Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dragi gostje, vabljeni! Začenjam 52. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, od katerih sem prejel opravičila: Jernej Vrtovec, mag. Matej Tonina in Franc Breznik. Na seji pa s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: Andrej Hoivik, ki nadomešča Evo Irgl, Bojan Čebela nadomešča Lucijo Tacer, Tomaž Lah nadomešča Tamaro Vonta, Rado Gladek nadomešča Janeza Janšo in mag. Rastislav Vrečko nadomešča Eleno Grgurevič.

Pozdravljam goste, ki ste danes tukaj z nami, še posebej njeno ekscelenco, gospo Vermeulen, veleposlanico Kraljevine Belgije v Republiki Sloveniji. Hkrati se vam tudi zahvaljujem za prijetno in sladko presenečenje. Seveda pozdravljam tudi dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in tudi državno sekretarko.

Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Državnega sveta ter poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.

Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in obratno.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo predajam gospodu Andreju Hoiviku, podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije. Gospod Hoivik, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, tudi v mojem imenu lep pozdrav! Začenjam 62. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki jo bom vodil po pooblastilu predsednika odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Zoran Mojškerc, Andrej Kosi, Franc Breznik, Janez Žakelj. Imamo pa tudi nekaj pooblastil in na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Dušan Stojanovič nadomešča Gašperja Ovnika, mag. Dean Premik nadomešča mag. Almo Intihar, Bojan Čebela nadomešča Lucijo Tacer.

Naj na začetku tudi sam lepo pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njeno ekscelenco gospo Vermeulen, veleposlanico Kraljevine Belgije v Republiki Sloveniji, to je države članice, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter dr. Jug Jerše, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDSTVA KRALJEVINE BELGIJE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2024.

Prednostne naloge belgijskega predsedstva so objavljene na spletni strani belgijskega predsedstva Svetu Evropske unije (povezava nanje vam je bila posredovana na sklicu današnje seje).

Najprej dajem besedo njeni ekscelenci, gospe Karlin Vermeulen, veleposlanici Kraljevine Belgije v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge belgijskega predsedstva Svetu za prvo polovico letošnjega leta.

Spoštovana veleposlanica, beseda je vaša, izvolite.

Hvala.

Dobro jutro, spoštovani poslanci, poslanke Državnega zbora, tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji!

Zelo vesela sem, da imam priložnost, da predstavim prednostne naloge belgijskega predsedovanja Svetu Evropske unije tu v Sloveniji. Zelo sem vesela, da praznujemo 20. obletnico slovenskega članstva v Evropski uniji, kar je okrepilo Evropsko unijo, tudi povezavo…, vaše gospodarske, človeške in družbene povezave Slovenije z Belgijo in zunanjim svetom. Tu sem, da predstavim prednostne naloge našega predsedovanja, obenem pa bi rada slišala tudi vaše komentarje, vaša mnenja, kaj se vam zdi, da je pomembno za Evropsko unijo.

Naj na hitro opravim predstavitev sebe. Ime mi je Caroline Vermeulen, sem veleposlanica, akreditirana za Slovenijo že od 22. avgusta, sem tudi akreditirana za Avstrijo, Slovaško in za mednarodne organizacije s sedežem na Dunaju. Leta 1997 sem se pridružila mednarodni diplomatski službi, bila sem v Pekingu, v Tokiu, v Moskvi, a tudi na stalnem predstavništvu v Evropski uniji in tudi na zunanjem ministrstvu. Naj na hitro predstavim tudi svojega kolega Juliana Wolfa, ki pokriva Slovenijo na našem veleposlaništvu in svojo asist. Melito Bratuž, ki je Slovenka, a živi na Dunaju.

Prevzeli smo to predsedstvo Svetu že trinajstič in danes na žalost, kot leta 2001, ko se je zgodil 11. september ali pa 2010, ko smo se morali soočiti s posledicami finančne krize, je tudi letos naš svet poln konfliktov v Evropi in na Bližnjem vzhodu, veliko je državljanskih vojn v Jemnu, v Kongu, prihaja do klimatskih katastrof, kar je tudi na žalost Slovenija izkusila poleti. Evropski državljani gledajo Evropsko unijo s pričakovanji v očeh. Želijo, da okrepi, zaščiti njihov dobrobit in da pripravi rešitev za skupno prihodnost.

