Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 28. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Miha Kordiš. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: mag. Miroslav Gregorič namesto poslanca Bojana Čebele.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog priporočila v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih starejših občanov.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z ZASKRBLJUJOČIM STANJEM V DOMOVIH STAREJŠIH OBČANOV.

Na sejo so bili vabljeni: v imenu predlagatelja poslanka Alenka Helbl, predsednik Vlade, minister za solidarno prihodnost, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrica za zdravje, ministrica za digitalno preobrazbo, Zakonodajno-pravna služba, Andrej Štesl, direktor Zavoda Karion, Jan Magdič, zdravstveni tehnik, Koroški dom starostnikov Črneče, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Varuh človekovih pravic, mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta za socialno varstvo, Borut Vidmar, v. d. direktorja Doma starejših Hrastnik, mag. Carmen Rajer, mag. Dragica Fojan, Varstveno delovni center Koper in Ana Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka.

Začenjamo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predlagateljic.

Poslanka Alenka Helbl, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni torej tudi spoštovani gostje, ki ste v takem številu se odzvali vabilu in prišli na to sejo, na kateri bomo torej govorili o stanju v domovih za starejše občane, ki je zaskrbljujoče, bomo rekli temu, že tudi skorajda kričeče. In glede na to, da je takšno stanje in da v tem trenutku že več kot eno leto čakamo na neke nujne ukrepe, ki so sicer zdaj pripravljeni in so v javni obravnavi do konca januarja, ampak ti nujni ukrepi, ki so zapisani, po mnenju mnogih tistih, ki so vključeni, ne prinašajo učinkovito, učinkovitih ukrepov.

Začela bom z zgodbo, o kateri ste lahko brali vsi in teh je mnogo, tudi v medijih, in moram reči, da tudi sama osebno poznam mnoge zgodbe iz svojega okolja. Recimo ljudje na vratih dobesedno v solzah razlagajo, da imajo doma očeta v plenicah, ki ga ne morejo niti dvigniti, sami pa morajo v službo. In jaz jim lahko rečem le: Prosto posteljo imam, nimam pa nikogar, ki bi za vašega očeta lahko poskrbel. To je izjava ene od direktoric doma za starejše. In v bistvu je v teh nekaj stavkih povzeto vse, kar je problem v tem trenutku v domovih, problem starejših in problem svojcev.

V našem predlogu za sklic izredne seje Državnega zbora smo nekako v dveh poglavjih zapisali, pod poglavjem, pod prvim poglavjem torej smo zapisali sedem razlogov za sklic te seje in pod poglavjem dve tudi zapisali priporočila oziroma bom kar rekla, tudi pozive. Kaj so torej razlogi za sklic izredne seje Državnega zbora? Osnovno poslanstvo doma starejših občanov je izvajanje institucionalnega varstva za starejše in to varstvo je namenjeno odpravljanju osebnih stisk, težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Domovi za starejše občane tako nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, z nudenjem bivanja organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva. V domovih za starejše občane je stanje torej iz več razlogov v tem trenutku, pa že kar nekaj, časa izredno zaskrbljujoče in kot sem že rekla, na tem področju ta vlada do tega trenutka še ni naredila nič. V bistvu je ta vlada na začetku svojega mandata ukinila Urad za demografijo, umaknila Zakon o dolgotrajni oskrbi prejšnje vlade, ki je vsaj za leto 2023 že poskrbela tudi za finančna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Sedanja vlada je sicer pripravila nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa zaenkrat prinaša famozne odločbe, ki so jih ljudje, vsi zavarovanci, dobili na svoje domove in pa, če samo naštejem, z letošnjim januarjem, torej 1. 1. veljavo, sicer vstopi pravica do oskrbovalca družinskega člana, v juliju 2025 v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba in z decembrom 2025 v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana. No, in si poglejmo razloge. Kot prvi razlog bom začela s tem, kar smo tudi mi že v tem mandatu, torej Poslanska skupina Slovenske demokratske želeli in tudi pozivali, pa da rečem mi le prosili to vlado, da stori na tem področju. Namreč že 15. junija 2023 smo zahtevali sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z naslovom Predlog ukrepov za izboljšanje položaja oskrbovancev in zaposlenih v domovih za starejše. Takrat smo predlagali odboru, da sprejme sklepe oziroma poziva Vlado in pristojna ministrstva, da sprejme ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike v domovih, da spremeni oziroma dopolni kadrovske normative, da sprejme ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev v domovih in za ta namen zagotovi dodatna finančna sredstva. Da torej ministrstvo za izbor izvajalca programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničarjev v dolgotrajni oskrbi in se omogoči takojšen začetek izvajanja tega programa ter da sprejme ukrepe za zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev in subvencij in se s tem prepreči dvig oskrbnin v domovih. In prav tako smo 14. junija lansko leto v zakonodajni postopek vložili Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. In tudi dan kasneje naslovili zahtevo za sklic Kolegija predsednice Državnega zbora s točko predloga za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. S tem predlogom smo predlagali podaljšanje ukrepa in zagotovitev dodatnih sredstev za sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem na področju socialnega varstva do konca leta 2023. Namen in rešitev predmetnega predloga zakona je bil preprečiti dvig oskrbnin oziroma storitev institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe. S tem bi preprečili še dodatne finančne stiske stanovalcev v domovih za upokojence oziroma uporabnikov socialno varstvenih storitev tega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe ter njihovih družinskih članov. S tem bi tudi izvajalcem socialno varstvenih storitev, torej iz proračuna Republike Slovenije v letu 2023 zagotovili sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela, ki so posledica sprememb kolektivnih pogodb in drugih aktov za določanje plač na državni ravni, ki veljajo za zaposlene na področju socialnega varstva, in sicer iz naslova razlike v vrednosti plačnih razredov od 1. oktobra 2022 do 31. decembra 2023, razlike v uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede od 1. aprila 2023 do 30. decembra 2023, razlike regresa za prehrano, razlike regresa za letni dopust za leto 2022, te razlike v znesku minimalne plače od 1. januarja 2023 do 30. decembra 2023. Ta nujna seja Odbora za delo, torej matičnega delovnega telesa, je potekala 23. junija in na tej seji ste poslanci Vladne koalicije zavrnili vse naše pozive in priporočila ter zavrnili tudi naš Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Drugi razlog za sklic te seje je zaskrbljujoč položaj oskrbovancev in zaposlenih. V poslanski skupini smo namreč po več kot pol leta ponovno z zaskrbljenostjo ugotavljali, da se stanje v domovih za starejše občane ni izboljšalo, ampak se je še dodatno poslabšalo, in sicer kljub obljubam neprestanemu izgovarjanju predstavnikov vladajoče koalicije, da se bo s sprejemom novega Zakona o dolgotrajni oskrbi rešila problematika tudi v domovih za starejše občane. In to zaskrbljujoče stanje se nanaša predvsem na dolge čakalne vrste za pridobitev mesta v domovih starejših občanov, finančno stanje domov starejših občanov, ki je povezano z višjimi stroški energentov, hrane in nedokončanimi projekti. Nanaša se na kadrovsko problematiko, ureditev normativov zdravstvenih storitev, ki je posledično povezana tudi s kakovostjo dela in kakovostjo izvajanja storitev in navsezadnje tudi lahko vključimo sem digitalizacijo.

