Spoštovane članice in člani komisije, spoštovani minister, vabljeni ter vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni! Pričenjam 7. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije: Iva Dimic. Na seji pa imamo kot nadomestne člane, in sicer Tomaža Lisca oz. Tomaž Lisec nadomešča poslanca Danijela Krivca in Gašper Ovnik nadomešča poslanko Saro Žibrat ter Andreja Živic nadomešča poslanko Mirjam Bon Klanjšček.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje. Vas pa obveščam, da je preko video povezave z nami tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij gospod Walter Bandelj. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije, in sicer, s sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MADŽARSKO TER REPUBLIKO SLOVENIJO IN ITALIJANSKO REPUBLIKO PRI GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU NARODNOSTNO MEŠANIH OBMOČIJ NA OBEH STRANEH, SLOVENSKO-MADŽARSKE IN SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE.

S sklicem seje 9. 1. 2024 ste prejeli gradivo, informacijo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za uvodno predstavitev obravnavanega gradiva dajem besedo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospodu Mateju Arčonu. Minister, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani komisije, ostali prisotni, lep dober dan tudi v mojem imenu in v imenu vseh mojih sodelavk in sodelavcev, ki so tudi danes prisotni.

Bom skrajšal svoj nagovor in bom izpustil namen podpore gospodarskemu sodelovanju s slovensko narodno manjšino vseh štirih držav, ker se še kako dobro vsi zavedamo, kako je pomemben tudi gospodarski razvoj posamezne narodne skupnosti in hkrati je odvisen tudi razvoj kulture in športa.

Lahko rečem, da smo v lanskem letu skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, kohezijo, zunanjim ministrstvom vzpostavili res eno zelo dobro sodelovanje, če temu lahko tako rečem, koordinacijo. In vloga našega urada je predvsem koordinirati delo med narodno manjšino in našimi krovnimi organizacijami seveda in s pristojnimi ministrstvi. Na področju gospodarstva smo lani naredili tisti prvi, a hkrati tudi pomemben korak, in sicer, ustanovili smo zamejsko gospodarsko koordinacijo po vzoru tudi koordinacije AGROSLOMAK, ki je v preteklih letih in desetletju tudi dala zelo dobre rezultate, predvsem v samem povezovanju in izmenjavi dela in izkušenj. Letos smo imeli prav v petek, kljub takemu idiličnemu vremenu, to letno konferenco, veliko optimizma, dobre volje in tudi, se mi zdi, prave smeri za naprej. Lani smo v bistvu tudi zagnali ta gospodarski razvojni program v Porabju, kar je za naše podjetnike in obrtnike v Porabju zelo pomemben prispevek. Zastavili smo na nek način temelje oblikovanja gospodarskih razvojnih programov za vsa štiri zamejstva. Zaključili smo tudi naložbo v vzorčno kmetijo v Porabju in letos bomo s tem delom absolutno nadaljevali. Prvič bomo letos objavili tudi razpis za financiranje delovanja vseh združenj v vseh štirih sosednjih državah, pripravili gospodarski razvojni program za vsa štiri zamejstva od leta 2025 in zagotovili tudi sama finančna sredstva. In v bistvu si želimo, ko sem tudi zadnjič, ko sem bil prisoten na komisiji povedal, da ta koordinacija, gospodarska združenja navežemo sodelovanje in povezovanje z ostalimi združenji, ki jih imamo Slovencev po svetu. To mreženje se nam zdi ključno, da je ta nacionalni interes, naboj, bom rekel, prisoten tudi pri tkanju teh gospodarskih vezi in odpiranje vrat na tuje trge, kjer so Slovenci tudi še kako prisotni in pomembni akterji.

