poštovane gospe in gospodje, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Ministrstva za digitalno preobrazbo, pričenjam 26. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas samo, da je zadržan poslanec Jani Prednik, ni pa drugih obvestil, da bi kdorkoli nadomeščal katerega izmed koli članov Komisije za nadzor javnih financ.

S sklicem seje ste prejeli tudi sam dnevni red seje. V poslovniškem roku ni bilo nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - NEREALIZIRANI SKLEPI KOMISIJE ZA NADZOR JAVNIH FINANC, SPREJETI NA 24. NUJNI SEJI DNE 8. 11. 2023.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli obrazložitev sklica 26. nujne seje komisije z dne 15. 1. s prilogo k točki.

K tej točki dnevnega reda smo vabili dr. Emilijo Stojmenovo Duh - ministrico za digitalno preobrazbo, ki se je opravičila mag. Barbaro Leder - direktorico javnega štipendijskega razvojnega invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije in seveda Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Javni štipendijski razvojni invalidski in preživninski sklad republike Slovenije. Vse goste prav lepo pozdravljam.

Dovolite, da na začetku pred vašimi odgovori na sam sklic seje kratko uvodno predstavitev, zakaj je današnja seja sklicana. Glejte, kot sem že enkrat dejal pa tudi pred mediji, imeli smo nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ na temo smotrnosti nakupa 13 tisoč računalnikov. Ministrica je zagotavljala, da je nakup smotrn, to je zagotovila. Kasneje je pod lupo tega nakupa prišel tudi KPK - Komisija za preprečevanje korupcije, tudi Računsko sodišče. Vest, novica o tem, da je bilo v bistvu v kar nekaj mesecih razdeljenih zgolj 39 računalnikov, 39 računalnikov je bilo razdeljenih od 13 tisočih, pa je zagotovo vrgla močno senco dvoma na to ali je bil ta nakup resno smotrn. In tudi vest o tem, da je največja tajna skrivnost to, da teh računalnikov, pač se ne sme izdati, kje so, je absolutno vrgla še drugo senco dvoma na celoten, na celoten nakup. Torej absolutno smo mi prejeli na Komisiji za nadzor javnih financ določene odgovore s strani ministrstva, ampak nezadostne zlasti v luči tega kako so se postopki potem kasneje odvijali in kakšne so bile novice v medijih. Naj povem, da, citiram, kako je bila odziv ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh povzet po STA-ju 11. 1. Citiram: "Računalniki so bili razdeljeni samo skladno z interventnim zakonom. 