glede vstopov Hrvaške v Evropsko unijo in smo vedeli,  (nadaljevanje) kako Hrvati izpolnjujejo svoje obljube. In če jih zdaj spustimo v schengen, bo verjetno enaka zgodba, mogoče še desetletja teh mejnih zadev ne bodo uredili.  Najlepša hvala za odgovore.
Hvala lepa, gospod Hršak. Zdaj dajem besedo še gospodu Franciju Kepi, potem pa bodo imeli priložnost za odgovore evropski poslanci.
Hvala za besedo, predsednik. Še eno vprašanje imam za gospod Patricijo Šulin. Precej pereče oziroma precej aktualno vprašanje razlike izdelkov v sestavi predvsem prehranskih izdelkov v državah Evropske unije. To je bilo že velikokrat izpostavljeno in zmeraj je bilo zanikano, ko so pa delali raziskave, je bilo pa to tudi dokazljivo v nekaterih izdelkih. Kaj boste ukrenili, da bi se to dobro preiskalo, da bi se to prepoznalo.  Pa še eno zadevo imam. Jaz pozdravljam to, da bi prišli v petek popoldan, mene nič ne moti, če smo profesionalci, smo profesionalci, ali ob treh ali pa štirih popoldne. Pa da bi verjetno ne prišli zmeraj vsi, ampak če bi prišli evropski poslanci zraven, bi bilo naše delo veliko bolj kakovostno. In pozdravljam, da bi imeli seje popoldan.  Pa še ena zadeva za gospo, ker nisem bil zadovoljen z odgovorom. Jaz sem predvsem spraševal za Slovenijo, takrat so bile ukinjene malice, nisem za Evropo spraševal, pa je lepo, da skrbite za Evropo, spraševal sem predvsem za Slovenijo - takrat še niste bili evropska poslanka -, pa ni bilo kakšne velike razprave na to temo?  Hvala.
Hvala lepa, gospod Kepa. Čisto rahla sprememba, besedo bi dal še poslancu Niku Prebilu za dodatno vprašanje.
Nik Prebil
Hvala lepa, predsednik. V bistvu ne bo vprašanje, ampak res čisto kratko bi samo še nekaj povedal. Da ne bi bilo morda narobe razumljeno, nikakor nisem želel nikomur ničesar očitati, pa tudi vem, kaj so pristojnosti države pa kaj pristojnosti Evropskega parlamenta. Želel sem zgolj slišati mnenja vas, slovenskih evropskih poslancev, ker namreč vsak dan ne morem dobiti odgovorov na vprašanja z vaše strani. Nekaj teh sem tudi prejel, za kar se seveda zahvaljujem. Predvsem podpiram te predloge, ki so bili danes podani, da se večkrat skupaj usedemo, lahko je to tukaj ali pa tudi v Bruslju, kar se mene tiče, ker na koncu koncev je za Slovenijo in prebivalce povsem vseeno, kateri politični stranki pripadamo, če se lahko usedemo vsi skupaj in rešujemo problematike, ki so v dobro celotne Slovenije in njenega razvoja.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Prebil. Zdaj pa dajem priložnost za odgovore evropskim poslancem. Gospod Lojze Peterle, izvolite.
Alojz Peterle
Hvala lepa tudi za to rundo vprašanj. Z marsičim, kar je gospod Brglez povedal, se strinjam, začenši z ustavo. Seveda tudi mene skrbi razvoj delegiranih aktov, če tako rečem, in vesel bi bil, če bi ta odbor dobil močnejšo kompetenco, ker bi s tem pomagal Sloveniji, ne bi pomenilo samo moči v odnosu do Vlade, ampak s tem bi lažje zastopali nacionalne interese.  Glede mladih sem že prej odgovoril. Dajmo jim priložnost, Bruselj in doma. Glede nastopa gospoda Logarja. Jaz bi bil oziroma sem že nekaj časa za to, da bi se pogovarjali tematsko, ker mi ne soodločamo o formalnih zadevah, ki jih pošilja Vlada, ne glasujemo. Ampak jaz bi si želel, da bi imeli v tem okviru eno resno razpravo o migracijah, razpravo o zadevah, ki so povezane z velikimi zbirkami podatkov, kjer teče velika bitka med Ameriko in Kitajsko in Evropa prihaja v vlogo opazovalke, ob tem da ima določene dobre tehnologije in koncepte v tej zvezi. Recimo, zanimala bi me debata o brexitu, to je bilo tudi vprašanje, kaj bo. Torej, jaz mislim, da se bo začela zadeva, zdaj, ko bo dovolj časa na razpolago, vendarle premikati v večjo vlogo ljudi. Če se elita ni zmožna dogovoriti oziroma odločiti, naj odločijo   (nadaljevanje) ljudje, in vidite, kakšen je tam razvoj. Torej, jaz še vedno ne verjamem v brexit.  Kar se schengena tiče, bom zelo kratek, znani so pogoji, znana so pravila. Jaz bi si želel situacijo, v kateri bi se schengensko območje razširilo, vendar ne s kakšnimi koncesijami, ampak z izpolnjevanjem pogojev.  Gospoda Kepe nisem povsem razumel. Vi ste o dveh vrstah govorili, kajne, pardon, izdelki dveh vrst, ja, zdaj vidim. Glejte, to je bilo dokazano, da nekatere firme, bi rekel, pod istimi imeni, pod istimi brendi ponujajo na vzhodu, če tako rečemo, drugačno kvaliteto kot v lastnih državah. Tako je naša kolegica Šujica iz Hrvaške ugotovila, da čips, ki so ga prodajali na Hrvaškem, ni imel nič od krompirja, nek tak primer, pa lahko si kupil tudi sir, ki ni imel nič od mleka. To se očitno dogaja. In v Evropskem parlamentu smo imeli izčrpno debato o tem in tudi sprejeli poročilo na to temo. Industrija je seveda razlagala zadeve, češ da so povprašali ljudi in da si ljudje želijo različno kakovost oziroma različno sestavo, ampak mene zanima, kdo na Hrvaškem ali kje drugje se je zavzel za čips brez krompirja.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Peterle. Zdaj pa dajem besedo gospe Patriciji Šulin.