Veste, da je naše predsedstvo tudi del tria predsedstev, prevzeli smo od španskega predsedstva, prejšnji, ki je predsedovalo prejšnji semester, nadaljeval, prevzeli pa bodo potem Madžari, v drugem delu leta. Naša težava je tudi, program je tudi povezan z osemmesečnim skupnim programom in zelo veseli smo in pozdravljamo dosežke španskega predsedovanja. Zaprli so kar nekaj dogovorov, sprejeli dogovorov, na primer pakt o migracijah in azilu, ki nudi strukturne rešitve, ki omogočajo humano upravljanje migracij, kljub temu pa moramo pod našim predsedovanjem še zaključiti tehnične vidike tega pakta, svežnja. Potem so tu še področje umetne inteligence, ki, zagotovili smo, da pomaga ustreznemu, da ustreza času in potem je tudi deklaracija iz Granade. Še veliko dela je, ki ga moramo opraviti. Imamo samo še nekaj tednov, da se zaključi trenutni zakonodajni cikel v Evropski uniji in v tem času moramo kar se da veliko zadev zapreti. Obenem pa se moramo ozreti v prihodnost in pripraviti strateško agendo za obdobje 2024 do 2029.

Kot predsedujoča država imamo belgijski pristop. Bomo iskreno delovali in poskušali opraviti čim več dela. Naša prioriteta, naš program je zelo ambiciozen, lahko ga povzamemo s tremi besedami, z našim motom in to je zaščititi, okrepiti in pripraviti se. Zaščititi pomeni, da branimo vladavino prava, demokracijo in enotnost v Evropski uniji. Okrepimo našo zdravstveno agendo kot del in tudi, da ščitimo naše meje. Kar se tiče okrepiti, želimo zasledovati pravično tranzicijo, zeleno Evropo, in da krepimo tudi razmišljanje o prihodnosti Evrope. Te tri besede lahko pojasnimo na podlagi šestih splošnih tematskih prioritet. Prva je varovanje vladavine prava, demokracije in enotnosti. Že od začetka Evropska unija temelji na spoštovanju demokratičnih vrednot, vladavine prava, kar je garancija za kohezijo, za zaščito svoboščin, ne diskriminacijo in dobrobit naših državljanov, in zato je varovanje teh načel ključen del našega dela. Kar se tiče širitve Evropske unije, podpiramo države kandidatke, ki se želijo pridružiti Evropski uniji. Želimo tudi pripraviti politike, ki bodo pomagale pri širitvi Evropske unije, saj bomo tako postali močnejša unija. Kar se tiče vladavine prava, je Belgija vedno bila velika zagovornica tega osnovnega načela in vemo, da je Slovenija z nami, zato bomo nadaljevali z dialogom glede vladavine prava in delali v smeri uskladitve konsolidacije vseh interesov, vključno s 7. členom in mehanizma o pogojnosti. Naša druga prioriteta je krepitev naše konkurenčnosti, želimo se osredotočiti na to kako lahko pomagamo našim podjetjem v okviru zelenega prehoda in kako bi lahko dosegli dobro prihodnost naših politik na področju industrije, če želimo ostati inovativni, ustvarjalni, moramo se bolj potruditi in okrepiti naše inovacije, za to potrebujemo več vlaganja v zagonska podjetja v raziskave, ne rabimo le palic, temveč več korenčkov, da pomagamo podjetjem, ki so gonilo teh inovacij. Kar se tiče našega notranjega trga, je tu pomemben bel papir, ki je trenutno v razpravi. Kritičen korak za zagotavljanje stabilnosti, konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva je tudi gospodarsko upravljanje oz. pregled gospodarskega upravljanja, s tem bomo okrepili oz. naslovili izzive po covidu, kar je velika na primer veliko zadolženost, tehnološke težave in omogočili dovolj tudi prostora za strukturne reforme in javna vlaganja. Želimo pa tudi nadaljevati z zelenim pravičnim prihodom. Moramo se osredotočati na implementacijo zelenega dogovora in tudi gledati kako napreduje sveženj. Za zeleni prevoz in transport moramo zagotoviti tudi prehrambno neodvisnost in da imajo kmetje in potrošniki pravične cene. Leta 2024 bo predsedstvo začelo tudi delovati na klimatske tarče glede vodne odpornosti. Potem je pa tu še krepitev naše zdravstvene in socialne agende. Še naprej bomo širili drugi socialni steber Evropske unije tekom našega predsedstva in vključili socialne partnerje v skladu tristranske konference v organizaciji Evropske komisije. Želimo tudi bolj vključujočo in spolno vključujočo pravično sodelovanje in okrepiti gospodarstvo. Želimo finalizirati vso delo, ki je še preostalo na področju koordinacije socialnih sistemov in okrepiti zdravstveno unijo, in sicer z delovanjem na področju podatkovnega prostora v Evropski uniji.