Tretji razlog, torej če pogledamo podaljševanje čakanja in predolgo čakanje na mesto v domovih za starejše. Ti podatki so zaskrbljujoči in se iz dneva v dan spreminjajo. Številka se je torej od začetka mandata vlade dr. Roberta Goloba občutno povečala. In, če pogledamo torej vse od 31. decembra 2021, ko je bilo čakajočih dobrih, torej 12 tisoč 900, na dan 29. december 2021, 11 tisoč in na dan torej 22 in na dan 3. januar 2023, 16 tisoč 579 in po zadnjih dostopnih podatkih 23. januarja 2024 je skupno število aktualnih prošenj 17 tisoč 816. Torej te navedene številke jasno izkazujejo v bistvu ta trend naraščanja prošenj in čakanja za sprejem v domove za starejše in posebne socialno varstvene zavode. To so podatki s spletne strani Skupnosti socialnih zavodov. Ob tem je potrebno seveda tudi poudariti, da to ni zgolj stiska starejših, ampak da se v hudih stiskah, zaradi tega pogosto znajdejo tudi svojci, ko težko sami doma kvalitetno in strokovno poskrbijo za najbližjega.

Četrti razlog je finančna stiska domov starejših občanov. Vemo, kako so torej prihodki domov starejših občanov, da so ti sestavljeni iz več virov torej največja in osnovna vira so oskrbnine, ki jih plačajo stanovalci, oz. oskrbovanci in zaračunanega zdravstvenega dneva, stanovalce s sprejem v dom glede na obseg storitev, ki jih bo potreboval, pač razvrstil v kategorijo oskrbe in kategorijo zdravstvene nege. Zdravstveni del stroškov v domovih, torej plače zaposlenega zdravstvenega kadra in zdravstvene storitve so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v okviru izračunanih in zaračunanih zdravstvenih dni za vsakega stanovalca v višini prisotnosti v domu in jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Plače zaposlenih v oskrbi in ostale stroške bivanja pa krijejo oskrbnine. Cena oskrbe je torej izračunana na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje socialno varstvenih storitev, ki ima natančno specificirane stroške, ki sodijo v ceno oskrbe. Vhodne količine, ki so potrebne za izračun cen pa določi država. Država lahko omeji dvig oskrbnin in tako stanovalcem omogoči, da se cena ne dvigne več, kot je redna letna uskladitev pokojnin in tako ob višjem dvigu obratovalnih stroškov cena oskrbe ne krije vseh stroškov, ki jih imajo socialno varstveni zavodi, zato pač ti ustvarjajo presežek odhodkov nad prihodki. Pri ceni oskrbnega dne se država lahko odloči, da bo višje stroške ali naložila na pleča stanovalcem ali jim bo pokrila iz svojih rezerv. In dejstvo je, da je polovica slovenskih domov starejših občanov v zelo slabi finančni situaciji. To lahko trdimo iz podatka, da je polovica domov starejših občanov v septembru 2023 Ministrstvu za solidarno prihodnost poslalo vlogo z novim izračunom cen in apelom po dvigu oskrbnin. Pri dvigu je bilo jasno napisano, da lahko cene dvignejo samo domovi starejših občanov, ki so v resni finančni stiski in ki ustvarjajo presežke odhodkov nad prihodki. Domovi starejših občanov se kakor tudi vsi starejši in upokojenci soočajo torej z visokimi podražitvami cen električne energije zemeljskega plina hrane, ki posledično torej vplivajo na višino oskrbnin. Ob tem pa vlada dr. Roberta Goloba kot sem že omenila, torej v letu 2023 ni predlagala podaljšanje ukrepov, ki jih je določal Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva in so veljali zgolj do 30. junija 2023 in ne do konca leta. In tudi, zaradi tega so se torej oskrbnine v drugi polovici leta 2023 v nekaterih domovih zvišale. Naj tudi spomnim, da je vlada dr. Roberta Goloba zamaknila, kot sem že omenila začetek izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi in ste pač o tem zatrjevali, da zamik ne bo imel škodljivih posledic. Izkazalo se je ravno nasprotno, da je zamik torej škodljiv in ga občutijo predvsem najranljivejši. Težava v domovih starejših občanov v zadnjem obdobju je tudi ta, da so se enormno povečali stroški energentov, tudi za več 100 %, kar konkretni zneski ponekod pomeni tudi 100 tisoč € letno več za plačilo energentov, vode in komunale te hrane. Zaradi takega povišanja bi morali domovi ob redni uskladitvi cen z inflacijo v mesecu marcu 2024 torej dvigniti oskrbnine od 15 do 30 %. Takšni so izračuni. In država je domovom starejših občanov dovolila dvig za največ 5 %, kar pomeni, da veliko domov že od začetka leta ustvarja izgubo. In kot da domovi starejših občanov ne bi bili že dovolj prizadeti z dvigom cen oskrbnin so se nekaterim domovom dvignili tudi stroški, zaradi uničujočih poplav in plazov v avgustu 2023. Kar veliko domov je imelo, torej stroške s sanacijo. Prav tako so imeli izpad delovne sile, kajti veliko delavcev - tako je bilo vse na Koroškem - ni moglo priti na delovna mesta, ker so bile prekinjene infrastrukturne povezave. Veliko jih je imelo poplavljene tudi lastne domove. To delo so krili študentje ali deloma upokojencev, kar pa tudi ni zanemarljiv strošek, ki pa kljub obljubam ni bil povrnjen s strani države. Ker domovi starejših občanov poslujejo z minusom ali pa koristijo pretekle rezerve, nadomeščajo višje stroške s črtanjem programov za dodatne aktivnosti za stanovalce. Zaposlenim ukinjajo tudi izobraževanja, ne izvajajo aktivnosti za zdravje na delovnem mestu, ne vlagajo v prepotrebne pripomočke, ki bi torej razbremenili zaposlene.

