Drage kolegice, spoštovani kolegi. Nadaljujemo z 9. sejo Odbora za zunanjo politiko, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE. Obveščen sem, da namesto gospe Monike Gregorčič, je z nami gospod Gregor Židan, namesto dr. Anžeta Logarja je pa danes z nami tukaj mag. Marko Pogačnik.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 15. novembra 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Gradivo je označeno s stopnjo tajnosti interno in smo ga prejeli proti podpisu, kasneje je pa bil odprt.

Prosim predstavnika Ministrstva za obrambo, torej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, mag. Miloša Bizjaka, da poda svoja izhodišča. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednika, spoštovani članice in člani obeh odborov.

V Bruslju bo 19. in 20. novembra potekalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo Evropske unije, ki se ga bo udeležil minister za obrambo, gospod Karel Erjavec.

Prvi dan, torej najprej bo potekalo skupno zasedanje ministrov za obrambo in ministrov za zunanje zadeve, kjer bo razprava potekala predvsem v nadaljnjem razvoju varnosti in obrambi Evropske unije. Poudarek bo predvsem na implementaciji stalnega strukturnega sodelovanja ali PESCO. Ministri bodo razpravljali o in predvidoma sprejeli zaključke sveta o skupni varnostni in obrambni politike Evropske unije, ki potrjujejo naše zaveze v okviru novih iniciativ, dosežen napredek in pot naprej glede usklajevalnega letnega pregleda obrambe, Evropskega obrambnega sklada, evropskega mirovnega sklada, vojaške mobilnosti ter pregledu zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršnih misij iz skupne varnostne obrambne politike.

Ministri bodo sprejeli tudi sklep sveta o drugem krogu PESCO projektov. Potrjenih bo 17 novih projektov, ki izhajajo iz nedavno sprejeta načrta razvoja zmogljivosti. Tudi Slovenija bo sodelovala kot članica v enem izmed novih projektov. To je, nadzor jedrskega, radiološkega in kemičnega in biološkega orožja, ki smo ga predlagali skupaj z Republiko Avstrijo, ki je vodila država, Madžarsko in Hrvaško. Glavni namen projekta je oblikovati zmogljivost za prepoznavanje jedrskega, radiološkega, kemičnega in biološkega orožja in groženj v realnem času.

Naslednji dan bo v formatu obrambnih ministrov prva tema zasedanja EU – NATO sodelovanje. Namenjena bo pregledu napredka na področju sodelovanja med Evropsko unijo in NATO in razpravi o komplementarnosti prizadevanj(?) obeh organizacij na področju obrambe, s poudarkom na sodelovanju na področju kibernetske obrambe in naslavljanju hibridnih groženj ter vojaške mobilnosti.

Vojaška mobilnost je poleg soočanja s hibridnimi grožnjami, trenutno ena izmed najbolj izpostavljenih pobud okrepljenega sodelovanja med NATO in Evropsko unijo. Cilj krepitve vojaško mobilnosti je zagotoviti sposobnost hitrega premika vojaškega osebja in zmogljivosti preko evropskega ozemlja po kopnem, vodi in zraku ter s tem povezano odpravljanje nepotrebnih ovir. Gre za izrazito medresorsko področje, ki zahteva ustrezno sodelovanje in koordinacijo, tako na mednarodnem, kot na nacionalnem nivoju.

Zadnje zasedanje bo namenjeno pregledu operacij in misij skupne varnosti in obrambne politike. Poseben poudarek bo namenjen prihodnosti pomorske vojaške operacije EUNAVFORMED Sofija, kjer je glavno nerešeno vprašanje trajna ureditev režima izkrcanje ter porazdelitve rešenih pribežnikov v Sredozemlju. Slovenija podpira nadaljnje operacije Sofija, ki ima vidno vlogo pri zagotavljanju pomorske varnosti in stabilnosti v osrednjem Sredozemlju ter je pomemben povezovalni člen med zunanjo in notranjo varnostno dimenzijo sodelovanja Evropske unije.

Prav tako podpiramo napore mednarodne skupnosti za izgradnjo zmogljivosti in stabilizacijo varnostnih razmer v Maliju in širše Sahelski(?) regiji.

Ministri za obrambo se bodo sestali tudi na zasedanju usmerjevalnega Odbora evropske obrambne agencije, ki ga vodi visoka predstavnica Federika Mogerini. Ministri naj bi potrdili proračun EDA(?) kadrovski načrt za leto 2019 in triletni okvir načrtovanja 2019-2021 ter implementacijo načrta razvoja zmogljivosti Evropske unije in se seznanili s stanjem na področju skupnega finančnega mehanizma. Ministri bodo obravnavali tudi poročilo poskusnega cikla usklajevalnega pregleda obrambe ali kart. Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo poslank in poslancev obeh delovnih teles skupaj. Kolegice, kolegi želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ja.

Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Vsem prav lep pozdrav!

Hvala državnemu sekretarju za predstavitev.