Patricija Šulin
Hvala za vprašanje. Deloma je že Lojze odgovoril. Sama sem bila tudi podpisnica te večje interpelacije o razlikah v deklaracijah, sestavi in tudi okusu izdelkov na trgih. Torej, na srednjem, vzhodnem in zahodnem delu Evropske unije se je na teh treh trgih ugotavljalo, da isti proizvajalec v isti embalaži prodaja izdelke z različno kakovostjo. In tam, kjer je bila manjša kakovost, ni nujno, da je bila tudi nižja cena, denimo, če primerjamo Nestlé, ki se je prodajal v Nemčiji ali pa na Hrvaškem ali pa na v Sloveniji, torej na našem vzhodu je bil nižje kakovosti, vendar cena je bila enaka. Ni šlo takrat v tej interpelaciji, da smo opozorili samo na hrano, na nižjo kakovost in tudi na drugačne okuse, ampak se je v tem vprašanju opozorilo tudi na čistila, pa tudi na nekatere izdelke za osebno higieno, ki so imeli podobne probleme; torej, zahod je imel kakovostnejše, vzhod manj kakovostne, cene pa so bile enake ali pa celo višje na vzhodu. Tako je glede na to našo pobudo Evropska komisija pripravila in predlagala tudi nova pravila, torej, v smeri varstva potrošnikov. Tako bodo zdaj morali nacionalni organi za varstvo potrošnikov, ki so pristojni za te zadeve, tudi usklajeno nalagati učinkovite in sorazmerne kazni. Tu se tudi s strani varstva potrošnikov, s strani Zveze varstva potrošnikov spremlja te zadeve v sklopu teh verig trgovcev, da bi prišlo do odprave le-teh. V Sloveniji je bilo nekaj teh primerov, jih je pa bilo veliko več na Hrvaškem, Slovaškem, Češkem in tako naprej. Tako je to sedaj pod kontrolo, upam pa, da je tega vedno manj. Smo pa tu tudi potrošniki tisti, ki imamo pri tem neko besedo, da zavračamo nakupovanje takih izdelkov, ki so označeni za manj kakovostne kot v drugih delih Evrope.
Hvala lepa, gospa Šulin. Gospa Romana Tomc, izvolite.
Romana Tomc
Hvala lepa. Najprej ena misel glede vizije, kako si predstavljam  (nadaljevanje) Evropsko unijo v prihodnje, kar je vprašal dr. Logar. Moja vizija prihodnje Evropske unije je, da je to svobodna entiteta, svobodna skupnost, kjer veljajo demokratična pravila; da je to varna Evropa, kjer sami odločamo o tem, kdo bo v to Evropo prišel, komu bomo dovolili vstop, to pomeni tudi varovanje naših zunanjih meja; da je to Evropa, ki je utemeljena na krščanskih vrednotah; da je to inovativna Evropa, ki daje prvo mesto svobodni gospodarski pobudi in razvoju gospodarstva, kar v nadaljevanju pomeni, da bomo imeli lahko tudi možnost, da skrbimo za našo bogato socialno Evropo in za zmanjševanje vse revščine, ki jo je, žal, danes v Evropi še vedno veliko.  Glede mladih, kar je moja resnično osrednja tema tega mandata bila, bi pa na tem mestu vseeno opozorila na nekaj, na kar še nismo danes opozorili. Ob tem, da imamo kot eno izmed največjih prednosti Evropske unije tudi svoboden in prost pretok, štiri svoboščine, med drugim tudi prost pretok ljudi v okviru Evropske unije, to pomeni tudi lažjo možnost, da se ljudje, predvsem mladi ljudje iz držav, ki so gospodarsko šibkejše razvite, da se mladi izseljujejo iz teh držav v druge, bolj razvite zahodne države. V Sloveniji je to tudi problem. Kot mi je znano, je v lanskem letu bilo kar 7 tisoč mladih, ki so se izselili, visoko izobraženih, o čemer ste tudi v Državnem zboru veliko govorili. To je ena izmed tistih pasti, ki jih na eni strani ponuja ta naša pridobitev, ki se ji reče prost pretok ljudi v okviru Evropske unije.  Glede projekta za zaposlovanje mladih. Jaz sem bila kot poročevalka za celotno Evropsko unijo malce v nelagodnem položaju, ker je Slovenija oziroma naša Vlada - takrat je bila še ministrica Kovač Mrakova - porabila oziroma smo dobili kot Slovenija najmanj sredstev od vseh držav članic. Od vseh sredstev, ki so bila razdeljena, je Slovenija dobila zgolj 9 milijonov evrov. Če vam povem za primerjavo neko državo, ki bi se lahko z nami primerjala, neke Irske, recimo, je dobila 86 milijonov evrov, pa ne vem, ali je tam problematika brezposelnosti mladih toliko večja kot v Sloveniji. Skratka, tu gre spet za vprašanje, kako aktivna je neka nacionalna vlada. Mi lahko na evropskem parketu veliko pripomoremo k temu, da bodo te izmenjave dobrih praks boljše, seveda pa naloge, ki jo morajo opraviti vlade, namesto njih ne moremo opraviti.