In še dodatna problematika se pojavlja na področju investicij. V veliko domovih starejših občanov potekajo investicije, ki so se začele pripravljati, oz. že izvajati leta 2020 in v času izvajanja investicij se je zgodila epidemija, vojna v Ukrajini, kar je posledično pomenilo dvig cen gradbenega materiala in storitev, zato se je povišala tudi cena gradnje oz. investicij. Domovom starejših občanov je strošek gradnje narastel tudi od 500 tisoč do milijon evrov in razliko bi bila dolžna morda kriti tudi država, saj je država dolžna vzdrževati in vlagati v državno infrastrukturo, ker domovi starejših občanov so, vendar je domove več ali manj pustila same. Večina domov starejših občanov je bila prisiljena vzeti kredite z visoko obrestno mero. Kako bodo te kredite vračali, pa pravzaprav še sami ne vedo. Če država ne bo prispevala denarja, bodo ta strošek z dvigom oskrbnin ponovno krili oskrbovanci domov starejših občanov, kar pa, lahko temu rečemo zgolj z milo besedo, ni primerno.

In še peti razlog, ki bi morda moral biti celo na začetku, je kadrovska stiska in problematika kadrov v domovih. Torej domovi se soočajo z resnimi stiskami, tako finančnimi kot tudi kadrovskimi. Kar nekaj domov starejših občanov ima prazne kapacitete, ker ne dobijo kadra. Če imajo prazne kapacitete, ustvarjajo minus in zato z velikim obsegom dela obremenijo že obstoječi kader, ki pa za to izgoreva, kar se odraža na velikem absentizmu zaposlenih in bolniških, predvsem so to tudi dolgotrajne bolniške. Domovi starejših občanov, zaradi slabe finančne situacije varčujejo in ukinjajo ne nujne zadeve, kar pomeni, da varčujejo pri zaposlenih, pri delovni opremi, pri stroških izobraževanja, stroških za zdravje na delovnem mestu in še čem. S tem pa seveda posledično izgubljajo tudi tako prepotreben kader, ki daje odpoved, in zaposlitev poiščejo v drugih sektorjih, kjer so bolje plačani ali manj obremenjeni. V regijah, ki mejijo na Avstrijo pa tudi Italijo pa se ti kadri seveda iščejo poti čez hrib ali pa sem malo čez mejo in pridejo v urejene in varne delovne pogoje. Ironično je pri vsem tem, da sta na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za solidarno prihodnost prav člana stranke Levica, torej stranke, ki naj bi se borila za delavske pravice. Dejansko pa so ravno v domovih starejših občanov delavci oz. zaposleni, med najbolj izkoriščanimi, saj so postavljeni normativi zastareli in ne odražajo dejanskega stanja. Ne glede na navedeno so zaposleni v domovih starejših občanov v večini primerov srčni in za oskrbovance velikokrat storijo tudi kaj na račun svojega zdravja, tudi na račun kakšne dodatne ure v želji, da bo za oskrbovance kar se da najbolje poskrbljeno in zato smo jim pravzaprav svojci izjemno hvaležni. Prav tako so trenutno v domovih starejših občanov tisti, ki velikokrat rešujejo stiske na terenu. Bolnišnice odpuščajo paciente v čedalje slabšem stanju in ker svojci ne morejo skrbeti za njih v večini v domove starejših občanov pridejo stanovalci, ki so v slabem zdravstvenem stanju. To pomeni, da bi morali imeti tudi v domovih za starejše občane več zdravstvenega kadra, saj obstoječi normativi izčrpavajo zdravstveni kader. Zdaj, ta kader, ali odhajajo v bolnišnice ali kam drugam, torej, kot sem že omenila, ali tudi v trgovske centre ali v tujino. Prav tako pa so iste zdravstvene storitve v bolnišnicah veliko bolje plačane kot v domovih starejših občanov. Težava je v tem, da imajo domovi starejših občanov ravno toliko zaposlenih, da lahko zagotavljajo delo. Če kateri od zaposlenih gre v bolniški stalež, imajo domovi starejših občanov resne kadrovske težave in izzive. Če želijo zagotoviti nemoten proces dela, zaposlenim jemljejo proste dneve, tako se jim posledično nabirajo dopusti, ki jih zaposleni ne morejo koristiti. Zaposlene se torej tako obremenjuje do maksimuma, kar je vzrok za dodaten absentizem in tako se domovi za starejše občane znajdejo v začaranem krogu z dodatnimi kadrovskimi stiskami.