39 računalnikov smo razdelili tistim občinam, ki so izkazale interes". Gospe in gospodje, ali smo mi na tisti seji komisije ravno to govorili; če smo kupili računalnike, za koga smo jih kupili? Ali je kdo predhodno preveril pri občinah ali res te računalnike potrebujejo? Ali je kdo preveril, ker so bile poplave tiste, da bo šlo za, ne, pač popoplavno obnovo ali ti ljudje potrebujejo računalnike? Ali ste koga vprašali? Ali je ministrica koga vprašala? Tisti v poplavah, ki so izgubili računalnike jih danes imajo že nove, ki so jih sami kupili. Vi ste pa jih 39 razdelili. Zadnjič sem prebral na spletu vic kje so mogoče ti računalniki? V novi sodni stavbi in potem je to vredno res 8 milijonov evrov. Ampak jaz res ne razumem in takrat smo imeli kot kaže na komisiji novembra meseca prav, da se ne ve za koga so ti računalniki, pa ste rekli, ne, ne saj se ve. Kako, če ste jih le 39 razdelili? Torej, kje je tukaj zgodba, da imamo 13 tisoč računalnikov, ne veste pa kdo jih sploh potrebuje. In potem naprej, preostali so po njenih besedah v skladišču, vendar o natančni lokaciji zaradi varnostnih razlogov ministrica ni želela govoriti. Mislim, jaz to moram čestitati, ampak mene tudi zanima, ali so ti računalniki v tej državi? Ali so ali niso? In če so povejte, kje jih imamo, pa ne zaradi tega, ker jih kdo ukradel, lepo vas prosim, ali lahko kdo kaj ukrade kar tako mimogrede, resno. Ampak ta pojasnila vzbujajo ogromno dvomov o celotni zgodbi. Ob tem je ministrica poudarila, tako pravi STA, da si želijo da bi računalniki čim prej prišli v roke ciljnih skupin, ki so določene v noveli zakona. Nadalje je pojasnila, da je Ministrstvo za digitalno preobrazbo pristojno za zagotavljanje sredstev in nakup računalnikov, za razdeljevanje pa je pristojen Javni štipendijski sklad, ki vzpostavlja vse postopke, da bodo računalniki čim prej razdeljeni. Torej, tukaj potrebujemo tudi odgovore s strani Javnega štipendijskega sklada. Torej, poleg vseh vprašanj, ki se tukaj odpirajo jaz mislim, da sploh nima smisla postavljati na dolgo in široko vprašanj. Jaz obžalujem sicer da ministrice ni. Je res odsotna službeno že dalj časa seveda bo pač da bo v Davosu, ne vidim nobenih težav. Če bomo videli, da s strani predstavnikov ministrstva ne moremo dobiti odgovorov bomo sejo pač prekinili, nadaljevali naslednji teden. Ampak še enkrat ključno vprašanje, komu so računalniki namenjeni, da ste bili tako sposobni, da ste jih manj kot 40 razdelili od 13 tisočih? Torej, zakaj je razdeljenih le 39 računalnikov? Drugič, kje so ti računalniki? Po mojem da ne gre za nuklearno tehnologijo in skrivnosti nuklearne tehnologije in ne vem česa, da to tako skrivate kje so računalniki. Jaz ne vem, vsi vemo kje so blagovne rezerve na katerih lokacijah in so učinkovito varovane. In ena stvar me zanima, ali državni pač predstavniki ministrstva poznate organizacijo, nevladno organizacijo Duh časa? In, kaj ima ta nevladna organizacija s temi računalniki? Najlepša hvala.

