Lep pozdrav vsem skupaj, lepo pozdravlja vse članice in člane odbora, pa ostale prisotne!

Pričenjam 37. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti kolegica Suzana Lep Šimenko, nadomešča jo Franci Kepa, nadomešča Francija Rosca, Andrejo Rajbenšu pa nadomešča Lenarta Žavbija in Jožef Horvat nadomešča Jerneja Vrtovca.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2024 IN 2025, NUJNI POSTOPEK.

Predlagateljica zakona je Vlada. Na podlagi drugega odstavka 164. člena Poslovnika Državnega zbora se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance in pa Zakonodajno-pravne službe. Prejeli ste dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer mnenja Zakonodajno-pravne službe in pa amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do sedaj so amandmaje vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 1. in 3. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, državna sekretarka, mag. Saša Jazbec.

Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo!

Torej zakaj se ponovno srečujemo ob sprejemanju zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ko ste pa ravno dobro sprejeli to osnovno različico? Razlog je, da je Državni zbor 22. decembra sprejel in 22. decembra, potem je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta navedeni zakon v bistvu določa nove namenske vire in hkrati tudi ustanavlja proračunski sklad. V skladu z javno finančno zakonodajo, se pravi, v skladu z Zakonom o javnih financah se lahko nekateri prihodki dejansko štejejo za namenske šele takrat, ko jih prepozna tudi Zakon o izvrševanju proračunov in enako velja tudi za proračunski sklad, da dobi neko legitimiteto šele takrat, ko ga prepozna Zakon o izvrševanju proračunov. To sta bila v bistvu dva osnovna razloga, da smo pripravili ta Zakon o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona. Potem pa dodaten razlog je, da se s predlagano novelo določa pa tudi način izločanja povratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost na proračunski sklad. Način izločanja nepovratnih sredstev, vseh nepovratnih evropskih sredstev že zdaj ureja obstoječi ZIPRS, se pravi, konkretno v 7. členu in v tem členu se določa, da se prilivi sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost štejejo za prihodke proračuna šele potem, ko se nakažejo na podračun izvrševanja in da se do prenosa obravnavajo kot obveznosti do financerja finančnih mehanizmov. Navedena ureditev torej omogoča, da se sredstva v proračun izločajo postopno in v obsegu, ki je v proračunu, torej v izkazu prihodkov in odhodkov načrtovan na tej namenski postavki za izločanje na sklad. Zdaj pa smo pa pač v mehanizmu za okrevanje in odpornost, pa dobimo tudi posojila, se pravi, povratna sredstva in je zdaj treba tudi ta sredstva od povratnih sredstev, torej od posojil, je treba v proračunu prepoznati na dan črpanja, kar pomeni, da ureditve iz 7. člena ZIPRS za povratna sredstva ni mogoče neposredno uporabiti in iz tega razloga zdaj s 3. členom predlaganega zakona določamo, da se ta povratna sredstva, torej posojila, da se na sklad izločajo do višine načrtovanih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost v posameznem letu. To pomeni, da morda v letu, ko se bo država zadolžila za izvajanje tega mehanizma prejeto posojilo ne bo v celoti preneseno na proračunski sklad, zato ker pač investicije iz sklada se financirajo neodvisno od izvajanja teh reform in mejnikov, ki so podlaga za vplačila. Kljub temu pa seveda to izvajanje in financiranje projektov. Ukrepov v nobenem trenutku ne bo moteno, saj se med letom proračunskemu skladu sredstva zalagajo, ob koncu leta pa se v primeru nezadostnih prilivov evropskih sredstev zagotovijo iz proračuna. Dodali smo pa še 4. člen, tega pa zgolj v izogib nejasnostim pri pripravi finančnih načrtov posameznih posrednih proračunskih uporabnikov. S predlaganim zakonom izrecno določamo, da lahko ustanovitelj posrednega uporabnika izda soglasje in je njegov finančni načrt samo v primeru, če je ta uravnotežen. Enako ureditev že določa Zakon o javnih financah, ki v bistvu določa, da mora biti proračun uravnotežen med prejemki in izdatki. Ker pa ZJF zahtevo veže zgolj na proračun, se zaznavajo različne razlage in zato smo zdaj s tem, s tem posegom v bistvu natančno določili, da to velja tudi za pripravo finančnih načrtov. Neuravnoteženega finančnega načrta namreč ni mogoče izvršiti, ker bi to pomenilo, da posrednemu uporabniku pred koncem leta zmanjka sredstev za izvajanje zakonskih nalog. Izjema od te ureditve, se pravi, uravnoteženega finančnega načrta, je pa določena samo za primer, če je presežek odhodkov nad prihodki izkazan pri javnem skladu, javni sklad ima pa v predpisih določeno, da namensko premoženje lahko uporablja tudi za izvajanje investicij. Se pravi, v teh primerih je dovoljeno tudi drugače. V teh primerih se javnemu skladu premoženje ne bo zmanjšalo, nastala bo le poraba sredstev na računu. Namesto denarnih sredstev pa bo v premoženjski bilanci izkazana vrednost pridobljenega stvarnega premoženja. Na podlagi te obrazložitve vam predlagamo, da zakon sprejmete. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

ZPS je podala pripombi k 1. in 3. členu, ki sta z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ustrezno odpravljene. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s 3. alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Pardon, nisem videla, se opravičujem. Izvolite, Rado Gladek, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi.