Peta prioriteta je varovanje ljudi in meja. Na koncu španskega predsedovanja smo, na srečo, prišli do dogovora o svežnju o migracijah in azilu, vendar je tu še vprašanje implementacije irskega načrta. To še ni zaključeno in zato bomo nadaljevali s podpiranjem solidarnosti med državami članicami in okrepili zunanjo dimenzijo migracij in azila. Želimo tudi sodelovati s partnerstvi s tretjimi državami, na primer s Tunizijo. Ta partnerstva bi morala imeti globalni pristop in morali bi zagotoviti dobro delovanje schengenskega območja. Verjamemo, da morajo države članice ohraniti možnosti, da nadzorujejo svoje notranje meje, a to le za omejen čas in le kot zadnja možnost. Pri tem pa je treba tudi ustrezne omejevalne ukrepe uvesti. Borili se bomo tudi organiziranemu kriminalu, proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu in okrepili evropsko odpornost proti krizam.

Kar se tiče tveganj, s katerimi je soočena Evropska unija, bo naše predsedstvo krepilo mehanizem za odpornost na tem področju in s tem bomo okrepili upravljanje ob krizah in povezali in okrepili povezavo med Evropsko unijo in nacionalnimi organi. Pri tem nas bo vodilo tudi delo v svetu in upoštevali bomo nedavne razprave glede ustanovitve delovnega telesa, ki se bo zadeval odziv na prihajajoče krize. Takšno krizno upravljanje je horizontalno vprašanje in to bomo poskušali vključiti vse naše politike v okviru našega predsedovanja.

Kar se tiče obrambe, bomo nadaljevali z vpeljavo strateškega kompasa in podpirali partnerje, da bo mirovni mehanizem Evropske unije dosegljiv po celem svetu. Osredotočili se bomo tudi na konsolidacijo obrambne, vojaške baze Evropske unije.

Na koncu pa je še promoviranje globalne Evrope. To bo močnejša, bolj neodvisna Evropa. Radi bi promovirali evropske interese, tako da okrepimo naše obrambne zmožnosti in da bi tudi razvili nove možnosti za humanitarno pomoč, a to v duhu odprtosti, dialoga in sodelovanja na prvem mestu. To pomeni, da želimo ohraniti podporo Evropske unije v Ukrajini, kolikor dolgo bo potrebna. Podpora Ukrajini je eksistencialnega pomena za Evropsko unijo. Je del naše blagostanja, naše varnosti. Še naprej bomo spremljali situacijo na Bližnjem vzhodu in poudarjali, da je treba spoštovati mednarodno humanitarno pravo in preprečevati napade na civiliste. Tudi povečali bomo dialog z Afriko, in sicer v drugem četrtletju 2024.