Razpravo bi najprej opravili tako, da vi daste odgovore, potem odpremo razpravo med poslankami in poslanci. Če pač določenih odgovorov na moja zastavljena vprašanja ne bo, bomo pač bo pač sejo prekinili. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoči. Poslanke in poslanci. Jaz se opravičujem za mogoče moj malce bolj monoton način govora in neizraznost /nerazumljivo/, ampak je posledica zdravstvenih težav, ki jih imam. Ne misliti, da sem vedno tako brez izraze, ker me v bistvu ta vaša vprašanja se globoko dotaknejo. S kolegico državno sekretarko sva oba prišla vam pojasniti, skušava, opravičujeva odsotnost ministrice in bova tudi oba podajala odgovore na vaša vprašanja. S sabo imava tudi kolege, ki so sodelovali pri izvedbi in pri oblikovanju zadev, tako da upam, da bomo res lahko odgovorili na vaša vprašanja, ki so tako kot so bila zastavljena dejansko slišati grozno, pa upam da bomo znali pojasniti, tudi dati razumne argumente za te za naše odgovore.

Kako to da je bilo razdeljenih samo 39 računalnikov od 13 tisočih. Gre za, dovolite mi, da v parih minutah pojasnim zgodbo, kako in ki nas je pripeljala v to točko, v kateri smo zdaj. Leta 2022 je bil Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti sprejet, ki je bil potem spomladi lani spremenjen. En mehanizem, ki je po mnenju sedanje vlade bil neučinkovit, je oziroma neučinkovit, smo mi imeli pripombe nanj, je bil zamenjan oziroma nadomeščen z mehanizmom izposoje računalniške opreme, zato so bili dodani nekateri novi členi v Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti in tisti, ki je najbolj relevanten za današnjo razpravo je 23.a, b, c, d člen in pa seveda prehodne določbe. 23.a člen ZSDV, ki je bil, kot rečeno, potrjen spomladi, vzpostavlja ta mehanizem izposoje na način, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo zagotovi sredstva za javni štipendijski, preživninski in štipendijski / nerazumljivo/ sklad pa izvaja ta mehanizem in pri tem lahko uporablja tudi storitve zunanjih izvajalcev za izvedbo tehničnih opravil.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je imelo že v proračunu za leto 2022 in potem tudi v letu 2023 znatna sredstva na postavki EU vključenost in digibon tako imenovan, za katere je bil v bistvu eden od namenov tudi zagotovitev sklada za oziroma začetne opreme za delovanje tega sklada. Gre namreč za izposojo opreme, ki, ko je posojena, jo nekaj časa nimaš, potem naj bi jo dobili nazaj ali pa dokler ne bi bila izrabljena. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je zato že ob sprejetju tega zakona oziroma sprememb zakona pristopilo k temu, da zagotovi te računalnike, da bo sklad lahko dejansko začel delovati 1. 1. 2024 na način, da je pristopilo k izvedbi razpisa, ki je bil v evropskem uradnem listu objavljen, na katerega se je na vsakega od štirih sklopov javljal vsaj po dva ponudnika in kjer smo dobili računalnike, ki so morali biti dobavljeni do konca novembra oziroma malo pred koncem novembra, zaradi tega, da smo jih lahko še v lanskem letu plačali. vmes, medtem ko je bil razpis že v teku, so se nam avgusta zgodile poplave, v katerih je bilo sprva o prvih poročanja medijev tako, če izhajamo iz tega merila, da je v bistvu veliko prizadetih družin, veliko prizadetih organizacij, javnih inštitucij in smo zato predlagali kot enega od ukrepov v interventnem zakonu zagotovitev oziroma zamenjavo uničenih računalnikov in ker nismo mogli tega zagotavljati fizičnim osebam, smo to zagotovili, smo oblikovali sklep oziroma člen tega zakona na način, da občine prizadetim javnim zavodom ali pa drugim inštitucijam pravnim osebam javnega prava zbere njihove potrebe in jih sporoči MDP zato, da jim nadomestimo uničeno računalniško opremo. Šlo je pa samo za zasebne računalnike. Tak člen je bil potrjen hkrati ob tem ko smo ker seveda nismo vedeli koliko bo teh potreb ker so se zbirala do konca septembra do 31. septembra je bil rok v zakonu in ker smo vmes imeli tudi občutek da da bo premalo teh 10000 računalnikov za vse potrebe, ki so se javljale v naših obiskih na terenu, v razgovorih z različnimi interesnimi skupinami, predvsem te, ki so, ki so ciljne za zagotavljanje tega mehanizma, je bilo vedno izpostavljeno, da je potreb po takih računalnikih veliko. Uradne statistike o tem, koliko je računalnikov pri ciljnih skupinah, ki so upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in tako naprej, pa nimamo. To gre za stanje v njihovih gospodinjstvih in zaradi tega smo se morali zanašati na ocene. Po ocenah gre za v teh štirih skupinah, sklopih upravičencev za vsaj 400, če ne 500 tisoč upravičencev po tem zakonu. Vsekakor vsaj ti prvi upravičenci do denarne socialne pomoči, jih je več kot 80 tisoč v Sloveniji in nam se številka 10 tisoč računalnikov ni zdela velika, ker smo imeli še sredstva na tem, na tej postavki, smo jim rekli bomo kupili dodatne računalnike še za te upravičence, del jih bo pa za tiste, ki bodo pač povedali koliko, ki bodo, za katere bodo občine povedale koliko jih je potrebnih.