Dotaknimo se še šestega razloga torej zdravstveni del in pa seveda normativi, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, torej Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije leta 2021 sprejela in izdala dokument Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi. In v teh standardih in normativih je upoštevan tudi povečan obseg delavcev v primeru bolniških odsotnosti, torej korekcijski faktor "1,3", kar v praksi pomeni na celotno število kadrov dodatnih 0,3 in to pomeni, da če so zaposleni na bolniški, ima dom starejših občanov plačan kader, s katerim lahko zagotovi nemoten proces dela. Težava je pa v tem, da kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi niso usklajeni z Vlado Republike Slovenije in se tudi niso uporabili, oz. upoštevali pri pripravi Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2023. Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi tako v praksi nimajo nikakršne formalne veljave, kar pa posledično domove starejših občanov ponovno postavlja v slabši položaj. Nujno je namreč potrebno dvigniti ceno dneva zdravstvene nege tudi, zaradi kritja stroškov plač, saj v trenutno ceno niso vštete vse postavke iz delovnega razmerja, ki jih mora delodajalec izplačati zdravstvenemu delavcu. Tudi niso upoštevane odpravnine sploh, kjer je star kolektiv, kot je v mnogih domovih je teh tega zelo veliko. Domove starejših občanov tudi silijo, da se vse bolj preoblikujejo v negovalne domove in postajajo podaljšana roka bolnišnic, vendar pa je isto delo v bolnišnicah tudi do petkrat bolj ovrednoteno kot pri domovih starejših občanov. Cene zdravstvenih storitev zdravstvenega dne bi tako bilo potrebno primerljivo poenotiti z bolnišnicami.

Pa še sedmi razlog. Tudi o digitalizaciji domov starejših občanov. Dodatna problematika se, namreč pojavlja tudi na področju digitalizacije, ki je povezana s potrebo po dodatnih finančnih sredstvih. Trenutne rešitve digitalizacije, kot na primer oblikovanje urnikov zaposlenih, elektronsko beleženje opravljenih storitev, elektronsko beleženje delovnega časa, nujno energetsko računovodstvo s prenovo vseh energetskih sistemov, s centralno vodenim sistemom beleženja energetske porabe, itd. vse to je zelo drago. Se pa definitivno obrestujejo na dolgi rok in pomenijo finančni prihranek. Prav tako bi z ustrezno digitalizacijo lahko razbremenili zaposlene v domovih za starejše občane, ki bi bili posledično tudi okoljsko torej prijaznejši. V praksi se je izobraževalnim ustanovam in občinskim javnim zavodom kupovalo računalnike in ostalo opremo na domove za starejše pa so vsi pozabili. Tudi Ministrstvo za digitalizacijo za domove starejših občanov nima, vsaj tako je razvidno, predvidenih sredstev za digitalizacijo. V priznana delovna mesta bi morali vključiti tudi nove profile oziroma kadre, ki bi domovom starejših občanov omogočal nemoteno delo in razvoj s področja digitalizacije, nujno predvsem računalničarje oziroma IT kader in sicer za vzpostavitev nadgradnje in vodenje sistemov ter za ta namen zagotoviti dodatna finančna sredstva. Smiselno bi bilo tudi domovom za starejše občane omogočiti prijavo na dodatne programe, ki so trenutno na voljo samo nevladnim organizacijam, saj bi lahko domovi starejših občanov sami tudi na tak način pridobivali dodatna sredstva, recimo, če je zdaj tudi v sistemizaciji še vedno zapisan kurjač, kar je nesmiselno, je potrebno razmisliti o tem. Govora je tudi o tem, kako nujno potrebujejo torej kader, ki bi se ukvarjal s projekti, tako pa zdaj nalagajo tudi tem administrativnemu delu v domovih dodatno delo.

Na podlagi vsega tega smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pripravili predlog priporočil. Sedem jih je. Dovolite, da jih preberem. Torej, sedem teh priporočil v zvezi z zaskrbljujočim stanjem domov starejših občanov.

Prvič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca, poenoti kadrovske normative za zdravstvene delavce v domovih starejših občanov in bolnišnicah.

Drugič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca 2024, poenoti cene zdravstvenih storitev, zdravstvenega dne in zdravstvenih storitev v domovih starejših občanov z bolnišnicami.

Tretjič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca 2024, sprejme ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike v domovih.

Četrtič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca 2024, uredi finančno stanje domov starejših občanov, zaradi višanja stroškov investicij.

Petič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca 2024, zagotovi dodatna finančna sredstva za namen digitalizacije domov starejših občanov.

Šestič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca 2024, spremeni oziroma dopolni kadrovske normative, in sicer tako, da bodo omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, ki so nujno potrebni za nemoteno delovanje domov, vključno z novimi profili.

In še sedmič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 1. marca 2024, tistim domovom, ki zaradi objektivnih razlogov, na katere niso imeli vpliva in ustvarjajo negativni poslovni rezultat, zagotovi dodatna finančna sredstva ter s tem prepreči večji dvig oskrbnin v domovih.

In kot smo že navedli pod točko 1 v tej zahtevi se je torej stanje drastično poslabšalo v domovih. Domovi se soočajo s finančno stisko, pomanjkanjem kadra, zdravstveni kadrovski normativi niso prilagojeni dejanskim potrebam. Očitno so domovi in s tem torej tudi najranljivejši, najstarejši in njihovi svojci, očitno pozabljeni od vlade dr. Roberta Goloba. Direktorji pa si na težave ne upajo, vsaj veliko jih je, ne upajo opozarjati javno, ker navsezadnje direktorja tudi imenuje svet zavoda, kjer ima večino ustanovitelj, torej država. In zato se ga lahko ob tem, da je preglasen in opozarja na težave, tudi hitro zamenja. Opozorjeni smo bili tudi, da se je v tem času velikokrat preslišalo mnenje Skupnosti socialnih zavodov in poziv, poziv, namenoma uporabljam to besedo poziv Vladi dr. Roberta Goloba je, da se bo morala torej bolj posvetiti domovom starejših občanov in njihovi problematiki, drugače bo nastala, pa morda je že prava tempirana bomba, ki bo v kratkem izbruhnila. Ker nam ni vseeno, ker občutimo stisko ljudi na terenu, v življenju in zato smo tukaj, da se s temi težavami srečujemo, da se seznanimo, da o tem razpravljamo in da poiščemo ukrepe. Velikokrat smo že govorili in z Ministrstvom za solidarno prihodnost, z državnim sekretarjem, vsi se strinjamo, ampak od besed je treba takoj nemudoma preiti k dejanjem. Stvar je res alarmantna. Jaz sem prepričana, da vsi, ki danes tukaj sedimo poznamo te probleme, poznamo zgodbe, te stiske, mnogi niti ne vedo kam se naj obrnejo in kako naj svojo zadevo rešijo. Pogostokrat slišimo od starejših: "ah, saj bi bilo najlažje umreti, najboljše bi bilo." Si tega želimo? Imamo strategijo dolgožive družbe iz leta 2017, na podlagi tega tudi so nastali zdaj določeni nujni ukrepi, ki so, ampak o tem bomo verjetno tudi v nadaljevanju še kaj spregovorili, ampak glede na to, da je stvar alarmantna, sem prepričana, da boste temu prisluhnili v koaliciji, da boste prisluhnili vsem gostom, da ne bomo tukaj rekli, da gremo za, ne zgolj politično, kajti če se o tem pogovarjamo, o stanju, ki je alarmantno, ni politično. Tako levi kot desni smo, postajamo starejši, tako levi kot desni imamo, starše, smo svojci in vsi skupaj smo na istem. In ne želimo si, da ta težava res izbruhne v vsej tej moči kot se kaže in če ne bomo ukrepali, jaz sama osebno čutim to tudi kot svojo lastno odgovornost, ker sem tukaj, ker sem del, del inštitucije, ki odloča, ki sprejema ukrepe in ne moremo reči, da temu ni tako. Predolgo ne moremo, ne moremo več čakati. Hvala lepa.