Kar se tiče razvojne pomoči in sodelovanja, bomo promovirali pomoč kot predpogoj za socialni razvoj in podpirali mednarodna partnerstva z implementacijo globalnih projektov. Kot sem že omenila, imamo veliko izzivov in v preteklih letih je prišlo do spremembe, do mejnika zaradi korone, zaradi brexita, potem pa tudi seveda zaradi ruske agresije v Ukrajini. To pomeni, da je prišlo, da rabimo tudi konsenz, kar se tiče širitve Evropske unije ne samo v Ukrajino, v Gruzijo, temveč tudi na Balkan, na Zahodni Balkan. Treba je povezati varnost teh držav z Evropsko unijo, a ne smemo iti za vse ali nič. Te države lahko že postopoma integriramo v Evropsko unijo, jih podpiramo, jim damo dostop do EU in da na eni strani imamo geopolitično vprašanje, na drugi strani pa tudi, da jim nudimo enake pogoje kot drugim. To velja za vse države članice, vključno z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. To je v interesu Evropske unije in kredibilnega širitvenega procesa. Belgija meni, da je zelo pomembno, da imamo trajnostne reforme na področju trajnostnega razvoja in da morajo biti ekonomski predpogoji. Seveda mora biti Evropska unija tudi pripravljena na širitev, tako da moramo razmišljati o proračunu, politikah proračuna in o sestavi ustanov v Evropski uniji.

Naj na kratko tudi nekaj rečem o aktivnostih, ki so načrtovane med našim predsedovanjem. Zaradi naše zvezne strukture države v Belgiji nekatere zvezne konfiguracije ne vodijo zvezni ministri, temveč tudi ministri iz naših regij in skupnosti, in vse te stopnje skupaj sodelujejo in kako to počnejo, je opredeljeno v sporazumu o sodelovanju. Torej nekateri sveti ne bodo vozili zvezni ministri, temveč regionalni ali celo drugi ministri. Svet za kohezijo tako vozijo ministri iz /Nerazumljivo/ ene, druge iz flamskega dela in tako naprej. Imamo zelo ambiciozno časovnico za vsa srečanja tako v svetu kot ministrska srečanja skupaj. Imamo 446 uradnih, neuradnih dogodkov, 38 neformalnih ministrskih srečanj, veliko kulturnih dogodkov v Bruslju, Belgiji, pa tudi v tujini. Na primer, tu v Ljubljani bomo organizirali gledališko predstavo 22. aprila in rada bi vas povabila, da si zabeležite ta datum. To je gledališka igra z naslovom To je Evropa. Eden izmed naših profesorjev iz univerze v Gentu bo šel na oder Španskih borcev skupaj z igralcem čelistom in predstavil zgodovino evropskih integracij na dostopen, zanimiv način. Mislimo, da je to zelo pomembno in da je to simbol tega, da želimo približati Evropo bližje državljanom, še posebej letos, ko potekajo evropske volitve. Zaenkrat bom tu prenehala, odprta sem za vsa morebitna vprašanja in komentarje. Najlepša hvala.

Spoštovana gospa veleposlanica, najlepša hvala za ta slikovit oris vašega predsedovanja v prvi polovici letošnjega leta.

Zdaj pa za kratek komentar programa belgijskega predsedstva prosim dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Izvolite.

Spoštovani podpredsednik, spoštovani predsednik, spoštovana veleposlanica, predstavniki Vlade, cenjeni gostje in predvsem spoštovane poslanke in poslanci! In še srečno novo leto, ker se januarja nismo videli.

Gospe veleposlanici se zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog belgijskega predsedovanja Svetu Evropske unije. In kot ste dejali, gospa veleposlanica, žal tudi Belgija prevzema predsedovanje v izjemno nemirnem obdobju, vendar ima Belgija malo več izkušenj, saj predseduje že od samega začetka, in sami ste rekli, že 13-krat, vendar je na mizi veliko prioritet.