Tudi nas je presenetilo, da občine kljub temu, da smo jih večkrat spodbujali k podaji predlogov, so dejansko dale potrebo samo za 39 računalnikov in dale so potrebo še za nekatere drugo opremo, ki pa ni bila predmet tega zakona, recimo skenerje ali pa tiskalnike, ki niso bili predmet tega zakona in tistega jim nismo mogli zagotoviti in teh 39 računalnikov smo hitro razdelili. Vseskozi ob tem smo seveda razmišljali oziroma spremljali tudi druge naloge, ki jih moramo na podlagi ZSDV v povezavi s tem mehanizmom zagotavljati. Ena od njih je, da vzpostavimo oziroma, da v prehodnih določbah je sprejetje akta uredbe, ki določa, podrobneje določa mehanizem tega razdeljevanja, ki smo ga dolgo časa usklajevali z različnimi deležniki. MDDSZ pri tem je bil malo mogoče neaktiven pri, pri sodelovanju, pripravi tega, te uredbe in na koncu je čas, ki je v zakonu določen, se pravi kot 1. januar 2024 za datum vzpostavitve delovanja tega mehanizma na javnem skladu se bližal, smo dali v vladno proceduro uredbo, ki je bila oblikovana po željah Ministrstva za delo, vendar ni bila všeč Službi Vlade za zakonodajo. Ne da ni bila všeč, tudi dejansko je bila problematična, ko smo jo popravili v skladu z željami iz Službe Vlade za zakonodajo, pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni več želelo z njo soglašati. Tako, da mi smo uredbo dvakrat dali na Vlado, ta uredba je potrebna za delovanje tega, tega mehanizma in še ni usklajena.

Pomisleki gredo, pomisleki MDDSZ, ki smo jih mi tudi razumeli in zaradi tega smo predstavili prvo, prvo uredbo, je na Vladi oziroma na odboru Vlade, je v tem, da bomo imeli oziroma, da bo ŠRIPS(?) in je ŠRIPS in MDDSZ posledično imeli veliko, velik pripad papirologije oziroma vlog na, ker ocenjujemo, da bo, da bo želja po izposoji teh računalnikov velika in zato smo, smo skušali v uredbi v bistvu oblikovati način, kako bi malo lahko gradirali oziroma filtrirali te upravičence, ne, in zmanjšali obremenitev s temi prijavami. To je bila, naiven poskus, ker ne moreš z uredbo seveda urejati stvari, ki jih že zakon določa, saj če zakon ne bi določal prednostnega vrstnega reda, bi se to dalo mogoče z uredbo narediti, ampak smo že v zakonu napisali 4 kategorije teh upravičencev, ki jih ne moremo z uredbo nadalje drobiti oziroma tako je bilo mnenje vladne službe za zakonodajo.

V vsem tem času smo tudi sodelovali z / nerazumljivo/, pri njihovih potrebah, zadovoljevanju njihovih potreb po izgradnji kapacitet za izvedbo tega mehanizma in kljub temu pa v jeseni, ali pa tam sredi oktobra, ko nam je postajalo jasno, da, da bo z absorpcijsko sposobnostjo / nerazumljivo/ težave in ker se je tudi v javnosti nekako razumelo, da imamo računalnike, se je odprl plaz želja in potreb javnih zavodov s področja šolstva, tukaj predvsem imam v mislih osnovne šole, ki jih je tudi največ, seveda, po teh računalnikih, kjer vlada, ne bom rekel kronično pomanjkanje, ampak imajo veliko potreb in bi zlahka lahko absorbirali te računalnike. Imamo na področju vzgoje in izobraževanja imamo nekaj čez tisoč, mislim, da tisoč 60, tisoč 65 javnih zavodov, pa to niso samo osnovne šole, pa niso samo vrtci, glasbene šole, dijaški domovi, vse sorte, zavodi za otroke s posebnimi potrebami, in tako naprej.

Skratka upravičenci, za katere bi, mislim, da bilo ob zdravem razumu mogoče sklepati, da bi lahko bili prejemniki te opreme in smo iskali rešitve oziroma možnosti rešitev tudi za, tudi za to, da bi te računalnike prenesli na njih, če jih ta mehanizem ne bi bil pravočasno vzpostavljen, na / nerazumljivo/ in delujoč.

