Spoštovane članice in člani komisije, spoštovani minister, vabljeni ter vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 5. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: gospa Iva Dimic, gospod Predrag Baković in gospod Felice Žiža. Kot nadomestne članice komisije s pooblastili pa imamo: Gašper Ovnik nadomešča gospo Saro Žibrat, oz. vidimo, da gospa Sara Žibrat je že tukaj, tako da to pooblastilo bomo dali stran. Poslanka Andreja Živic nadomešča gospo Mirjam Bon Klanjšček in poslanec Tomaž Lisec nadomešča poslanca Danijela Krivca. Na sejo so bili vabljeni Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, slovenski kolegi Antona Martina Slomška, Marijana Poznič predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu ter Damjan Ahlin predsednik Slovenske kulturne akcije. Naj povem, da so vabljeni iz Argentine, danes seje udeležujejo preko videokonference.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - TO JE SEZNANITEV Z DELOVANJEM SLOVENSKEGA KOLEGIJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA V MENDOZI V ARGENTINI.

Gradivo Informacija slovenskega kolegija Antona Martina Slomška ste zaradi varstva podatkov z dne 18. 1. 2024 prejeli varovani predal UDIS, naslednji dan pa na e-klop še gradivo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sem sklicala, zaradi prejete informacije o neugodni situaciji, v kateri se je znašel slovenski kolegij Antona Martina Slomška v Mendozi v Argentini in zahteva takojšen odziv in ukrepanje s strani Republike Slovenije. Ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture ter kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci v zamejstvu in po svetu so namreč temeljna načela, ki določajo odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Ob zavedanju, da je slovenski jezik eden izmed ključnih dejavnikov ohranitve slovenske skupnosti sem prepričana, da moramo s skupnimi prizadevanji vseh deležnikov najti rešitve, ki bodo omogočile nadaljnji obstoj in delovanje slovenske šole v Argentini.

Za uvodno predstavitev dajem besedo gospodu ministru, gospodu Mateju Arčonu. Minister, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Ja, nekoliko več kot leto in par mesecev je, odkar smo skupaj s sodelavci obiskali Mendozo in tudi šolo, katera se je znašla pred kratkim v velikih težavah in daleč od tega, da bi si mislil, da bo prišlo do te situacije. Za vaše vedenje moram poudariti, da je to zasebna šola s španskim učnim jezikom, kjer je približno tretjina učencev Slovencev oz. slovenskega porekla in četrtino zaposlenih, da imamo približno, da vemo, o čem se pravzaprav pogovarjamo. Kar je pozitivno, je absolutno to, da imajo učni predmet slovenska kultura, kar dejansko na nek način krepi tudi odnose med Slovenijo in Argentino in se mi zdi, da je tudi dodana vrednost te šole. Načrte so imeli že takrat, da bodo tudi sami si zgradili novo šolo, da ne bodo več v najemu, ampak situacija, ki jo poznamo v Argentini, je kritična in je pripeljala do tega, da večina staršev si več ne more privoščiti plačevati šolnine, ker od pokrajine in niti od občine, od države ne dobijo niti evra oz. peza. Edini javni denar, ki ga ta šola dobi, je s strani Republike Slovenije, našega urada. Mi smo jim v lanskem letu in pretekla leta namenjali približno 6 do 7 tisoč €. Lani so prvič zaprosili za dodatna sredstva, kar smo jim potem z interventnimi sredstvi tudi zagotovili. In pred kratkim se seznanili z informacijo, opravili tudi zoom sestanek in dejansko obljubili pomoč, da bo naš častni konzul preveril vse možnosti dodatnega financiranja s strani donacij. Stekla je akcija, tudi zelo pohvalno, s strani Karitasa, in po do zdaj dostopnih informacijah so zbrali okrog 5 tisoč €. Ko bomo imeli to finančno sliko, kaj so že sami naredili, da zbirajo teh potrebnih 50 tisoč €, bomo mi v tem času tudi zaključili razpis in potem se lahko začeli pogovarjati tudi o morebitni dodatni pomoči, da damo interventna sredstva. Vsekakor pa to šolo na cedilu ne bomo pustili.

Hvala.

Najlepša hvala, minister, za uvodne besede.

Preden odprem razpravo članic in članov komisije, pa vabim k besedi ostale vabljene na sejo. Pri tem vabljene obveščam, da lahko svoja mnenja in stališča podate le v tej fazi, saj je razprava, ki bo sledila, namenjena le članicam in članom komisije, če ne boste pozvani k dodatni obrazložitvi. Kot že rečeno, vas lepo prosim, da se za zvočni zapis in za njegov prepis predstavite in navedete tudi inštitucijo, ki jo zastopate. Tako dajem besedo vabljenim. Mogoče gospod Šmon, predstavnik slovenskega kolegija, bi želeli vi podati uvodne besede?

Ja, hvala lepa.

Dober dan vsem!