Že skoraj dve leti traja krivična ruska agresija nad Ukrajino in konflikt na Bližnjem vzhodu je vedno bolj zaskrbljujoč. Hkrati bodo pa v času belgijskega predsedovanja, torej med 6. in 9. junijem, potekale volitve v Evropski parlament, ki bodo oblikovale prihodnost naše unije. In prav zaradi volitev bo belgijsko predsedovanje izgledalo relativno krajše, saj bo zadnja seja tega sklica Evropskega parlamenta že čez tri mesece, to je meseca aprila. Zato je zelo pomembno, da še pred začetkom dela obstoječega sklica Evropskega parlamenta sprejmemo nekaj ključnih zakonodajnih predlogov in zato je treba pohiteti.

Leto 2024 bo izjemno zahtevno leto za vse. Kljub zaostrenim globalnim razmeram in težkim časovnicam se moramo še naprej truditi, da vodimo zakonodajni proces ključnih aktov. Naj poudarim, da je šest prednostnih nalog belgijskega predsedstva povsem usklajenih z našimi prednostnimi, pardon, nalogami do konca mandata te komisije, do konca letošnjega leta. In kot sem na začetku dejala, računamo na belgijsko predsedstvo, da bo pred evropskimi volitvami pohitelo z zakonodajnimi postopki evropskih aktov.

Dovolite mi, da naštejem le nekaj ključnih. Za spodbujanje konkurenčnosti našega gospodarstva je zelo pomembno, da sklenemo dogovor o aktu o neto ničelni industriji. Nadalje moramo preučiti vse možnosti za uresničitev zelenega dogovora oz. zelene strategije za rast in konkurenčnost Evrope. Na Evropski komisiji smo prepričani, da moramo v dobro te in vseh naslednjih generacij ostati neomajni tudi v naših prizadevanjih za pravičen zeleni prehod. Prihodnji mesec bi morali tako doseči dogovor o ključnih podnebnih in okoljskih zakonodajnih predlogih. Meseca februarja bomo morali tudi opraviti razpravo o ceni doseganja podnebnih ciljev za leto 2040, marca pa bo na mizi strategija o boljši zaščiti Evrope pred posledicami podnebnih sprememb, zlasti posledice suš in poplav, in s slednjim ima žal tudi Slovenija slabe in žalostne izkušnje. Zaključiti je treba tudi reformo ekonomskega upravljanja. Pomembno je namreč, da nova pravila stopijo v veljavo še pred zaključkom mandata tega parlamenta. To bo namreč omogočilo državam članicam, da bodo ta pravila uporabile že pri svojem fiskalnem načrtovanju za prihodnje leto. Na belgijsko predsedstvo računamo tudi pri nadaljnjem delu na letnem poročilu o notranjem trgu in konkurenčnosti ter pregledu stanja na tem področju; gospa veleposlanica je že omenila, da gospod Enrico Letta ter gospod Mario Draghi pripravljata ključni poročili o prihodnosti notranjega trga in o prihodnosti evropske konkurenčnosti. Tukaj bi vas vse skupaj rada obvestila, da v okviru priprave tega omenjenega poročila gospod Draghi obiskuje države članice in če bo prišel tudi v Slovenijo, bi skupaj z vami preučili možnost srečanja tudi s poslankami in poslanci Državnega zbora, tako da bomo videli.

Naj hitro nadaljujem naprej. Veseli me, da belgijsko predsedstvo zelo visoko na agendo postavlja socialne in zdravstvene zadeve. Kar se tiče socialnih zadev, pozdravljamo razpravo o medinstitucionalni deklaraciji o socialni Evropi in se veselimo vrha socialnih partnerjev v Duchess. Glede zdravstva pa je treba delati na dveh ključnih zahtevah, ki sta zelo pomembni za naše državljane in državljanke. Pomembno je tudi uvajati nadaljnje ukrepe za preprečevanje pomanjkanja zdravil in za vzpostavitev evropske zveze za kritična zdravila ter hkrati napredovati z reformo evropske zakonodaje na področju farmacije. Gospa veleposlanica je tudi že omenila, da je bil meseca decembra sprejet politični dogovor o novem Paktu za migracije in azil, vendar moramo nadaljevati še z nadaljnjimi zakonodajnimi koraki ter z implementacijo. Dokončati je treba tudi nekaj pomembnih trialogov, ki bodo okrepili našo zakonodajo s tega področja, na primer Zakonik o schengenskih mejah in posodobitve direktive EU o rezidentih za daljši čas. Poleg tega na komisiji pozdravljamo tudi zavezanost belgijskega predsedstva k nadaljevanju procesov na področju vladavine prava. Nadejamo se tudi, da bi bil lahko sprejeti dogovor o direktivi o preprečevanju nasilja nad ženskami in domačega nasilja. Ena ključnih nalog pa seveda je, Belgija bo aktivno delovala pri sprejetju strateške agende za obdobje 2024-2029, ki bo ključna za prednostne naloge prihodnje komisije.