Preden nadaljujemo vas moram obvestiti, da na seji kot nadomestna članica odbora s pooblastilom sodeluje tudi poslanka Lucija Tacer namesto poslanke Tereze Novak. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Barbari Gerečnik. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi nalogami o predlogu priporočila pripravila pisno mnenje v katerem smo opozorili na neustrezno uporabo glagola "pozivati" ter na zapis roka in njegovo izvedljivost v vseh točkah predloga priporočila. Opozorili smo tudi, da se normativi in standardi praviloma izdajo v obliki pravilnika, ki je akt ministra ter da iz gradiva ni razvidno katere vse akte je predlagatelj upošteval pri pripravi predloga priporočila, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali predlaga dopolnitev veljavnih aktov ali izdajo novih. Hvala.

Hvala. Besedo predajam Ministrstvu za solidarno prihodnost, v njihovem imenu državni sekretar dr. Luka Omladič.

Hvala. Lepo pozdravljena gospa predlagateljica, gospe poslanke, vsi gostje! Torej na nek način nas veseli in nujno je da se tako pereča tema kot je oskrba starejših kot je pač prihodnost dolgotrajne oskrbe odpira ves čas postavlja vprašanja tudi problematizira stvari, ki še niso takšne, kakršne bi morale biti. Vendarle pa bi tukaj predlagateljici, se s predlagateljico ne bi strinjal oziroma bi oporekal v točki, da Vlada za oskrbo starejših, za dolgotrajno oskrbo, nima posluha, da ni nič storila. Ravno nasprotno, mislim, da je na številnih področjih, če ne na večini področij, ravno ta Vlada storila do sedaj največ, tako realnih ukrepov kot tudi tistih sistemskih ukrepov, ki nas pravzaprav vodijo v izboljšanje položaja in to bi želel v nadaljevanju, če dovolite, nekoliko tudi argumentirati in prikazati tudi s številkami.

Nekaj področij, ki so izpostavljena bila v predlogu, pa tudi v govoru predlagateljice, bi, bi tukaj predebatiral in začel bi kar s kadri. Kadrovska stiska na področju oskrbe starejših je nekaj, s čimer se danes pravzaprav sooča cela, cela Evropa, cela razvita Evropa. Kaj je do tega pripeljalo, je kompleksno vprašanje. Na eni strani demografske spremembe, družbene spremembe, to, kar imenujemo včasih dolgoživa družba, na drugi strani tudi spremembe, kar se tiče trga dela, strukture dela in izobrazbe, in tako naprej. Način, kako se lotiti kadrovskega problema, torej ali pa, če rečemo drugače, mogoče je dobro tukaj malo bolj stvaren izraz uporabiti, ker je res na mestu, torej pomanjkanja delavk in delavcev v oskrbi v tistem področju, ki je v tem poklicu, ki je na nek način najbolj etičen in najbolj potreben, pa vendar je delavk in delavcev na tem področju premalo. Naslovimo ga oziroma Vlada ga naslavlja po, bi rekel dveh poteh glavnih. Na eni strani so plačna pogajanja. Plačna pogajanja naslavljajo problem plač in pogojev dela, torej tistega, kar je verjetno prvo, prvi pogoj, da lahko neka delovna mesta postanejo v družbi cenjena, zaželena, ne pa edini pogoj.

Zdaj, plačna pogajanja so, so tema, o kateri verjetno je govora tudi na drugih forumih znotraj Vlade, znotraj parlamenta, vendarle pa naj rečem, da v okviru našega ministrstva, dobro, imamo občutek, da dobro sodelujemo z akterji, ki so na eni strani tako sindikati kot tudi izvajalci in da mislim, da se zadeve gibajo v pravo smer, da bo, bi rekel, končni dogovor tak, da bo pravzaprav prepoznal vrednost poklicev v skrbstvu in jih pač z odpravo plačnih anomalij, z novo plačno lestvico naredil tudi bolj privlačne. Na drugi strani pa moramo tudi ugotoviti oziroma ugotavljamo ves čas, da kljub kadrovski stiski, kljub pomanjkanju delavk in delavcev vsi zavodi niso v enakem položaju. To pomeni, imamo nekatere zavode, ki bolj uspešno in druge, ki morda malo manj uspešno naslavljajo, naslavljajo to situacijo in to je pravzaprav povezano potem z nekim razmislekom, da je nujno, da na nek način pravzaprav ugotovimo, spodbudimo in implementiramo dobre in učinkovite kadrovske prakse na tem področju.