Hvala lepa, gospa Tomc. Dr. Milan Zver, izvolite.
Milan Zver
Hvala lepa za vprašanje.  Res je, o Erasmus Plus se večkrat govori, kot da je to zgodba o uspehu, pa tudi je, praktično ni večjih kritik na ta projekt. So pa seveda, kot sami pravite, v nekaterih državah pa določeni zadržki, zlasti govorimo o Bolgariji, Romuniji, mladi gredo po svetu, v neke destinacije, kjer se imajo lepo in se potem ne želijo vračati. V večini držav tega problema ni, v teh dveh pa je. In tu je pač odgovor, kaj storiti, pač takšen, da se morajo postopoma razvojne razlike med državami članicami zmanjševati, da se za mlade ustvari tudi doma dobro okolje, in v tem primeru bodo ostali oziroma se vrnili po koncu njihove mobilnosti.  Slovenija je kar dobro vključena tudi v vseh elementih v mednarodno izmenjavo. V zadnjih desetih letih, tako čez prst, smo porabili skoraj 80 milijonov evrov, smo dobili toliko iz tega naslova. V naslednji finančni perspektivi lahko porabimo tudi do 300 milijonov evrov, kar je tudi lepa številka, seveda ob dejstvu, da se slovenski Erasmusovci vračajo domov.   (nadaljevanje) Seveda je pa drugi problem, izseljevanje mladih. V zadnje desetih letih, če se navežem na to, kar je kolegica Romana govorila nam je ušlo več kot 50 tisoč najbolj vitalnih delovnih ljudi v tujino in to pa je velik problem. Skratka, naša domača naloga je, da ustvarimo ustrezno tudi poslovno okolje, da bodo mladi ostali doma tukaj ustvarili delovno mesto ali ga našli in normalno živeli. Dr. Logar je spraševal kako naj Evropa najde glavne odgovore na glavne izzive v prihodnjih letih oziroma kakšni bodo le-ti. Sedaj, če se samo na vprašanje varnosti navežemo. Tukaj je že v teh letih Evropa našla nekatere dobre poteze ali pa odgovore recimo, kar se tiče trditve zunanje meje je ustanovljena mejna in obalna straža, drugo leto bo popolnjena z 10 tisoč uradniki s policijskimi pooblastili. To bo seveda precej vplivalo tudi na vprašanje zapiranja ali odpiranja notranjih meja med državami članicami. Če bomo imeli uspešno zunanjo mejo se bodo lahko sprostile tudi notranje meje. Recimo v zadnjih letih je bilo, kar nekaj članic kibernetsko napadenih s strani vzhoda zlasti Rusije. Tukaj kani Evropska komisija pripraviti že v dveh letih kibernetsko brigado, ki bo ščitila Evropsko unijo pred tovrstnimi napadi. Tudi obrambna pozicija tudi na področju obrambe je Evropska unija dokaj ranljiva zlasti na severno vzhodnem delu baltske države in tukaj Evropska komisija oziroma evropske institucije že razmišljajo o oblikovanju evropske armade evropske vojske. V 10 letih bi oblikovali, ki pa naj bi bila substitut za nacionalne armade in pa zvezo Nato. Jaz mislim, da Evropska unija ta hip še ima toliko zmogljivosti in sposobnosti, da se lahko odzove na te velike izzive ali pa ta velika vprašanja, ki so povezana z varnostjo. Seveda pa se bo v prihodnosti oblikovala določena socialna unija, o tem smo že veliko govorili, čeprav se moramo zavedati, da sociala praktično spada med suverene politike držav članic. Vendar je prav, da se tudi na ravni Evropske unije oblikujejo neki skupni standardi tudi na področju socialne politike. Prej smo govorili o migracijah. Dogajale so se tudi notranje migracije res velike od vzhoda proti zahodu juga proti severu, ampak te migracije nimajo nobene povezave z migracijam, ki smo jim bili deležni v zadnjih letih, ki so prišli od zunaj. Sedaj še dobro vprašanje o Hrvaški in Schengenu in rešitvi, ki ga je impliciralo vaše vprašanje. Na njega recimo še ne bi odgovorili ta hip je pa res Hrvaška dobila v zadnjih letih, kar močno pozicijo tudi v evropskih institucijah kljub temu, da neke raziskave kažejo, da ni neka vplivna podobna kot Slovenija. Ampak vendarle stališče komisije, ki je takšno, da v prihodnji širitvi rešitev mejnih vprašanj ne bo več pogoj za članstvo v Evropski uniji, da je Hrvaški izjemna moč v regiji tako, da bo od hrvaške volje odvisno ali bo širitev na Balkan ali ne. Ravno primer nerešenega vprašanja Slovenija - Hrvaška je verjetno napeljala komisijo na takšno stališče. Jaz mislim, da bi ga v prihodnje mandatu morali spremeniti sicer se mi zdi, da do širitev v nekem doglednem času ne bo prišlo.