Pri sodelovanju glede gospodarskega programa, ki je bil načrtovan s podpisom Janša-Orban, se srečujemo z nekaterimi izzivi, ki verjamem, da jih bomo tudi letos odpravili, predvsem malček nam predstavlja izziv, ker je bil ta program vladno ratificiran in ni bil v parlamentu in se srečujemo s pravno podlago za financiranje tega, pa verjamem, da bomo letos tudi to rešili, in bolj kot denar, ki ga bomo zagotovili, čeprav zdaj v proračunu ni in je minister Jevšek, in bo verjetno državna sekretarka tudi potrdila, bomo zagotovili, ker smo tudi zagotovili sredstva za pripravo programa nabora projektov. To smo lansko leto preko mu rabe zagotovili, da dejansko ta program bo zdaj v februarju tudi na komisiji v obravnavi in bo tudi potrjen ta razvojni program, ker bolj kot denar in forma kako, se nam zdi pomembno kaj, in ta razvojni program bo pokazal, kakšni so tisti projekti, ki bodo dejansko pomembni za razvoj tega območja. Zelo pomembno je bilo tudi na naš prispevek je bil lani in tudi letos se nadaljuje s podporo te pisarne, ki smo jo odprli preko Gospodarske zbornice v Italiji, za te čezmejne projekte, in prav ta pisarna s prijavo na te projekte smo v lanskem letu, so naša skupnost, društva, dobili okrog pol milijona evropskih sredstev, ko so se prijavljali na razpise, tako da kažejo se dobri rezultati. Skratka s tem delom bomo, kot rečeno, nadaljevali, in jaz se vam tudi zahvaljujem vsem članicam in članom komisije, da redno obiskujete zamejstvo in dajete, bom rekel, tudi političen suport in se mi zdi, da lahko skupaj še veliko naredimo in si drug drugemu na nek način tudi pomagamo. Tako, da zaenkrat hvala. Če bo pa še kakšno vprašanje ali bodo sodelavci ali pa predstavniki ostalih ministrstev vam odgovorili.

Najlepša hvala, minister. Sedaj besedo dajem ostalim predstavnikom Vlade. Kdo želi besedo? Državna sekretarka, gospa Katič, izvolite.

Hvala, predsednica. Spoštovani minister, spoštovani sodelavci in sodelavke ter člani in članice komisije!

V imenu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, bi v bistvu se dotaknila teh področij, to je program spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, se pravi, Madžarske in Italije. Nekaj besed o EZTS MURABA oz. skupnem skladu Madžarska-Slovenija, kar je minister že omenil in mogoče nekaj besed, tudi informacij o aktivnostih Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Ribnica v zvezi s spodbudami na območjih, kjer živita italijanska in madžarska avtohtona narodna skupnost.

Kar se tiče samega programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, po 14. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zagotavljamo nepovratne finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer živita obe narodni skupnosti. Spodbude se dodeljujejo na podlagi programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, ki ga pripravita narodni skupnosti v sodelovanju z regionalnimi razvojnimi agencijami, Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti in ministrstvom pristojnim za regionalni razvoj, se pravi z nami.

Če se dotaknem programa za obdobje 2021-2024, ki v bistvu še traja, kar se tiče italijanske narodne skupnosti, je okvirna finančna vrednost programa milijon 400. Izvajajo se trije ukrepi: ukrep ena je spodbujanje novih gospodarskih projektov, kjer so upravičenci podjetja; ukrep dva, spodbujanje turističnih in kulturnih dejavnosti ter produktov italijanske narodne skupnosti, kjer so upravičenci društva, organizacije, ustanove italijanske narodne skupnosti, ter ukrep tri, kjer gre za promocijo regije in podporo pri izvajanju programov in projektov.

Kar se tiče programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti, gre za sredstva v višini 7 milijonov 540 tisoč, od tega MKRR prispeva 2 milijona 800, ostali pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Gre za štiri ukrepe: ukrep ena je spodbujanje naložb v gospodarstvo na programskem območju, ukrep dva spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov, ukrep tri promocija programskega območja in podpora pri izvajanju programa in ukrep štiri spodbujanje kmetijstva na programskem območju.

Kar se tiče sodelovanja v prihodnje. Mi smo že realizirali v decembru obisk oz. srečanje pri ministru dr. Jevšku in nekako zastavili sodelovanje za prihodnje. Ministrstvo je v proračunu predvidelo sredstva za nadaljevanje programov za obe narodni skupnosti. Upoštevali bomo predloge tako ene kot druge skupnosti. Nekaj izzivov bomo razčistili, smo že v bistvu zastavili nekako časovnico in tako bomo za obdobje 2025-2028 pripravili dva nova programa spodbujanja gospodarske osnove avtonomnih narodnih skupnosti za vsako skupnost posebej. Za madžarsko narodno skupnost predvidevamo sredstva v višini milijon evrov letno in za italijansko narodno skupnost v višini pol milijona evrov letno. Kar se tiče časovnice, mislim, da imamo usklajeno, tako da bomo pravi čas naredili, da bomo lahko razpise za prihodnje obdobje začeli že v bistvu pred sistemom črpanja. Lotili smo se tudi evalvacije obeh programov, tako je bila že narejena analiza pregleda stanja preteklega izvajanja programa 2017-2022 za madžarsko narodno skupnost in 2018-2023 za italijansko narodno skupnost. In mislim, da imamo delo dobro zastavljeno, in kolikor je tudi ugotovljeno, se cilji, kot so bili zastavljeni, v veliki meri izvršujejo oz. bodo izvršeni.