Zato je Ministrstvo za solidarno prihodnost tudi dalo v javno razpravo predlog svojega pač kadrovskega zakona, ta kadrovski zakon s specifičnimi ukrepi naslavlja, bom, kajne, morda v nadaljevanju lahko tudi ga še obrazložimo podrobneje, če je potrebno ampak tisto bistveno sporočilo je, da moramo prepoznati tiste dobre kadrovske prakse, dobre ukrepe, ki bodo v prvi fazi, to pomeni v tem, po našem načrtu, dvo in polletnem učinkovanju predlaganega zakona pravzaprav se izkazali in potem bili tisti najbolj učinkoviti tudi prevedeni v sistemske ukrepe. Skratka, dva tira, na eni strani dejansko sistemska zagotovitev vrednosti delovnih mest v oskrbi znotraj plačnih pogajanj, na drugi strani in ključno, bi rekel, kadrovski zakon, ki na sodoben način prepoznava tiste nujno potrebne dobre prakse, ki lahko tukaj pomagajo.

In potem, če omenim še nekaj konkretnih ukrepov na pobudo Ministrstva za solidarno prihodnost in tudi Ministrstva za zdravje je Vlada lani decembra podaljšala v lanskem letu sprejet poseben vladni projekt za zaposlene v plačni skupini J. Temu bo namenjena sredstva tudi v letu 2024, ko se bo, bi rekel, ta ukrep izvajal. Kar se tiče našega ministrstva je to 2 milijona 800 tisoč evrov za ta ukrep. Prav tako Vlada nadaljuje z ukrepom sofinanciranja dodatnih stroškov dela. To pomeni, tisto kar se je sofinanciralo zavodom že v preteklih letih, se bo sofinanciralo tudi v letu 2024. Tukaj gre za, načrtuje se okoli 20 milijonov evrov v letu 2024 za zavode. In neka podobna vsota potem tudi v letu 2025 do začetka uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi.

Mislim, da je tukaj res, če potegnemo črto pod problemom kadrov, treba ves čas imeti v mislih, kako kompleksen problem je to, kako pravzaprav veliko družbenih faktorjev vključuje in kako ga moramo naslavljati iz pravzaprav vseh strani ves čas, kar, in tukaj se strinjam, je od tega na nek način odvisna dobrobit nas vseh. Ne moremo pričakovati, da bo kar se, da tako rečem, se poskrbelo za nas v starosti. Poskrbeti bomo morali sami zase. In če je del odgovora gotovo tudi nekoliko bolj odprt, odprtje trga delovne sile za tujce je pa tisto ključno, kjer bomo morali iskati resurse pravzaprav znotraj naše lastne družbe. Poskrbeti bomo morali sami zase, zato bomo morali pač delu v oskrbi, ki ga opravljajo delavke in delavci zagotoviti ustrezne ceno, ustrezno plačilo in ustrezne pogoje. To je naloga plačnih pogajanj. In maksimalno, maksimalno dobro pravzaprav z obstoječimi kadri strokovno in učinkovito upravljati. To pa je, bi rekel, ta naloga kadrovskega zakona oziroma naloga, ki jo začrtava naš kadrovski zakon.

Če nadaljujem z naslednjo mogoče izpostavljeno tematiko, čakalne vrste. Da, čakalne vrste so, obstajajo. In jaz bi rekel tako, ko se je družba tudi, bi rekel, še za časa vaše Vlade in še pred tem pravzaprav odločila, da gre v prenovo oskrbe, v prenovo dolgotrajne oskrbe tudi z novim sistemskim zakonom je bil razlog prav to, da moramo nekaj storiti, da moramo pravzaprav odgovoriti na to potrebo, ki se tukaj pač pojavlja. Zakon o dolgotrajni oskrbi, tako kot smo ga pač, bi rekel, zapisali v novi prenovljeni obliki, na problem odgovarja s širitvijo mreže, s širitvijo mreže predvsem na tistem področju, kjer je na eni strani najbolj potrebna in na drugi strani najbolj zaželena. Skratka, oskrbo na domu oskrba v skupnosti, dolgotrajna oskrba na domu. V novem zakonu je opredeljeno, da v sredini leta 2025 se prične izvajati dolgotrajna oskrba na domu v veliko večjem obsegu, kakor sedaj in bi rekel tudi veliko bolj podprta s sredstvi, kakor sedaj. Če recimo lahko govorimo zdaj mogoče o izdatkih okoli 20 milijonov za pomoč na domu bo iz blagajne zavarovanja dolgotrajne oskrbe, ki smo jo zagotovili, kar dobra tretjina, torej več kot 300 milijonov evrov letno zagotovljenih oziroma namenjenih za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. To pomeni nekaj dejansko prelomnega se bo zgodilo na področju dolgotrajne oskrbe in s tem bomo pravzaprav odgovorili tudi na velike potrebe, ki tukaj obstajajo, če ne razmišljamo kaj se bo zgodilo z domovi v prihodnosti. Imamo na nek način dve indikaciji. Eno je tisto, kar pravzaprav opažamo že danes, kar nam kolegi tudi iz domov ves čas tudi na nas opozarjajo, da je struktura oskrbovancev v domovih pravzaprav vedno, vedno, kako bi rekel, bolj zahtevna, to pomeni, da imamo v domovih pravzaprav vedno več tistih oskrbovancev, ki terjajo bolj intenzivno, bolj intenzivno oskrbo in to je nekaj, kar gotovo se bo dogajalo tudi v prihodnosti. Na drugi strani pa imamo, bi rekel, opazujemo trende v državah, ki so v prenovo dolgotrajne oskrbe šle že pred nami, ki so uvedle več skupnostnih storitev, več oskrbe na domu in tam pa opažamo tudi drugo zadevo, da se pravzaprav vedno več uporabnikov, tistih ne najvišjih stopenj zahtevnosti, pa pravzaprav seli v oskrbo na domu, oskrbo v skupnosti in da pravzaprav kapacitete domov zadostujejo, vendar po drugi strani se pač spreminjajo v tem smislu, da morajo skrbeti za vedno bolj zahtevne uporabnike. To je nekaj, kar verjetno lahko napovedujemo, se bo zgodilo tudi pri nas. Skratka, močno in s tem bomo pravzaprav odgovorili na te potrebe, močno bomo okrepili pomoč oziroma dolgotrajno oskrbo na domu in po drugi strani še dodatno usposobili mrežo domov za starejše, da bodo uspeli kvalitetno tem potrebam, bolj zahtevnim potrebam pravzaprav slediti in verjamemo, da na ta način pravzaprav bo kapacitet dovolj, ko bomo pridružili kapacitetam domovom ostale skupnostne oblike oskrbe v veliko večji meri kot sedaj, se bo, se bo, se bo tukaj položaj močno izboljšal. To pomeni, to je odgovor, reforma, prenova dolgotrajne oskrbe je točno odgovor na problem, ki se tukaj pojavlja. Istočasno bi poudaril, da ta Vlada seveda nikakor ne zanemarja izgradnje obstoječe mreže. Če vam povem samo podatek, v letu 2023 je bila realizacija investicij v domove oziroma v naše javne zavode iz proračuna skoraj 19 milijonov evrov, kar je bistveno več kot kadarkoli prej. V letu 2022 je bila realizacija 5 milijonov, v letu 2021 in prej pa milijon 700.000. To pomeni, dejansko smo, bi rekel, že od leta 2022 početverili sredstva iz proračuna za investicije v domove in to ni vse, mislim, poleg tega moramo dodati še pač več kot 90 milijonov investicij, ki so bile iz Reactovih evropskih sredstev in seveda tukaj absolutno tudi zasluga prejšnje vlade in vse, kar s tem pride. V lanskem letu pa smo torej že na našem ministrstvu odprli tudi razpis oziroma zaključili razpis iz sredstev za okrevanje in odpornost za dodatnih 59 milijonov evrov, s katerimi se bo do leta 2026 to pomeni od leta 2024 do 2026 zgradilo okoli 540 dodatnih postelj. Skratka, tukaj številke govorijo same tako na ravni bi rekel sistemske prenove, sistemskih prizadevanj. Kot na ravni investicij in proračunskih deležev je ta Vlada, lahko rečem, naredila največ na tem področju kadarkoli. Je pa res seveda, da te zelo intenzivni investicijski cikli v domove v zadnjih letih seveda s seboj prinašajo tudi težave, ki so bile tudi omenjene. Kadar imate tako veliko investicij, tako intenzivne investicije, pač vse stvari nikoli ne gredo vedno tako, kot bi si želeli. Tukaj seveda mi maksimalno z domovi pač sodelujemo, poskušamo težave reševati. V prihodnjem letu vemo, da je situacija zaradi položaja, nekoliko je bilo treba, bi rekel, ta sredstva nekoliko omejiti. Še vedno je, bi rekel, že v tej obliki proračuna 13 milijonov namenjenih za investicije v javne zavode. Seveda tukaj je naša prva skrb in za to bomo seveda poskrbeli, da tam kjer so gradbišča odprta, da bi rekel, ne bodo obstala. To bo se dokončalo in se bo nadaljevalo. Prav tako bomo poskrbeli, da se, bi rekel, pripravi podlaga za tiste projekte, ki so že tako daleč, dobro začrtani, da bo potem v letu 2025, ko bo predvidoma sredstev nekoliko več, lahko ta cikel spet nekoliko bolj pospešeno stekel in Vlada ima seveda in to prepoznava odgovornost za javne zavode v tem smislu.