Gospodu Arčonu hvala lepa, ste zelo lepo opisali stanje in kako je program naše šole tukaj v Mendozi, da ohranimo slovensko zavest in projekt celoten. Tudi se zahvalim Državnemu zboru, da se je brez komplikacij zavzel, in res, da šole ne bomo zaprli, kakor je nekdo včasih rekel, ne vrzite puške v koruzo. Na vsak način tega ne bomo napravili in bomo naprej delali z vsemi, ki čutijo to slovenstvo. In posebno mi, ki smo bolj oddaljeni od glavnega mesta, v katerem živijo Slovenci. V Buenos Airesu mi je zelo tudi pri srcu, da je navzoča gospa Mariana Poznič, ki jo že dolga leta poznam in se večkrat pogovarjamo o raznih temah glede konzulata. Dobro, res.

Situacija šole je komplicirana, ker tudi v Argentini je situacija komplicirana. Ni mesec nazaj, ko je nastopila nova vlada, novi predsednik, in jutri, na jutrišnji dan, 24., imamo prvo manifestacijo po celi Argentini proti tej vladi, to se pravi, da ni niti začela. In smo v velikem negotovem stanju, socialnem, posebno ekonomskem, v katerem smo vključeni tudi mi. Mi smo absolutno odvisni od mesečnine, ki jo plačujejo starši, in so vsi iz srednjega sloja. Niso starši, ki bi imeli nekateri gmotna sredstva ekstra in zaradi tega so zapustili lansko leto šolo. Precej, precej otrok, jaz bi rekel 25, za nas je to ena številka zelo velika. Pričakujemo, da bi to na nek način pridobili nazaj za nove izzive, ki jih moramo in jih že skušamo najti, da jim pomagamo. Nekaj posebnega je tudi to, ker šola sama po sebi, čeprav ima neko mesečnino, recimo okoli 50 €, imamo tudi številčne družine, ki imajo štipendije. Recimo, prvi otrok družine ima plačano 100 % mesečnino, drugi 90, tretji 70 in če je četrti, polovično, 50. To se pravi, da v teh slučajih imamo precej, tako da tudi ne moremo gledati samo, koliko je šolnina, mesečna, ampak koliko je tudi tega, štipendije. Po drugi strani je pa druga, stranska štipendija za tiste, ki res imajo enega otroka, ampak nimajo pa sredstev. Z njimi se pa mi dogovorimo osebno in skušamo pregledati, kakšne dohodke ima družina, tako oče, mati, če sta oba, in jim odobrimo preko neke komisije, da se da toliko manj od celotne mesečnine.

Letos bomo pričeli 14. leto delovanja šole. Dve leti prej ali tri leta, 2008, smo ustanovili fundacijo Slow in nekaj časa smo porabili, da smo se vpisali v vse, kar se tiče davčne in pa državne inštitucije, zato da lahko potem tudi šola delovno dela. In glavni problem v tem so finančna sredstva, kako jih bomo dobili. Res, da je odziv vsestranski, z vseh strani, tako v Argentini kot v Sloveniji, kar je zelo pozitivno, in pričakujemo to, kar smo vam dali na vest. To je v resničnem stanju naše stališče danes. Je pa tudi res, tako kot je omenil gospod minister prej, da imamo po drugi strani en večji projekt, ki je pravzaprav tisti projekt, o katerem smo se začeli od vsega začetka pogovarjati, da bomo ustanovili lastno šolo, za kar imamo že teren kupljen in plačan 100 % in smo začeli delati tudi načrte, da bi predstavili na občini. Dobro, trenutno je to zdaj malo zamrlo, ker hočemo rešiti šolo. Bistvo je v tem, najprej moramo rešiti prvo, potem bomo pa gledali za naprej.

Dobro, ne vem, ali bi še kdo kaj dodal ali vprašal. Lahko sem na razpolago za odgovore. To dobro tudi veste, da v šoli vzdržujemo otroški zbor že šest let, ki tudi nastopa in poje vse sorte pesmi, slovenske, argentinske, latinske, pri mašah. In ta zbor vodi en zelo znan pevovodja tukaj v Mendozi in nastopa na raznih prireditvah. Slovenska kultura je tudi vključena, ampak izven standardnega programa argentinskih šol, kar so vse slovenski običaji, od božiča do novega leta, recimo, celo leto se poučuje veliko. Imamo veliko knjig v naši biblioteki za otroke in jih največ uporabljajo otroci, ki so slovenskega porekla, slovenskih staršev, ker za Argentince to ni toliko važno, ampak je važno, da oni sprejmejo našo idejo, naše kulture, vse, kar mi tam gojimo, in so zelo povezani. In največ so prijatelji naši, ker je tudi ustanovljen Club de Familias, prav družinski klub, ki ga vodijo starši, pa imajo mesečno razne sestanke, pogovore, vzgojne, imajo razvedrila, športne in te stvari. To hočemo ustanoviti in to šolsko družino vsak dan povečati, da nas vedno bolj poznajo in tudi koristijo. Važno je tudi pri nas to, da imamo župnika skozi, kaplana pravzaprav, ki tedensko obiskuje za cel dan šolo in v tem je povezan verouk, ki poučujemo katekizem Rimskokatoliške cerkve. In tudi angleščina je važna. In to je kot izven programa, starši vpišejo tudi za popoldanski dan, da se poglobi angleščini, za tiste, ki imajo to željo oziroma starši imajo željo to za otroke. In ne vem, kaj bi še dodal za začetek...