Če se dotaknem na kratko informacije o stanju EZTS MURABA. Kot je minister že omenil, Vlada je imenovala sedaj v programski odbor mene in državno sekretarko na Uradu za zamejce, za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesno Humar. Začeli smo z delom in razvojni program kot osnutek je pripravljen. In tako kot je minister povedal, ja, v mesecu februarju, verjamem, ga bomo lahko tudi obravnavali in tudi potrdili. Potem pa je še seveda postopek tak, da je predvidena obravnava tudi na obeh sejah vlad. Kar se tiče sredstev, na postavki smo nekoliko zmanjšali, ampak glede na potrebe bomo dodatna sredstva, tako kot je dogovorjeno oz. bomo dogovorili za konkretne projekte z vsebino tudi zagotovili.

Pod točko tri sem rekla, da bi se dotaknila, kot je bilo tudi na sestanku pri nas izpostavljeno, nekaj informacij glede slovenskega regionalnega razvojnega sklada oz. ribniškega sklada, kot mu po domače rečemo. V preteklosti je bilo kar nekaj dogovorov in bil je tudi izveden razpis za predfinanciranje projektov tega sklada, kjer se nabirajo že iz sistema lastninjenja v obdobju pred letom 2000, vendar do realizacije same ni prišlo. Zato je sklad se odločil za drugačen pristop in že v letu 2023 v bistvu odprl vse razpise, tako da se lahko prijavijo tudi vsi, ki so upravičenci na območjih, kjer živita tako italijanska kot tudi madžarska narodna skupnost. In če tako ocenimo, je v obdobju od 2020 do 31. 12. 2023 sklad iz namenskega premoženja v občinah narodnih skupnosti odobril 60 projektov v skupnem znesku 6 milijonov 293 tisoč €. In tudi v poslovnem ter finančnem načrtu ribniškega sklada za prihodnje obdobje, se pravi za leto 2024 2025, je to območje narodnih skupnosti opredeljeno kot prednostno območje, kar pomeni, da se lahko sredstva iz kupnin za ANS razpišejo v okviru planiranih javnih razpisov za to obdobje. In verjamem, tako kot smo govorili, se bomo v zvezi s tem konkretno sestali s predstavniki obeh narodnih skupnosti in s tem seznanili tudi poslance v Državnem zboru.

Hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki. Želi še kdo od predstavnikov Vlade mogoče besedo? V redu, potem boste verjetno v nadaljevanju, v kolikor se bodo pojavila vprašanja poslancev, tudi odgovarjali.

Preden pa odprem razpravo članic in članov komisije, vabim k besedi še ostale vabljene na sejo. Pri tem vas seveda obveščam, da lahko vabljeni svoja mnenja in stališča podajo le v tej fazi, saj je razprava, ki sledi, namenjena le članicam in članom komisije, v kolikor seveda ne bi bili dodatno pozvani k dodatni obrazložitvi. Lepo prosim, da se za zvočni zapis in njegov prepis predstavite in navedete tudi inštitucijo, ki jo zastopate. Kdo želi besedo od vabljenih? Gospa Kovač, izvolite, beseda je vaša.

Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. Spoštovana predsednica, spoštovani minister, državna sekretarka, gospe in gospodje! Glede gospodarskega sodelovanja bi jaz povedala, da Slovenci v Porabju smo veseli, da lahko sodelujemo v obe organizaciji, to je Agroslomak in Zamejska gospodarska koordinacija tudi zaradi tega, ker pomembno je to, da skupaj nastopamo, pomembno je pa tudi to, da dejansko dobiš neko dobro prakso oziroma kaj je možno prenesti v svojo pokrajino z načrtom nadaljnjega razvoja. Za Slovence v Porabju je vedno bilo značilno, da smo bili izredno aktivni na evropskih razpisih. To delamo tudi zdaj, čeprav moram priznati, da na prejšnjem razpisu smo bili malo manj uspešni, ampak vse tri projekte smo ponovno obdelali in 19. januarja ponovno oddali. Nas so opozorili, da so bili preveliki projekti in tudi kar nekaj investicij noter, tako da smo zdaj poskušali vse to malo znižati, vzeti določene stvari, ampak upamo, da dejansko se bo delo, v katero smo vložili v to obvestilo in bomo imeli uspešne evropske projekte, interrego(?) Slovenija-Madžarska.