Hvala lepa, dr. Zver. Mag. Tanja Fajon.  Izvolite.
Tanja Fajon
Hvala lepa. Bom, kar tukaj nadaljevala, ker vidim malo dileme z vaše strani.  Drži, kar je povedal Milan.   (nadaljevanje) Namreč izkušnja o nerešeni meji med Slovenijo in Hrvaško je Evropsko komisijo po vseh zapletih pripravila do tega, da je sprejela novo pozicijo, da nobena država ne bo vstopila v Evropsko unijo z nerešenimi mejnimi vprašanji oziroma bilateralnimi vprašanji - gre za meje. To bo resnično lahko zelo ogrozilo prihodnje širitve, ker imamo v regiji veliko odprtih meja.  Na vprašanje glede Schengena. Hrvaški cilj vstopa v Schengen se, kar odmika. Jaz se spomnim, ko je Hrvaška govorila, da bo v Schengen vstopila leta 2017, sedaj zadnjič sem slišala leta 2020. Dejstvo je, da mi moramo najprej obnoviti sploh Schengen. Vi ste postavili zelo dobro vprašanje. Kar se nam dogaja - še enkrat - šest držav danes v schengenskem prostoru nezakonito že dlje kot tri leta izvaja notranji nadzor brez ustreznih pravnih podlag. Mi smo Evropsko komisijo pozvali naj te države pelje tudi na sodišče, ampak je Evropska komisija pred približno dvema letoma prišla ven s predlogom reforme schengenskih pravil. Če poenostavim. Ta predlog je izgledal približno tako, da bi obstoječe današnje nezakonite prakse postale zakonite. Mi smo se zoper temu zelo borili. Jaz sem bila poročevalka v Evropskem parlamentu - še sem - in kar smo uspeli doseči je - in sedaj imam tudi mandat Evropskega parlamenta za pogajanja in stališča Slovenija -, da je potrebno notranje nadzore ukiniti, da so te dovoljeni le do enega leta za izredne razmere za jasno pravno podlago, ker danes smo v praksi, ko ni jasnih pravnih podlag in države to izkoriščajo brez konkretnih argumentov. Skratka, izvajanje zakonite prakse. To je situacija in s Schengenom pred očmi nekako razpada, če bomo te prakse dovoljevali. Sedaj je pa seveda dejstvo, da evropske vlade pod trenutno predsedujočo niso bile pripravljene doseči dogovora. Evropska komisija, parlament sedaj imamo pogajalsko pozicijo. V evropskih vladah še ni politične pripravljenosti za neki kompromis kako priti do te reforme Schengena in v praksi se nam dogaja, da države podaljšujejo nezakonite nadzore in jaz se bojim, da se bo to dogajalo še eden čas. Na škodo ljudi, ker je to pač Schengen simbol evropskega povezovanja ne samo na politično škodo ljudi na škodo stikov med ljudmi in tudi na gospodarsko škodo, ki nastaja. Tu pa je tudi odgovornost Avstrije in tistih držav, ki imajo notranje nadzore in politike, ker ta kontrola danes ni potrebna.  Samo na kratko - pa ni več vidim kolega Logarja - Brexit po 31. oktobru. Jaz verjamem, da bo Velika Britanija še kar članica Evropske unije tudi po 31. oktobru, čeprav vam moram reči, da je ta dogovor, ki so ga sprejeli voditelji bil pameten dogovor za šest mesecev dodatnih časa Velike Britanije, da najde neko boljšo možno rešitev. Junija bomo to preverjali, ampak dejstvo je, če bo Velika Britanija med 23. in 26. majem še članica Evropske unije bo morala prevzeti vse obveznosti članstva, kar pomeni izpeljati evropske volitve. To je zalogaj, tu je od zadaj ogromno interesov - kaj to pomeni tudi za strukturo v institucijah za Veliko Britanijo - je pa res, da najslabša možna pot bi bila, da Velika Britanija izstopi brez dogovora iz Evropske unije, ker to bi pa res pahnilo državo precej na rob.  Hvala.
Hvale lepa, gospa Fajon. Hvala lepa - še enkrat - vsem evropskim poslankam in poslancem za odgovore. Še vedno je interes za vprašanje oziroma razpravo med kolegi. Časa imamo nekaj še na voljo, zato dajem najprej besedo gospodu Gregorju Periču, potem pa še gospodu Hršak Ivanu.  Izvolite.