Potem nazadnje še, ko je bilo omenjeno, morda bi mogel to celo na prvem mestu reči glede poplav. Seveda ni res, da tukaj, da tukaj ni bilo odziva, ravno nasprotno. V Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav je določilo o povračilu stroškov storitev in materiala, zaradi poplav, to pomeni od 4. 8. do 31. 12. 2023 - to pomeni, še enkrat, Zakon o interventnih ukrepih daje podlago za povračilo teh stroškov. Prav tako je v programu odprave posledic za javne socialnovarstvene zavode v tem trenutku še v letu 2024 namenjenih dodatnih 2 milijona 200 tisoč evrov za specifične sanacije.

Morda če se dotaknem, dotaknem še vprašanja informacijskega sistema. Res je, dolgotrajna oskrba potrebuje svoj, bi rekel, celovit informacijski sistem in Ministrstvo za solidarno prihodnost bo ta celovit informacijski sistem izgradilo projekt, zato je pripravljen. V letošnjem letu steče. Za njega so zagotovljena tudi sredstva v obsegu zaenkrat 6,8 milijona evrov.

Kar se tiče cen oskrbnin, bi rekel, bi rekel dvoje. Jasno je, da se domovi za starejše, tako kot pravzaprav katerokoli tudi gospodinjstvo v času draginje soočajo s težko nalogo: kako bi rekel, preživeti v času teh podražitev in spreminjajočih se cen. Naloga Ministrstva za solidarno prihodnost je, da tukaj pravzaprav igra vlogo nekega - kako bi rekel - skrbnika na eni strani ravnovesja, na eni strani med dejansko tudi stisko uporabnikov in njihovih svojcev, ki se, zaradi draginje tako kot vsi ostali državljani pravzaprav, zaradi draginje soočajo z višjimi stroški in na drugi strani domov za starejše, ki pač seveda morajo preživeti ob povišanih stroških v času draginje. Torej, mi vsako, vsako utemeljitev, ki nam jo domovi pošljejo za podražitev, na ministrstvu skrbno preučimo, ugotavljamo ali ustreza pogojem, ki so določeni v metodologiji ali ne, in potem bi rekel še predlagano podražitev, običajno nekoliko še, bi rekel, prilagodimo, kakor naše strokovne službe ugotovijo, da bi bilo to še mogoče, skratka, da bi nekako uspeli obdržati to ravnovesje med enim, med enim in drugim, med med stisko ali pa obremenitvijo uporabnika in ekonomskim poslovanjem doma. Jaz mislim, da nam to vendarle uspeva zaenkrat. Zdaj, spomnimo se tudi, da imamo v Sloveniji za tiste socialno najbolj občutljive tudi varovalko v Zakonu o socialnem varstvu, ki omogoča, da v skrajnem položaju se ta strošek jim povrne s strani občine, tako da ob zavedanju tega kako je draginja problem in kako se z njo pravzaprav vsi spopadamo, tako v svojih gospodinjstvih kot v domovih, je to neka situacija, s katero se moramo soočiti. Zdaj vendarle pa lahko spet, bi rekel, napovemo spremenjene, za uporabnike boljše pogoje ob uveljavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na področju institucionalne oskrbe. Namreč, ko bo se z decembrom 25 pravzaprav oskrbni del v domovih pričel kriti iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, bo pravzaprav uporabniku, bo obremenitev uporabnika manjša, saj bo plačal iz svojega žepa samo še ta tako imenovani hotelski del. Pričakujemo, da bo to ublažilo in povečalo dostopnost tudi oskrbe v institucijah. Tako, mogoče za enkrat toliko. Še enkrat, zahvaljujem se vsem deležnikom, s katerimi smo v tem prvem letu, v prvem letu obratovanja Ministrstva za solidarno prihodnost imeli srečo in priložnost sodelovati. Ravno danes je prva obletnica našega, našega ministrstva, mislim da smo opravili kar veliko dela, veliko dela je še pred nami, vlada ima posluh za področje dolgotrajne oskrbe, za področje skrbi za starejše, vsak problem, ki ga detektiramo, ga rešujemo in mislim, da smo na pravi poti. Hvala.