Najbrž vsi poznamo globalno strategijo Evropske unije o skupni zunanji in varnostni politiki. Smiselno je že v naslovu govorimo o skupni zunanji in varnostni politiki. Mi smo v naši stranki v Novi Sloveniji vedno pozdravljali sodelovanje Slovenije v okviru PESCO. Gospod državni sekretar in seveda tudi ostali predstavniki Vlade, 13. novembra je nemška kanclerka gospa Angela Merkel v govoru pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu izpostavila pomen solidarnosti in enotnosti Evropske unije in zavzela se je tudi za idejo evropske vojske. To pomeni, podprla je idejo francoskega predsednika Emanuela Macrona in ta poziva k razvoju skupnih evropskih obrambnih sil z zmanjšanje odvisnosti od ZDA pri zagotavljanju varnosti. Kasnejše interpretacije so bile nekoliko drugačne, kot da to ni neka konkurenca Zvezi Nato, ampak da je to neka komplementarna zadeva. Pa bi vas jaz prosil, čeprav izgleda da na tem FAC-u ne bo, ni na dnevnem redu razprava o skupni evropski vojski, skupnih evropskih obrambnih silah, ampak gotovo ste na vladi na ministrstvih, za zunanje zadeve, za obrambo o tej ideji razmišljali. Ali nam lahko poveste ali je sedaj PESCO nek zametek te skupne vojske ali je to nekaj, kar se bo začelo čisto na novo? Dejstvo je, da sta dva tako pomembna državnika Evropske unije idejo jasno artikulirala in zadeva bo najbrž v tej smeri šla naprej. Vsaj za nekaj osnovnih informacij bi vas prosil, da posredujete tema dvema odboroma in se seveda tudi zahvaljujem.

Hvala lepa. Kolegice, kolegi še kdo želi postaviti kakšno poslansko vprašanje? Ugotavljam, da ne.

Mag. Bizjak, izvolite, imate besedo.

Spoštovani poslanec, poskušal vam bom odgovoriti na vprašanje.

Torej, prvič evropska vojska ne bo predmet razprave, kot ste tudi sami ugotovili, na tem zasedanju. Tudi v Ministrstvu za obrambo o tej tematiki se še nismo pogovarjali. Je pa dejstvo, da je bil termin oziroma da je nemška kanclerka to idejo javno povedala in slej ko prej bo prišlo na dnevni red. Torej, naše stališče je, da smo vključeni v PESCO strukturo v KARC strukturo in tudi v skupno obrambno varnostno evropsko politiko. In naše stališče je še vedno, da v tem trenutku je Nato edino zavezništvo, kjer smo vključeni notri. In tudi PESCO, sam PESCO v bistvu krepi evropski steber Nata. Lahko se to razume tudi kot zametek neke nove vojske, če bo nekoč prišlo do tega. Vendar v tem trenutku je naše jasno stališče in tudi Evropske unije do sedaj, da ne sme priti do podvajanja med Natom in Evropsko unijo. In naši napori gredo samo v to smer, da krepimo evropski steber Nata, evropsko obrambno industrijo, evropsko skupno varnostno in obrambno politiko, vendar še zmeraj v okviru Nata. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Dodatno vprašanje gospod Jožef Horvat. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala državnemu sekretarju za odgovor. Drugo vprašanje imam, ne bo tukaj nadaljevanje, ampak si enkrat želim v bližnji prihodnosti, da bi odprli na teh dveh odborih pa še Odbor za obrambo in razpravo o tej temi, o tej viziji. Vesel sem in ponosen, da je eden od sedemnajstih projektov tudi slovenski, če smem tako reči. No, še bolj vesel bi bil, če bi bila Slovenija nosilka projekta, ampak kljub vsemu pa me zanima ali imamo zdaj tukaj mi dovolj finančn…, so zagotovljena finančna sredstva, kadrovski potencial je zadosten in vedno, ko govorimo o tovrstnih projektih, vedno gledam tudi kakšno bo ne nazadnje sodelovanje slovenskega gospodarstva pri tovrstnih projektih. Ali nam lahko o tem malo več poveste prosim?

Samo trenutek, vprašal bom, če želi še kdo postaviti ali pa razpravljati, postaviti kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ne. Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, mag. Bizjak, izvolite imate besedo.

Hvala lepa.

Torej sodelujemo v tem projektu, ki se, kot sem rekel, nadzor jedrskega radiološkega, kemičnega in biološkega orožja. To smo skupaj z Avstrijo in s Hrvaško. Naša zmogljivost so predvsem brezpilotna letala, ki smo jih že nabavili in jih tudi načrtujemo še v prihodnosti. Ta brezpilotna naša letala so produkt naše industrije, tako da bomo sodelovali tudi z našo industrijo. Finančna sredstva imamo zagotovljena za naprej, seveda je pa tudi naša ambicija, da bomo tudi kasneje črpali sredstva iz evropskega obrambnega sklada v naslednjih letih in tukaj vidimo eno veliko priložnost in mislim, da smo ravno v tem projektu to našo nično zmogljivost, ki jo imamo z brezpilotnimi letali našo industrijo morda v tem trenutku najbolj izkoristili.