Hvala lepa, predsednik, ponovno za besedo.  Še vedno ne razumem kje je razlog oziroma vzrok za sklic te nujne seje kje je ta nujnost. Če pogledamo v Poslovnik sicer Poslovnik ne opredeljuje kakšni so razlogi za sklic nujnosti seje se pa lahko strinjam, da je ta seja danes aktualna in verjamem, da bi tudi do nje lahko prišlo kot sem še uvodoma opisal, ničkolikokrat, ker so vabila vedno poslana in ravno tako sem prepričan, da je naš predsednik, gospod Peček, zelo demokratičen in če bi mu nekdo predlagal, da to tematiko uvrsti na katero od rednih sej, bi jo brez težav vključil. Zdaj, če je pa namen te seje, da si v SDS postavljate vprašanja in potem nanje odgovarjate, jaz mislim, da to lahko brez težav naredite tudi na neki kavi – ni potrebno neke nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije – razen, če imate težave s komunikacijo. Jaz sicer dvomim, tako da, smo v tem trenutku priča neke vrste zlorabi tega instituta, ki ga imamo na voljo. Zdaj, če nadaljujem – vse države imamo neke svoje težave, ampak, redke države oziroma redki politiki iz redkih držav uporabljajo te težave kot nek svojevrsten izvozni artikel. Jaz poudarjam še enkrat, bi rad, da o Sloveniji govorimo kar se da dobro, tiste težave, ki jih imamo pa, da jih uredimo tam, kjer jih je potrebno uredit. Dotaknil se bom še enkrat vprašanja svobode medijev. Bili smo v preteklih dneh priča nekim pritiskom in na žalost niti danes nismo bili deležni s strani celotnega političnega spektra v Sloveniji, ne glede na to, ali deluje nacionalno, lokalno ali pa na kakšni drugi »inštanci«, drugem nivoju, evropskem, ali katerem drugem, neke enovite obsodbe, da je to neprimerno in neustrezno. Naj še enkrat poudarim tudi to, da Slovenija ne posega nikamor. Nikoli v zgodovini ni nikomur posegala, ne ozemeljsko, ne kako drugače in najmanj, kar pričakujem, kot Slovenec in kot Evropejec je, da isto logiko, isto spoštovanje uporabljajo tudi vsi naši sosedi, politiki pa moramo vsi v Sloveniji, ne glede na to, ali sodimo bolj levo, desno, v sredino ali kam drugam, da to zelo jasno in glasno tudi obsodimo. Kar se tiče petkov, bom rekel tako – me veseli, da ste po večini tu, čeprav niste točno tu, ampak že to, da ste prisotni v Sloveniji je zelo dober znak, ker je pomembno, da slovenska javnost oziroma slovenski volivci in volivke imajo karseda intenziven stik tudi z evropskimi temami, ki so na žalost v medijih nekoliko slabše pokrite in zastopane, tako da se vam zahvaljujem za to vašo prisotnost. Moram pa osvetlit še en vidik, ki se vseskozi vali in kotali in gre za neke vrste napačno informiranje oziroma dezinformacije. Zdaj, pred kratkim smo imeli eno sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki smo jo posvetili črpanju evropskih sredstev. Sledila je potem – če se prav spomnim – tudi plenarna seja Državnega zbora, kjer smo vsi po dolgem in počez ugotavljali, na kakšnem nivoju smo, ali sledimo ali ne sledimo. Morda najbolj sveža informacija – v začetku tedna sem bil še z nekaterimi kolegi, poslankami in poslanci, na obisku v Bruslju in tam smo se tudi s predstavniki Evropske komisije pogovarjali tudi o tej temi in informacija, torej najbolj sveža informacija glede nivoja črpanja evropskih sredstev je, da smo v povprečju Evropske unije. Zdaj, če imajo na Evropski komisiji napačne podatke, potem je dobro, da se, tisti, ki imajo podatke, ki se razhajajo, usedejo in da se poenotijo, ampak, to je stališče oziroma zelo konkreten podatek, ki smo ga poslanci dobili s strani predstavnikov Evropske komisije. Izpostavil bi tudi to, da me veseli, da je gospod Weber, ki je potencialni kandidat za prihodnjega predsednika Evropske komisije, torej »špicen« kandidat Evropske ljudske stranke, tudi podpornik Marakeške deklaracije in upam, da to dejstvo ne bo potem tudi nek razlog morebitnih razhajanj in razkolov tudi v prihodnje, znotraj grupacije Evropske ljudske stranke, ker tako Slovenija, kot Evropska unija, potrebuje močno in povezano, homogeno Evropsko unijo, ki bo sposobna se soočiti z izzivi, ki izhajajo iz tako nacionalnega kot tudi iz mednarodnega okolja in ne moremo mimo tega, da je bila Evropska unija ustanovljena, torej, da temelji na nekih liberalnih vrednotah, kjer je zelo pomembna svoboda, še enkrat bom izpostavil, tudi svoboda tiska, so pomembne človekove pravice, ravno tako socialna pravičnost in pa vprašanje oziroma vrednota varnosti. Slovenija potrebuje ravno tako homogeno ekipo, ki bo seveda pripadala posameznim političnim grupacijam znotraj Evropskega parlamenta, ampak se bo znala tudi na tistih najbolj strateških in pomembnih vprašanjih za nacionalni nivo, torej za nacionalni interes oziroma Slovenijo, stopit skupaj, tako kot znajo naredit tudi države v naši soseščini. Znajo to naredit in Madžarska, zna to naredit Avstrija, zna to naredit Italija in zna to naredit Hrvaška in jaz ne vidim razloga, zakaj tega ne bi znala narediti tudi Slovenija in v tem kontekstu bom še zadnjo stvar izpostavil. Slovenija predseduje Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021 in podobno, kot se je zgodilo pri našem prvem predsedovanju, velja razmislit o temu, da bi vsaj za tisto obdobje sklenili neke vrste politično olimpijsko premirje in se fokusirali, torej vsi, celoten politični prostor, na to, da to predsedovanje izpeljemo karseda dobro, učinkovito in Slovenijo predstavimo v luči, ki se ji pritiče. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Perič. Gospod Ivan Hršak, imate besedo, izvolite.