Jaz moram priznati, da Slovenci na Madžarskem smo izredno hvaležni in veseli, da imamo priložnost izvajati program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Ta program kljub začetnimi težavami lahko rečemo, da se je začel izvajati leta 2022, takrat že s konkretnimi postopki, saj konec leta smo, konec leta 2022 je izšel prvi razpis. Seveda projekti so se odobrili in izvajali že leta 2023. Lani smo imeli ponovno en razpis za mikro, mala in srednja podjetja za razvoj gospodarstva. To pomeni, da na tem področju smo izvedli dva razpisa. Sedaj smo dejansko zabeležili že 18 uspešnih projektov, v katerih so bili že tudi dejansko v celoti oddani in plačani oziroma sofinancirani. Na področju turizma smo bili malo v zamudi lani, seveda vzroki so bili razni, tudi v proračun Slovenije ni bil še sprejet in seveda tudi sama uskladitev razpisne dokumentacije je malo dalje trajala zaradi tega, ker tudi mi smo tukaj na tem področju zaprosili še, da dajemo zraven še društva in občine, ki ogromno delajo na področju turizma in seveda skrbijo tudi za razne turistične atrakcije. Nam je to uspelo. Prvi razpis smo tukaj na tem področju tudi izvedli in dejansko odobrili 11 projektov, podprli 11 projektov. Projekti se izvajajo in zdaj delamo na tem, da še meseca februarja objavimo ponovno en razpis za področje razvoja turizma, dopolnilne dejavnosti in razvoj lokalnih produktov.

In kar se tiče samega programa, jaz moram povedati, da čeprav smo se malo tudi bali, ker vseeno je treba vedeti, da se razlikuje slovenski program od madžarskega programa, saj Madžarska dejansko ima malce drugače zastavljeno, ker če imaš kakšnega uspešnega projekta, oni predfinancirajo, v našem primeru tega ni. Ampak naši podjetniki so se navadili na tega in dejansko uspešno izvajajo svoje projekte, čeprav tukaj mogoče še toliko, da imamo tudi male projekte, to je treba vedeti. Ampak tisti, kateri ima mali projekt mogoče prijavi še enega, toliko, da svoj denar dejansko kroži. V tem času delamo na tem, da svoj svojo celotno proizvodnjo razvija ali pa tudi že kakšen nov produkt, in smo pa iz tega programa izvedli tudi dve pomembni investiciji, ki so, dejansko spadajo k naši skupnosti. Imamo en slovenski kulturni informativni center v Monoštru. Tukaj je prišlo do energetske sanacije tega objekta, ter ena investicija še pri razvojni agenciji, ko gre za dogradnjo hiše jabolk, ki je nastala iz evropskega projekta. Ta program ima tudi tretji steber, steber ki govori oziroma, ki podpira promocijo območja in seveda tudi operativno delo se iz tega financira. Na začetku smo imeli kar velike izzive, marsikaj smo morali dejansko se naučiti, ampak se je obvestilo, tudi zaradi tega, ker danes vidimo, da vse to prispeva k temu, da se slovensko Porabje razvija. Male projekte dejansko smo imeli možnost v Porabju izvajati tudi s pomočjo madžarskih sredstev, saj Madžarska je tudi sprejela en program, to je razvoj slovenskega Porabja. Program je trajal štiri leta, končal se je lani, s tem da za letos bo še razpis iz tega proračuna prav za področje kmetijstva. Tukaj so se uresničili razni projekti, šlo je tudi za mikro, mala in srednja podjetja, tudi za področje turizem, so pa imeli tudi namenska sredstva za občine, za kulturne inštitucije, za razne obnove infrastrukture, ki je bila potrebna v Porabju, in ta dva programa sta v veliki meri prispevala k temu, da smo začeli dejansko na tem delu, da lahko rečemo, da se postopoma naša pokrajina tudi razvija, smo pa bili veseli in hvaležni, ko smo dobili informacijo, da se bo program za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske skupnosti na Madžarskem nadaljeval s strani Slovenije s podporo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Seveda je pa pomembno za nas, da tudi zaživi skupni sklad, to pa zaradi tega, ker kot narodna skupnost imamo kar nekaj projektov pripravljene, katere pa žal iz teh manjših programov ne moremo izvesti, ker dejansko bi rabili za to kakšen večji finančni zalogaj in bi bili izredno veseli, v kolikor bi dejansko lahko govorili o tem, da v kratkem bomo lahko začeli z izvajanjem teh projektov. Hvala lepa. Hvala še enkrat Sloveniji za vso podporo in se bomo trudili in delali na tem, da bomo lahko kot dobra praksa za druge skupnosti, kar se tiče izvajanja razvojnega programa, kjer se je pilotni projekt izvajal prav pri nas. Hvala lepa.