Besedo predajam Ministrstvu za zdravje, v njihovem imenu državna sekretarka Eva Vodnik. Izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem skupaj! Zdaj jaz bom mogoče dopolnila kolega v prvih dveh točkah vprašanjih in sicer v zvezi s standardi in normativi izkušnje iz Ministrstva za zdravje. Te aktivnosti v zvezi s standardi in normativi tečejo že več kot 15 let. Pojasnjujemo, da strokovni standardi in normativi za poklice v zdravstveni dejavnosti morajo temeljiti na objektivni podlagi in biti izvršljivi na način, da se zagotovi kakovostno zdravstveno oskrbo vseh v Sloveniji, ne glede na to ali gre za promocijo, preventivo, diagnostiko zdravljenja ali rehabilitacijo in ponovno integracijo posameznikov ali skupin prebivalstva, tudi ranljivih ali marginalnih skupin. Do sedaj pripravljeni predlogi kadrovskih standardov in normativov pa so v veliki meri bili izkustveni in še ne dosegajo potrebne ravni, da bi njihovo sprejetje pomenilo izpolnitev tega pogoja, temeljnega. Sicer se aktivnosti na tem področju nadaljujejo, bi pa izpostavila, da po pregledu vseh že pripravljenih izhodišč in dokumentov ugotavljamo, da v mednarodnem prostoru ni mogoče najti metodologije, ki bi jo lahko uporabili v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva, z drugimi besedami v drugih državah na tak normativen zakonski način s številkami ne opredeljujejo standardov in normativov, razen za področje intenzivne terapije in nujne medicinske pomoči. Vsekakor potrebni naslednji koraki v tej smeri, kot sem rekla, da aktivnosti se nadaljujejo, so ponovna ocena aktualnega stanja glede kadra v okviru zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih, preverba ustreznosti pogojev za Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev ter vzpostavitev medsektorske delovne skupine za to področje.

Glede poenotenja cen zdravstvenih storitev, zdravstvenega dne in zdravstvenih storitev v domovih starejših občanov v bolnišnicah pa izpostavljam, da sta to dva popolnoma različna kalkulativna izračuna. Gre za ločene obračune, cena je različna, vkalkulirane, vkalkulirane so popolnoma različne stvari, nekje je tudi osebje čisto drugače razporejeno in gre tudi za povsem druge storitve, ki se nudijo, tako da zdaj tukaj smo opisali kako so natančno izračunani ti dve povsem različni oskrbe, in sicer, zdaj lahko na kratko, dan zdravstvene nege v DSO je osnovan na osnovi določil uredbe in se upoštevajo naslednji elementi: plače, materialni stroški, amortizacije, drugi prejemki zaposlenih, ter da so kadri tudi različni kot v bolnišnični obravnavi, tako da zdaj tukaj ne bi mogoče šla v podrobnosti teh obeh kalkulacij, če pa bo potrebno, pa bomo razložili. To bi bilo vse z moje strani.

Hvala. Nadaljujemo. Ministrstvo za digitalno preobrazbo, v njihovem imenu državni sekretar dr. Miroslav Kranjc. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci, drugi prisotni!

Predlagateljica je pravilno ugotovila, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo, sredstev za digitalizacijo domov za starejše nima načrtovanih. Prav tako nimamo načrtovanih sredstev za digitalizacijo javnih zdravstvenih zavodov ali pa sistema javnega alarmiranja ali pa za informatizacijo javnih raziskovalnih zavodov, zato ker ta sredstva načrtujejo resorna ministrstva. Glede na naše izkušnje pri razvoju informacijskih sistemov pa seveda lahko in tudi bomo še v prihodnje sodelovali z resornimi ministrstvi pri projektih digitalizacije. Pomagamo jim lahko pri načrtovanju potrebnih aktivnosti za digitalizacijo posameznih procesov, prav tako in kar je mogoče še bolj pomembno, pa so jim na voljo pred razviti gradnik, ki jih množično uporabljajo že nekateri drugi resorji. Med njimi so recimo gradnik Plan za podatkovne poizvedbe med različnimi zbirkami podatkov, SIPAS za identifikacijo uporabnikov, varnostna shema za avtorizacijo uporabnikov, e-vročanje in pa seveda tudi spletni portali, uprava za morebitno elektronsko prijavo oz. rezervacijo prostih terminov. Ti gradniki niso namenjeni posameznim storitvam, ampak so mišljeni kot splošno uporabni gradniki, ki ko so enkrat razviti, se najbolj kapitalizirajo na njihovi investiciji ravno s tem, da se jih čim večkrat uporablja.

Glede konkretno na starejše populacije, pa ima, se pravi, ne za domove za ostarele, ampak za starejšo populacijo, pa imamo v pripravi razpise za digitalno vključenost starejših, kjer lahko, po moji oceni, tudi skupnost zavodov, socialnih zavodov najde svoje mesto med njimi in mogoče poskusi svojo srečo na razpisu.