Hvala še enkrat, za dano besedo. Saj bo čisto kratek, eni dve moji ugotovitvi. Se zahvaljujem gospe Tanji Fajon, ki je najbolj odgovorila, bi rekel, pravzaprav na ta moja vprašanja. Moji ugotovitvi sta pa takšni, verjamem, da se boste strinjali. Prvič; presenečen sem nad tem, da bi zdaj Evropska komisija dopustila, da bi Hrvaška, ki nima urejenih svojih mej, ki se ne bo vedelo, kje so zunanje meje, da bo lahko izvajala Schengen – to sem zelo presenečen, jaz mislim, da v praksi, ne vem kako bo, to se pravi, tam kjer je nedorečena meja, jo bojo tam izvajali, kontrolo, kjer Hrvaška misli, da je meja, ne, to mi ni sprejemljivo. Drugo pa je pa pozitivna zadeva, seveda, glede širitve, da ne bodo mogle iti države, ki ne bodo imele mejnih vprašanj, v Evropsko unijo. Ampak, zelo negativen prizvok, negativna stran pa je ta, da je zdaj Hrvaška s tem dobila zelo močen argument, kako bo – da ne bom rekel – izsiljevala, te države, da bodo dosegle tisto, kar oni hočejo, preden jih bodo spustili v Evropsko unijo. To sem pa zelo zaskrbljen. Samo to sem hotel reči, hvala.
Hvala lepa, gospod Hršak. Gospod Matjaž Nemec, imate besedo.
Hvala lepa, bom čisto kratek. Zadovoljen sem, da se je danes opravila ta razprava. Sicer mi je odprla nekatera vprašanja, na katera nisem dobil odgovorov, ampak dovolite mi samo en kratek komentar, ker v zdaj teh debatah je bilo veliko govora o širitvah o evropski perspektivi v Balkanu. Kot Slovenija in kot predstavniki Slovencev v Evropskem parlamentu oziroma Slovenije v Evropskem parlamentu, jaz mislim, da v prihodnje moramo imeti dva osnovna cilja – prvi je seveda, da Slovenijo ohranimo v kondiciji, da smo najbliže tej jedrni tvorbi oziroma jedrni skupin evropskih držav, to je prva. Druga je pa to, da vrnemo ali pa ohranjamo evropsko perspektivo v regiji, kajti to je izjemno pomemben nacionalni interes zaradi ohranjanja miru in spoštovanja med narodi. Jaz se ne strinjam z mnogimi, ki ste danes govorili o tem, da v kolikor rešen meddržavni, mejni oziroma da nerešeni čezmejni vprašanji ne bosta dovolila nadaljnje širitve, da postavljata Republiko Hrvaško v ugodnejši položaj. V kolikor bo nova evropska dinamika pozitivna, da bo šla v smer in to je zelo odvisno, kdo bo vodil komisijo, kdo bo predsednik komisije in kdo bo vodil evropske institucije, da se bo ta dinamika spremenila, potem se ta vloga kaj hitro lahko spremeni, kajti bo izpadla tista država, ki bo nesposobna reševat bilateralnih problemov, tista država, ki bo zavirala nadaljnji razvoj Evropske unije. Nismo še tam, v kolikor bi se ta cikel zavrtel v pozitivno smer, potem bi prišli do teh vprašanj. Seveda, izzivov je mnogo, začenši z največjim, brexitom. Verjamem, kolikor razumem dogajanje okrog Evropske unije, da je to mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, v tem trenutku ni v ospredju, ampak nič de, mi smo dejansko na pravi strani, vladavina prava, imamo in moramo imeti vso potrpljenje. Rešitev je na dlani. Kdaj bodo južni sosedje želeli to implementirat, je to njihova stvar. Torej, mi moramo enotno - kolikor se le da in s to mislijo bom zaključil svoje izvajanje - nadaljevati svojo pot v prihodnost. Jaz tista, to kar bi si želel je, izhajajoč iz enega od najslabših mandatov evropske komisije zadnjih pet let je, da bi se po vzoru Hrvatov, Italijanov, Madžarov, tudi Avstrijcev, večkrat podpirali drug drugega. Z vsem dolžnim spoštovanjem in vem, da to ni samo v vaši domeni, predvsem kolegi iz SDS vem, da je tukaj veliko v domeni vašega predsednika, ampak pri ključnih vprašanjih se velikokrat in to je moj vtis in ne mi zameriti za to oceno, v Državnem zboru kot tudi v evropskem parlamentu zgodi, da se lahko pogovarjamo z nacionalno stranko, lahko se pogovarjamo z Levico, lahko se pogovarjamo z Novo Slovenijo, ki so del opozicije oziroma del koalicije za levico, med tem, ko se z SDS zelo zelo težko pogovarjamo. Velikokrat se znajdemo v situaciji ali kot mi želimo ali pa ne. In zato vam to omenim, ker nacionalni interes je, da 8 predstavnikov Slovenije v evropskem parlamentu kolikor se le da, zavzemajo stališče, ki so a priori prioriteta in naš nacionalni interes, začenši s podporo kandidaturam, recimo gospoda Peterleta, da ni / nerazumljivo/, in cela vrsta drugih posameznikov, ki prihajajo iz Republike Slovenije, ki bi bile, ki bi bili, ne glede na to, da prihajajo iz drugih političnih družin, nekje drugje tujini, beri, Hrvaška ali pa Italija ali pa Avstrija ali pa Madžarska, podprti s strani velike večine poslancev. To je moja želja v prihodnje, kajti vemo, da so razlike med nami, ampak držimo razlike v Sloveniji in skušajmo navzven delovati enotno. Ko bomo dosegli to, bomo odrasla nacija.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospodu Nemcu.  Zdaj pa dajem priložnost za dogovor oziroma refleksijo še evropskim poslancem. Potem, kot… A ha. Potem bi dal priložnost še mag. Marku Pogačniku za vprašanje.