Najlepša vam hvala. Sedaj bi dala besedo gospe Marjani Poznič, predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu Vlade Republike Slovenije. Izvolite, gospa Marjana.

Dober dan! Pozdravljeni! Pozdravljam gospo predsednico komisije, gospo Suzano, poslanke in poslance, ki ste prisotni na tej seji. Hvala, da posvečate pozornost nam tukaj v Argentini, gospodu ministru, predstavnike kolegija, pozdravljeni Jože tja v Mendozo in ostali tukaj v Argentini, Damjan in drugi. Dobro, naj se prav zahvalim, da ste me povabili na ta sestanek in seveda, glede predstavitve dela šole je to že povedal gospod Šmon, torej res temu nimam kaj dodati. Sem tudi jaz pred nekaj več kot tednom dni zasledila tako na spletu to objavo o težavah šole in seveda lahko razumem kaj se s šolo dogaja. Saj tudi mi živimo v Argentini in tako vsi posamezniki, kot tudi društva, imamo morda podobne težave. Bi pa želela nekaj dodati glede konteksta tega, kako delujejo, kako se ukvarjamo z ohranjanjem slovenščine v Argentini. Morda sem, ko sem brala to izjavo šole, sem tako ob koncu prebrala en stavek, ki me je malo presenetil in bi celo rekla, da morda malo zabolel, v smislu, da pa je le šola, le šola Anton Martin Slomšek garant razvoja slovenske skupnosti, tako, ki zna slovensko besedo in kulturo tudi v bodoče, vsaj tako sem prebrala, citiram dobesedno, in dobro. Mislim, da ta fraza potrebuje malo večjo razlago, da boste tudi vi razumeli, kako se v Argentini ukvarjamo z ohranjanjem slovenstva. Torej, že poznate, ste že seznanjeni s tem, kako deluje šola Anton Martin Slomšek. Vendar to res ni edina slovenska šola v Argentini. Je seveda edina, ki deluje med argentinsko skupnostjo. Imamo pa številne tečaje slovenščine, ki potekajo ob sobotah, in to že 75 let. In jaz sem sama hodila v tako sobotno šolo, ki tudi nosi ime škofa Antona Martina Slomška tukaj v Buenos Airesu, ta, ki se danes predstavljajo v Mendozi, tukaj je kakih tisoč kilometrov dlje. In v te šole slovenski otroci hodijo skozi celih 15 let, celo osnovno in celo srednjo šolo. In ko zaključijo srednješolsko izobrazbo v slovenščini se tudi v Sloveniji udeležijo tečaja slovenščine, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi tuji jezik. In pomen vseh teh šol, ene in drugih, je vedno ohranjanje slovenstva. In ni danes namen tega sestanka, da ocenjujemo kateri je najboljši ali ne sistem ohranjanja slovenstva ali slovenščine. Vendar vam želimo povedati, da obstajajo tudi druge, druge slovenske ustanove, ki posredujejo slovenskim otrokom, potomcem Slovencev, slovenski jezik in kulturo. In prav zdaj poteka v Ljubljani tečaj usposabljanja za učitelje in učiteljice teh sobotnih slovenskih šol. Če malo pogledate jih boste gotovo našli in bi bilo lepo, če bi se morda tudi z njimi pogovorili, da vam povedo, kaj, kaj delajo za ohranjanje slovenstva in slovenščine med nami. Takih slovenskih sobotnih šol je trenutno tukaj 6, ena deluje tudi v Mendozi, v istem mestu, kjer deluje Kolegij Anton Martin Slomšek; to je sobotna slovenska šola Bratov Cirila in Metoda. In v teh 75 letih je šlo skozi te šole več tisoč slovenskih otrok, zato bi vam, bi vam to rada povedala tako, da boste imeli malo širšo sliko o tem, kako delamo tukaj v Argentini in da boste malo bolj spoznali, ker vem, da se tako Svet Vlade vsako leto ukvarja s težavami ohranjanja slovenščine in slovenstva med nami. To je velik izziv. Vsako leto se znajdemo s kakšnimi novimi izzivi, s katerimi se soočamo in jih skušamo rešiti in tudi ta komisija je že pred nedavnim imela sejo posvečeno prav temu, na kateri sem tudi malo predstavila delovanje teh naših šol.

Torej, samo toliko iz moje strani, da boste malo bolj poznali nas v Argentini in hvala, da ste pozorni na naše delo.

Najlepša hvala, gospa Mariana.

Želi še kdo od vabljenih besedo? (Da.)

Če dovolite, jaz bi samo nekaj dodal. To kar je Mariana… / nerazumljivo/ / govorita hkrati/

Kar izvolite, gospod Šmon.

Kako?