Torej, da zaključim. Pod belgijskim predsedstvom bomo nadaljevali tudi tesno sodelovanje z našimi partnerji pri nudenju neomajne podpore Ukrajini v vojni proti ruski agresiji ter pri iskanju dolgotrajnega miru na Bližnjem vzhodu. Belgija torej prevzema predsedovanje v zelo nemirnih in za Evropo ključnih časih. Na Evropski komisiji in njenem predstavništvu v Ljubljani bomo zato Belgiji stali tesno ob strani in računate lahko na vso našo pomoč in podporo. Veselim se že nadaljnjega sodelovanja tako z belgijskim predsedstvom, pa tudi z Državnim zborom v okviru belgijskega predsedovanja. Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovana gospa Jug Jerše, tudi vam.

Zdaj pa bi dal besedo še gospe Sanji Štiglic, državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da tudi ona z vidika Vlade poda kratek komentar k programu belgijskega predsedovanja. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem, tudi članom obeh odborov! In zahvaljujem se veleposlanici Vermeulen za predstavitev programa že 13. predsedovanja Belgije Svetu Evropske unije.

Med belgijskim predsedovanjem, kot smo slišali, se bo odvijala pomembna vsebinska razprava o novi strateški agendi, saj bo potrebno določiti, kakšno Evropsko unijo si želimo v obdobju 2024-2029. Prednostne naloge belgijskega predsedovanja pa se osredotočajo na aktualne izzive in strateške cilje Evropske unije. In dovolite, da se kratko dotaknem nekaterih izmed njih.

Veseli nas, kar je povedala veleposlanica, uvrstitev pravne države, demokracije in enotnosti Evropske unije na prvo mesto belgijskih prioritet, saj je krepitev načel pravne države, temeljnih pravic in demokratičnih vrednot tudi temelj delovanja slovenske zunanje politike. V novih geostrateških okoliščinah je nadaljnja širitev Evropske unije postala nova prednostna naloga in realnost. Zdaj bi morali izkoristiti ta politični trenutek in do konca desetletja zgraditi Evropo, ki bo močnejša in enotna. Slovenija se kot ena od držav, ki so v letu 2004 pristopile k Evropski uniji, zaveda pomena širitve za razvoj Evropske unije in za napredek držav članic. Tudi s to zavestjo se Slovenija pripravlja na praznovanje 20. obletnice članstva v Evropski uniji doma in v Bruslju.

Zadnji širitveni sveženj je jasno sporočilo, da Evropska unija s širitvijo misli resno, vendar bi si morali bolj uravnoteženo prizadevati, da Zahodni Balkan ne bi ostal zadaj. Slovenija meni, da je pomembno čim prej sprejeti odločitev o začetku pogajanj z Bosno in Hercegovino, najpozneje marca letos. Za uspeh prihodnjega evropskega povezovanja bodo potrebni notranji razmislek in reforme, ki morajo potekati vzporedno s širitvenim procesom.