Hvala, spoštovani predsednik, da se ta razprava, počasi prihaja do konca.  Zdaj vidimo po petih urah razprave, vsekakor, da je bil ta sklic seje na predlog Slovenske demokratske stranke upravičen, da skozi današnjo peturno razpravo se je pokazalo, da v Sloveniji še prevladuje demokracija, da določena različna mnenja so in mislim, da je prav, da so različna mnenja, pač potem volivke in volivci se pa pač odločijo katero mnenje od katerih je bolj bližje.  Jaz sem prepričan tudi, da je bil tudi pozitivni odziv s strani evropskih poslank in poslancev, zato sem omenil predlagatelja, zahvala za današnjo udeležbo in pa pri tem sami razpravi. Bi pa apeliral na vse koalicijske poslanke in poslance, ki so danes precej veliko razpravljali o vplivu evropske komisije do odnosov do evropske komisije. Tukaj sem pa jaz osebno prepričan, da Vlada Republike Slovenije, Vlada Marjana Šarca in pa ministri, ki sestavljajo to Vlado, imajo bistveno bistveno višji, boljši vpliv na evropsko komisijo in večje kontakte z njimi kot evropski poslanci, in da morate ta razmerja znotraj tega poznati. In primerjava kaj je Evropska komisija naredila do Slovenije v primerjavi s Hrvaško in vsega skupaj, predlagam da to na vrhu koalicijske vzpostavite in vprašate predsednika Vlade, Marjana Šarca, vprašajte zunanjega ministra Mira Cerarja, kar se dogaja. Tukaj je, danes evropski poslanci pa mislim, da opravljajo svoje delo dobro in tudi ne nazadnje v prid Sloveniji.  Sam osebno bi mogoče apeliral na poslance Evropskega parlamenta tudi za v prihodnje, da se mi zdi, da bi morali več pozornosti posvečati predvsem regionalnemu razvoju. In sem prepričan, da Slovenija bistveno premalo izkorišča področje Alpe Adria. Tukaj notri tako Avstrija, Italija kot Hrvaška, da sta dovzetna za to sodelovanje, in da tukaj Slovenija ne naredi tistega kar bi morala. Še enkrat hvala vsem evropskim poslankam in poslancem za današnjo udeležbo.
Hvala lepa mag. Pogačnik.  Zdaj pa dajem besedo evropskim poslankam oziroma poslancem. Kdo želi prvi?  Dr. Milan Zver. Izvolite.
Milan Zver
Hvala lepa za besedo.  Čisto na kratko na ta vprašanja. Zdaj ni aktualno vprašanje Hrvaška in Schengen, ker pač Hrvaška ne izpolnjuje pogojev, tako da, za enkrat ne. In v naslednji fazi sta aktualna Bolgarija in po Romunija.  Kar se brexita tiče. Tukaj je Evropska unija ves čas zadnje obdobje delovala dokaj enotno z enim glasom. Ta teden je prišlo do nekih sprememb. SMD se je, za razliko od vseh ostalih ločila, ločila in bilo je vprašaje osrednje ali naj se posponira brexit in do katerega datuma. Očitno so pri SMD pogruntali, da bi jim sodelovanje Britancev na teh evropskih volitvah zelo koristilo, tako kažejo tudi ankete. Vendar je tukaj eno vprašanje politično, ali je smiselno, da britanski poslanci še sodelujejo in odločajo o ključnih vprašanjih o razvoju Evropske unije, če gre Velika Britanija iz Evropske unije. Formalnopravno je tu veliko dilem. Če bodo, jaz sem prepričan, da bodo sodelovali na evropskih volitvah, ampak ob tem se postavlja vprašanje kakšne funkcije bodo prevzemali, o katerih vsebinskih stvareh bodo lahko odločali in tako naprej. Skratka, gre za mali kaos, ki so ga Britanci povzročili s tem nenehnim prelaganjem izhoda. Samo še glede Slovenije in Hrvaške, o odnosu med sosedoma. Brez dialoga in pogovarjanja ni nič, ne bo nič in mi se lahko stokrat sklicujemo na haaško odločbo, ampak se niti implementirati ne more, če se politiki, državna vrhova ne pogovarjata. Tako bi predlagal Vladi radikalno spremembo politike do sosedov in brez dialoga Slovenija ne bo dosegla ničesar, čeprav tudi sam osebno menim, da ta razsodba ni v prid Sloveniji.
Hvala lepa dr. Zver. Bi dal sedaj besedo gospodu Peterletu, potem pa še damama.  Izvolite, gospod Peterle.