Tukaj je, potem se zadeva začela v javnosti rezonirati, začel se je KNJF, začele so se druge aktivnosti, mi smo še zmeraj, nimamo še jasnega odgovora, ali in kdaj bo ta mehanizem vzpostavljen in tudi nimamo jasne pravne podlage, da bi lahko v primeru, da ta mehanizem ne bo pravočasno vzpostavljen, da vzamemo plan B in damo to opremo, ki je bila kupljena iz sredstev, ki so bila predvidena za nakup te opreme tudi dejansko uporabimo. To je, mislim, da na prvo vaše vprašanje.

Zdaj, na drugo vaše vprašanje lahko seveda izvoljeni predstavniki ljudstva se seveda brez heca, resno, kot take imate vso pravico vedeti, kje so ti računalniki. Računalniki so v Logatcu, v skladišču Intereurope, so varno shranjeni in zavarovani in po varovanem območju, če jih hoče kateri iti pogledat, predstavnikov parlamenta, ni problema, imamo pa s pogodbenikom pač tako, ni neka posebna želja, da bi tam novinarji stali pred vrati in tudi za blagovne rezerve mislim, da vsi "glih" ne vedo kje so. Se lahko strinjamo, da, groba lokacija je znana, podrobno pa ne.

To sta pa dve vaši vprašanji. Duh časa… / nerazumljivo/

Ja, mogoče duh časa s temi računalniki in s tem nakupom torej o čemer se zdaj danes tukaj pogovarjamo dejansko nima nič. Zdaj ne vem sicer v medijih mislim, da smo dobili tudi eno vprašanje o tem glede duh časa. In jaz lahko rečem samo, da imamo eno sklenjeno pogodbo, ampak se pravi kot rečeno ni vezano na to zadevo. V času ministra Adrijaniča je bila sklenjena pogodba za najem poslovnega prostora do maja leta 2025 in Društvo Duh časa deluje dejansko neprofitno, obnavljajo in razdeljujejo odsluženo računalniško opremo zaposlenih v javni upravi, tako, da s tem poskrbijo, da dejansko oprema ni zavržena. S tem poskrbijo tudi za večjo digitalno vključenost prebivalcev in seveda ker je povečanje tudi digitalne vključenosti ena izmed zavez našega ministrstva pač podpiramo jih na ta način da jim eden izmed njihovih prostorov, za enega izmed njihovih prostorov plačujemo najemnino. Drugače pa, kot rečeno, s temi zdaj računalniki in to tematiko, ki jo zdaj tukaj obravnavamo pa dejansko Duh časa nima nič.

Če smem dopolniti, v bistvu oni…

Gospa vi se izključite, vi pa vključite…

Midva sva tako, se dopolnjujeva pogosto. Tudi ti prostori v ljubljanskem BTC v kleti hale ne vem katere, tiste zraven Emporiuma, niso primerni za hranjenje teh računalnikov, ki jih imamo mi. To je skladiščni prostor, ki ga Duh časa uporablja zato, ko da prevzame pri nas te odpisena računalnike jih tja pripeljejo, očistijo, prešraufajo komponente in vozijo dalje. Tisto je druga stvar. Samo manjši del, samo en del ja naše opreme, sploh ne vseh. Tako da Duh časa v bistvu nas je presenetil, da je v tej zgodbi prišel zraven sploh.

V redu, najlepša hvala. Preden odprem razpravo bi samo med poslankami in poslanci bi samo še eno vprašanje postavil, dejali ste ocena je bila, da bo okrog 500 tisoč vseh upravičencev, se pravi po pozivu pa so občine rekle, da jih potrebujejo le 39. Se pravi, občine so izkazale interes po tem pozivu za en kup druge opreme, če jaz prav razumem, za en kup druge opreme, ki pa niso bile iz tega naslova ampak za 39 računalnikov, če prav razumem. Zdaj mene zanima kdo je delal to oceno vseh upravičencev?