Eden od ključnih dosjejev belgijskega predsedovanja bo sprejetje zakonodajnih predlogov Pakta o migracijah in azilu, glede katerih sta Svet in Evropski parlament decembra 2023 sklenila političen dogovor. Velik pomen pripisujemo tudi zunanji razsežnosti skupnega upravljanja migracij. Za Slovenijo je seveda posebej pomembna zahodnobalkanska migracijska pot. Zaradi podaljševanj mejnega nadzora na notranjih mejah Evropske unije je Slovenija zaskrbljena za prihodnost schengenskega območja, saj njegovo nedelovanje negativno vpliva na gospodarski razvoj držav članic in delovanje notranjega trga. Želimo si tudi napredka pri ukrepih za pravičen zeleni prehod in krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva tudi s ciljem večje strateške avtonomije Evropske unije. Na področju zunanjih zadev si bomo skupaj z belgijskim predsedstvom prizadevali za ohranjanje enotnosti Evropske unije, krepitev njene odpornosti in obrambe interesov. Zagotavljanje neomajne politične, gospodarske, finančne, vojaške, humanitarne in pravne podpore Ukrajini je za varnost Evropske unije nujno potrebno, zato moramo čim prej sprejeti dogovor glede nadaljnjega financiranja Ukrajine v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvir. Tako kot Belgija glede mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu izpostavljamo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in zaščite civilistov in pa iskanje politične rešitve, ki bi pripeljala do rešitve dveh držav. Zaradi izteka mandatov Evropskega parlamenta in Evropske komisije je časovni pritisk za sprejetje ključnih zakonodajnih dosjejev velik. Prepričani pa smo, da bo belgijsko predsedovanje kljub zahtevnim okoliščinam uspešno in učinkovito.

Spoštovana veleposlanica, vam in vašemu predsedstvu želimo veliko uspeha. Slovenija v celoti podpira prioritete Belgije, sorodno misleče države članice Evropske unije, in vam je pri uresničevanju programa predsedovanja pripravljena pomagati in z vami tvorno sodelovati. Hvala lepa.

Hvala, spoštovana državna sekretarka, tudi za stališče Vlade.

Sedaj pa, kolegi in kolegice, odpiram razpravo poslank in poslancev, Vabljeni ste h komentarju Tudi na vprašanja bo zagotovo gospa veleposlanica z veseljem odgovorila, tako da izvolite. Kdo se javi? Kolega Baković, izvoli.

Hvala lepa. Spoštovana veleposlanica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani podpredsednik! Belgija prevzema predsedovanje res v turbulentnih časih in gotovo je veliko izzivov, takšnih in drugačnih, gotovo jih bo tudi še nekaj, o katerih danes še nič ne vemo in predvidevamo, da se lahko zgodi ali pa tudi ne. In te prioritete, ki ste jih izpostavili seveda so dobrodošle in ustrezne, hkrati sem nekako zaznal, da ste tudi veliko pozornosti v vaši predstavitvi namenila širjenju Evropske unije in seveda tudi Zahodnemu Balkanu, kar je sicer za Slovenijo izjemno pomembna tema. Ne morem se izogniti konfliktom, ki nas pestijo. Najhujša dva, poleg vseh ostalih seveda sta razmere v Ukrajini in pa seveda agresija Ruske federacije na Ukrajino in pa razmere na Bližnjem vzhodu. In tukaj me zanima morda malo več. Kakšna bo ta vaša dodatna pozornost, tako evropski sosedski politiki, kot seveda tudi razmeram na Bližnjem vzhodu? Sam ocenjujem, da bo potrebno veliko napora doseči, da se te agresije ustavijo, da se na nek način prepreči trpljenje civilnega prebivalstva, ne samo na, bom rekel, Bližnjem vzhodu, tudi drugje in verjamem, da so pred vami, pred nami vsemi težki izzivi, ki jih bomo morali ustrezno nasloviti. Torej to je moj nekako komentar glede aktualnih tem, gotovo moji kolegi se bodo še pridružili tej temi, ker vemo, da nas vse pesti, da je situacija v regiji Bližnjega vzhoda zelo zaskrbljujoča in jasno, če bo prihajalo do eskalacije, je, to, ima posledico na pravzaprav ves svet, sicer vam pa želim čim manj izzivov v vašem predsedovanju in seveda veliko uspehov, tako pri predsedovanju, kot tudi sicer. Hvala lepa.

Hvala lepa. Predajam besedo mag. Gregoriču, izvolite.