Alojz Peterle
Sedajle se začenja pa meni muditi bom zelo kratek. Glede svobode tiska, jaz bi rekel, z nobeno svobodo si ne smeš privoščiti vse, kar si želiš. V tem smislu bi rekel, da ne vidim podlage, da bi se slikalo predsednika vlade sosednje države za nacista.  Potem prioritete so bile omenjene oziroma predsedovanje Slovenije Evropski zvezi, jaz bi si želel, da bi mi v tem formatu odbor in poslanci Evropskega parlamenta čim prej obravnavali osnutek programa predsedovanja. S to željo, da bi dali še kakšno idejo kaj bi počeli v tistem času oziroma do tistega časa.  Potem pa zadnja točka, glede na širitve, o kateri je govoril gospod Nemec, ideja je, da bi se razširilo področje kvalificiranega odločanja tudi na širitve. Doslej je veljalo, če je eden proti in videli smo kaj je bilo v situaciji Grčija-Makedonija. Če je ena država proti se ne more zgoditi. Ideja danes je, da bi take stvari preprečili ravno s tem, da bi s kvalificirano večino preskočili oziroma premagali tistega, ki kontrira. In jaz mislim, da je vprašanje kaj naj bi se v prihodnosti odločali s kvalificirano večino, za to ne rabimo spremembe pogodbe, ampak samo uporabiti tako imenovano pasarelo, se pravi s soglasjem se moramo odločiti o čem bomo odločali s kvalificirano večino. Skratka, mislim, da bi bilo zelo potrebna debata o tem, kaj bi bil slovenski pogled na to. Ker nekatere interese manjših držav pa vendar zagotavlja princip soglasja. Jaz bi zelo pozdravil tako debato čim prej. Hvala.
Hvala lepa, gospod Peterle. Gospa Patricija Šulin, izvolite.
Patricija Šulin
Hvala lepa za besedo. Želela bi odgovoriti pravzaprav na očitke, ki so bili tukaj že večkrat izpostavljeni, ni pa nihče nanje odgovoril, je pa to vprašanje oziroma opazko ponovno izpostavil   (nadaljevanje) mislim, da gospod Perič, da evropski poslanci iz vrst Slovenske demokratske stranke prenašamo slabe novice iz Slovenije v Evropski parlament. Mi smo bili izvoljeni na evropskih volitvah, državljani Slovenije so nas izvolili na neposrednih in splošnih volitvah in torej zastopamo interese državljanov, tudi iz področja denimo človekovih pravic in svoboščin. Mislim, da je prav Evropski parlament prostor, kjer je bilo potrebno, da smo opozorili na pranje denarja v Novi ljubljanski banki. Menim, da je Evropski parlament prostor in da smo storili prav in odgovorno, ko smo opozorili na politični konstrukt v zadevi Patria, ko je bil zaprt Janez Janša predsednik Slovenske demokratske stranke tik pred volitvami. Škoda, ki je takrat nastala njemu, Slovenski demokratski stranki in posledično tudi Sloveniji, za to škodo še ni nihče odgovarjal. Tudi drugi evropski poslanci opozarjajo na probleme v svojih državah. Ravno tako smo obravnavali v Evropskem parlamentu denimo umor novinarke na Malti. Ali pa umor 84 novinarjev v lanskem letu, ki so bili storjeni na področju celega sveta. Menim, da je Evropski parlament prostor za te zadeve. In v kolikor bom izvoljena, zagotovo ne nameravam pometati pod preprogo slovenskih problemov, sploh ne na področju človekovih pravic. To je bila praksa v nekem drugem sistemu. Živimo v demokraciji, v Sloveniji je sicer še vedno na neki nizki ravni in tako kot so že mnogi rekli, demokracija mogoče ni najboljši sistem, vendar tudi sama ne poznam boljšega. Hvala.
Mag. Tanja Fajon, izvolite, vaša pa bo zadnja.
Tanja Fajon
Hvala lepa. Najprej bom kot nekdanja novinarka, zdajšnja političarka izkoristila prostor, da rečem še nekaj o svobodi medijev, ker se mi zdi, da moramo odgovorno razumeti, da so mediji tisti, ki danes nadzorujejo in vedno politiko in institucije in niso sužnji politike. In svoboda medijev v Evropi močno drsi navzdol, tudi v Sloveniji in je danes mogoče prav ta svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobne demokracije. In če je demokracija ogrožena, je ogrožena tudi svoboda. Mi moramo tudi v Sloveniji odgovorno zagotavljati pluralen medijski prostor in pa seveda zagotavljati pogoje za neko profesionalno, kakovostno in neodvisno novinarstvo. Še čisto kratek komentar na črpanje evropskih sredstev. Mislim, da je prišel komentar iz vaše strani – res je, da če pogledamo, kako uspešna je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev. Bi jaz rekla smo tako malo kot maratonci. Nismo ravno sprinterji, ampak smo kar vzdržljivi. Če pogledam zadnjo finančno perspektivo, smo uspeli počrpati na koncu ali pa po roku, ko je to še možnost, praktično 100 % sredstev. Zdaj smo v šestem letu črpanja. Mislim, da črpamo šele štiri leta in jaz verjamem, da bomo na koncu tudi po tem maratonu imeli uspešen »finish« - upam vsaj tako, ker od teh sredstev je marsikaj odvisno. Hvala, pa hvala za priložnost danes.
Hvala lepa, gospa Fajon. Tako, zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 6. nujni seji seznanil z dejavnostmi poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Še enkrat se najlepše zahvaljujem vsem za udeležbo in za poročila, ki ste jih prispevali.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 6. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. 39. seja Odbora za zadeve Evropske unije se bo začela čez 15 minut, to je ob 14. uri. Hvala lepa.