Najlepša hvala za vaš prispevek. Želi besedo še kdo od vabljenih? Aha, vas bo, potem pri poslancih boste dobili besedo. Ugotavljam, da ne, tako da potem, A ja, se opravičujem, se opravičujem, nisem vas videla, kar izvolite, beseda je vaša.

Livio Semolič, deželni sekretar Slovenska kulturno-gospodarske zveze. Nadomeščam danes predsednico Ksenijo Dobrila.

Najprej najlepša hvala vsem za to povabilo. Posebna pohvala ministru Arčonu in Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu za vso podporo, ki jo dobivamo in tudi to, kar je že minister omenil, za pomoč pri ustanovitvi urada oziroma pisarne, ki pripravlja projekte oziroma sodeluje pri pripravi projektov tako za Interreg kot tudi za Evropsko prestolnico kulture, Nova Gorica, Gorica, ki predstavlja velik izziv tudi za Slovence v Italiji. Želel bi izpostaviti najprej dejstvo, da ko se pogovarjamo o teh vprašanjih in teh izzivih ne smemo podcenjevati, da določene realnosti v smislu sedaj smo poslušali in slišali to realnost med Madžarsko in Slovenijo, ki izhaja iz tudi, če ne predvsem iz dogovora Orban Janša, ki je nekako postavil ti dve manjšini, oziroma ta čezmejni teritorij v en fokus, v en poseben fokus, kar pa ne velja za slovensko manjšino v Italiji oziroma za odnose in dogovore med Italijo in Slovenijo, ki na tem področju za ta segment niso bili nikoli sprejeti. Torej, čeprav se je že takrat govorilo o enem možnem, če že ne dogovoru, vsaj diskusiji med takratnim slovenskim predsednikom Vlade Janšo in italijanskim Dragi, do tega ni nikoli prišlo, kar pomeni, da za naše območje, čezmejno območje med Italijo in Slovenijo, kjer živi slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Istri, ene take opore iz pravnega vidika in seveda posledično niti s finančnega vidika ni. Dvomim, da tudi v tej fazi bi lahko do takega dogovora prišlo oziroma ne slutim, da bi sploh bila ta tematika na dnevnem redu. Verjamem, da bi kaj takega bilo zelo težko ali veliko težje uresničiti med Italijo, Slovenijo kot je bilo možno med Slovenijo in Madžarsko. Zato bi opustil nekako to možnost, ne bi preveč energije in časa izgubljal pri tem, kolikor bi pa lahko poglobili ta aspekt sodelovanja Slovenije v odnosu do slovenske manjšine v Italiji, kar je minister Arčon že v določenih, ob določenih priložnostih izpostavil. Vprašanje ali kot se temu pravi izziv je kako to izpeljati na najboljši način tudi, kar se tiče območja, ki je naseljeno s slovensko manjšino, je en predel in mislim na Videmski predel, torej na Benečijo, na Kanalsko dolino in Terske doline, ki je vsaj z gospodarskega vidika primerljiv območju med, če lahko se tako izrazim, manj razvitemu območju, ki je ena realnost med Slovenijo in Madžarsko, dvomim, da bi pa lahko kaj takega uresničili na Tržaškem in Goriškem, ki je vsekakor, ki predstavlja eno bolj razvito območje. Torej dajmo se fokusirati in minister to že dela, na Videmsko. Kako to izpeljati konkretno je vprašanje in izziv, ki ga moramo še nekako rešiti oziroma konkretizirati vse tiste dobre namere, ki so bile izpostavljene in izrečene na marsikaterem srečanju. Ne smemo pozabiti, da ko govorimo o gospodarstvu v Benečiji, govorimo o veliki demografski krizi, govorimo o vaseh in občinah, ki dejansko izgubljajo iz leta v leto prebivalstvo. Imamo občine z ali ne, s stotimi prebivalci in torej velikih perspektiv ni, kar pomeni, da je potrebno v ta območja investirati. Zaključim svoj poseg še z enim tudi tu definiram izziv in sicer pri gospodarstvu so kolikor toliko pomembne tudi nepremičnine in na nepremičnine predstavljajo dejansko eno bogastvo eno premoženje oz. en znak prisotnosti slovenske manjšine v Italiji. Tako da ko razpravljamo in ko bomo še naprej razpravljali o gospodarskem razvoju, dajmo tudi upoštevati to, kar predstavljajo nepremičnine.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj želi besedo tudi gospod Walter Bandelj. Izvolite, beseda je vaša.

Ja, najprej, ali me slišite? / video povezava/