Gre za dve različni pravni podlagi. Ocena za upravičence po zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti po 23. členu kjer so štiri kategorije upravičencev med njimi so nazadnje v četrti skupini upokojenci ki prejemajo pokojnino nižjo od zagotovljene pokojnine pa osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, pa otroci s posebnimi potrebami, pa se, pravi, te to niso občine to so fizične osebe, to je pa na podlagi ZSDV. Na podlagi zakona, interventnega zakona po poplavah so bile pa upravičenci občine, katerih javni zavodi oziroma pravne osebe javnega prava so imele opremo, ki je bila poškodovana v poplavah. Tega pa seveda ni bilo 500 tisoč. Tukaj sem rekel da je bilo med 400 in 500 tisoč po ZSDV, po interventnem zakonu pa nismo vedeli koliko bo, ampak smo vseeno računali da jih bo precej več kot 39, vsekakor ne 13 tisoč ali pa vsekakor ne tudi sploh pa ne 500 tisoč. Mi smo za te fizične osebe, za katere menimo, da so upravičeni, samo ta čisto prva alineja ta prva kategorija - upravičenci do denarne socialne pomoči, teh je šestino približno 86 tisoč. Tako da se nam je zdelo, potem imamo pa res dolg seznam je tistih, ki so upravičeni. In že samo ta prva, jih je 86 tisoč, mi pa smo imeli 10 tisoč računalnikov pa denarja potem še toliko, kot smo lahko z aneksom k tej pogodbi še dokupili, je bilo 30 % več, kar pride 3 tisoč računalnikov. To je taka številka, več kot 30 % nismo mogli na osnovno pogodbo dodati. Imeli smo sredstva namenjena za ta namen. Imeli smo oceno, da je prejemnikov pravic, potencialnih prejemnikov teh izposojenih računalnikov več kot dovolj. In hkrati še ta mehanizem, ki bi ga lahko mimogrede… mehanizem teh, ki so bili poškodovani v poplavah, ki bi ga lahko mimogrede zadovoljili. Ne bom rekel, da je bila nadvse sistemsko premišljena zadeva, ampak v tistem času po poplavah je bilo marsikaj bolj kaotičnega kot ne. Ampak vsi, ki so izrazili, vse občine, ki so izrazile potrebo oziroma samo reči so morali, ta pa ta zavod naš, ta pa ta šola; v bistvu so samo šole, bolj ali manj šole. / oglašanje v ozadju/ Tudi občine so imele, ja. Je imela poplavljeno to pa to opremo, so dobili so dobili osebne računalnike.

Najlepša hvala.

Mislil sem prej še eno vprašanje postaviti. Zdaj odpiram razpravo s poslankami in poslanci. Prosim. Drugače pa imam jaz takoj, pa mogoče se še kdo opogumi. Aha, gospod Horvat. Pa boste potem odgovarjali, ko končamo razpravo.

Koliko časa, po vašem mnenju, boste še potrebovali, se pravi, da se vzpostavi celoten mehanizem? Tukaj se tudi vsak mesec potem plačuje najemnina tam, če prav razumem, kamor so ti računalniki shranjeni vsak mesec, ki se jih ne razdeli. Pač, tu morate še najemnino vključevati v ta del. Se pravi, kaj, bomo to čakali še dva meseca, tri ali eno leto, da se razdeli 13 tisoč?

Gospod Cigler Kralj je bil prvi, potem Jožef Horvat pa Monika Pekošak.

Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Jaz bom poskušal malo povzeti, kolikor sem si skupaj potegnil vsa dejstva. Šestega meseca, ne, 21. julija, torej sedmega meseca 2023 je bilo objavljeno javno naročilo za nakup prenosnih računalnikov. To pomeni, 21. julija. 8. 11. smo na 24. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ vprašali Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki je za 6,5 milijona evrov kupilo 13 tisoč prenosnih računalnikov; pustimo to, ali so ti slabi ali dobri, koliko je bilo dobrih, slabih, koliko je bilo sodobnih in tako naprej. Smo jih vprašali, ali vedo, za koga in za kateri namen so kupili te računalnike. Tam nismo dobili zadovoljivih odgovorov. Sprejeli smo sklep o tem, da naj ministrstvo v sedmih delovnih dneh predloži natančno poročilo o izvedbi razpisa, razdelilnik po posameznih upravičencih in terminski plan izvedbe razdelitve opreme. Zdajle smo, spoštovani predsednik in vsi prisotni, 18. 1. 2024, torej je od objave razpisa minilo že pol leta. In mi smo torej izvedeli – to je dobro, predsednik, da ste sklicali to sejo -, izvedeli smo, da računalniki res so v Sloveniji in kje so; to smo izvedeli, to je zdaj dodana vrednost, novo dejstvo. A drugo dejstvo je pa zelo žalostno in ne vem, tu moram reči, da kot član Komisije za nadzor javnih financ - pa ne morem biti tiho ali pa kar tako gledati -, da se je od 13 tisoč kupljenih računalnikov razdelilo reci in piši 39 računalnikov. To ni 390 ali pa 3 tisoč 900, gospe in gospodje, to je 39 računalnikov, se je razdelilo v pol leta. In če sem dobro poslušal, se uredba še vedno usklajuje o tem, kako se bodo delili tem ciljnim skupinam. Tri skupine, je takrat rekla ministrica na seji KNJF, ranljive skupine prebivalstva, vrtci in osnovne šole, in pa tretja skupina pravne osebe javnega prava, prizadete v poplavah in plazovih, pri čemer je bil javni razpis objavljen, mislim, da skoraj dva tedna pred poplavami. Tako, ker nobenega še ne poznam, ki bi znal napovedovati prihodnost, mislim, da ob objavi razpisa ta skupina ni mogla biti vključena in na njo računati. Tudi Zakon o odpravi posledic poplav je bil sprejet šele konec avgusta 2023, začel pa je veljati v začetku septembra, kar kaže, da v izhodišču ti računalniki niso mogli biti namenjeni poplavljencem.

Naj omenim tudi to, da tekom vsega tega časa je Ministrstvo za izobraževanje večkrat komuniciralo z nami, torej z Državnim zborom, s KNJF, in z javnostjo, neusklajeno z vami ali pa ste vi neusklajeni z njimi, no, kakorkoli, komunikacija je bila neusklajena. In mislim, da še zdaj niste usklajeni in da se ta uredba še vedno nekje usklajuje tudi z Ministrstvom za delo, pa je bil rok za njeno uskladitev 18. oktober 2023. Sklepam, da je bil ta nakup računalnikov res nesmotrn in da smo imeli prav na nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, na 24. in nujni, ko smo rekli, da je to domnevno sporna poraba proračunskega denarja v višini šest in pol milijona evrov. Zdaj takole, če bi bil žleht, bi rekel da v tej koaliciji gredo posli kar tamle čez 6 milijonov, 7 milijonov je kar priljubljena vrednost. In trdim, nismo še dobili, bi rekel, dokazov, da bi mislil nasprotno.

Vztrajam pri tezi, da se pojavlja več sumov, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo ni natančno vedelo, za kateri namen in cilj bodo uporabljeni računalniki in kakšne so sploh realne potrebe po računalniški opremi, ko je naročilo 13 tisoč računalnikov preko tega spornega razpisa. In jaz sprašujem in me res zanima, ker je tudi nastop obeh državnih sekretarjev danes to razmišljanje in to tezo potrdil, kaj bodo konsekvence. Kaj boste storili, da se ta potencialna velika zloraba proračunskih sredstev nemudoma odpravi in da se stvari vzpostavijo tako kot je treba, ker to je slab zgled čisto vsem v naši državi, predvsem pa mladim, ki nekako se vključujejo, integrirajo, socializirajo v našo družbo in vidijo, da kar vse gre - 6 milijonov in pol za nekaj, kar ne vemo, pa potem čas teče, meseci tečejo, mi pa to mirno gledamo in komentiramo, ampak nič se pa ne doseže.

Hvala, predsednik.