Zdaj, državna sekretarka je kot običajno zelo strokovno obrazložila, bi rekel ta del. Zdaj, meni osebno se poraja vprašanje, ja, rekli ste, 13. decembra smo sprejeli Zakon o obnovi, veljati je začel 22., ampak dejstvo je, da smo pa zdaj že v letu 2024, ko proračun za 2024 že velja. Mogoče malo vprašanje zakaj ta zamik? V končni fazi smo že ob rebalansu proračuna sprejemali pač popravek ZIPRS. Tudi namen rebalansa je bil ravno ta popoplavna obnova. Tako da, se mi pač poraja vprašanje tega, lahko rečem, zamude recimo, ali pa malo pozne reakcije, kar se tega tiče. V končni fazi, glede na to, da naj bi ta popoplavna obnova aktivno se vršila, me tudi zanima, ali so bila že v tem letu tudi že kakšna sredstva, se pravi, iz proračuna 2024 že kakšna sredstva namenjena za ta del?

Druga stvar bi pa še enkrat rad. Mi smo že v razpravi o rebalansu, smo zelo velik poudarek dali na nadzoru, sicer to se direktno tega ne tiče, ampak mogoče samo par besed. Mi smo bili takrat v opoziciji ali pa v / nerazumljivo/, mislim, da kar v kompletni opoziciji, precej kritični do načina nadzora, ker gre le za velika sredstva, ki bodo namenjena po poplavni obnovi, po drugi strani gre za širok spekter nekih aktivnosti in ta nadzor je resnično pomemben, mi smo pa pač v situaciji, ko naj bi, bi rekel, organ ta SID banka, ki naj bi razporejala ta sredstva, po drugi strani imela tudi nek nadzor. Tako da, bi še enkrat izrazil to bi rekel nestrinjanje. Se pravi, ni direktno vpeto v ta ZIPRS kot tak. Ampak bi res rad poudaril, da okrog nadzora bi bilo potrebno še kakšne dodatne aktivnosti izvesti, da se ne bomo potem spraševali čez kakšno leto 2, 5, 10, zakaj je določen denar, proračunski denar šel za stvari, kateremu ni bil namenjen. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospa državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa. Verjetno vas bom zdaj morala popraviti. Rekel ste, da je bil namen rebalansa popoplavna obnova. Jaz verjamem, da ste imeli v mislih, da je bil namen proračunov 2024, se pravi sprememb, se pravi, 2024 k 2025, da se vključijo tudi protipoplavna sredstva. Da, to drži, ampak Vlada je v bistvu ZIPRS pripravila septembra, takrat kot tudi proračun. Torej teh novih virov, ki jih je določil šele Zakon o razvoju, to so pa bilančna vsota bank, torej davek na bilančno vsoto bank, višja stopnja DDPO in te dividende od SDH teh virov še ni bilo in jih v bistvu, zato volno originalno verzijo Zakona o izvrševanju proračuna, ki je bil sprejet lani novembra in potem objavljen 7. decembra še nismo mogli dati in zato pač kot rečeno, Zakon o razvoju je bil v Uradnem listu objavljen 22. decembra. Zdaj vi pravite, da smo pozni, danes smo 25. januarja, zakon je bil pripravljen čez novoletne praznike, potem pa pač gre to kratko pot. V bistvu hočem pa povedati, da saj nismo ničesar v bistvu zamudili. Saj vsak prihodek, ki bi prišel iz tega naslova in bi bil namenjen v sklad, bi počakal in bo pač izločen v sklad, tako da tukaj ni bilo s tega vidika v bistvu zagotovljeno nič. Dokler pa niso konkretni viri v nekem materialnem zakonu sprejeti, jih pa v bistvu ZIPRS ne more prepoznati. Seveda smo to vedeli in smo to tudi imeli v mislih in smo tudi iskali s pravniki en način, da bi tudi proračunski sklad, za katerega smo vedeli, da bo ustanovljen, da bi ga prepoznali že v onem ZIPRS-u, ko bi tudi mi rajši danes bili tukaj in že v oni originalni verziji to naredili, ampak enostavno nismo našli poti. Tudi mislimo, da ni nič izgubljenega. Tudi bo obravnavan prihodnji teden v Državnem zboru. Tako da mislimo, da iz tega naslova ni nič torej, kot rečeno, izgubljenega ali pa zamujenega.

Vprašali ste, če so bila že opravljena kakšna plačila za poplave. Ja. Glede na to, da v bistvu je interventni zakon določal, da je rok za oddajo raznoraznih vlog za te popoplavne pomoči 31. december, smo seveda dobili tudi letos še nekaj te vloge. Tako da iz rezerve na Ministrstvu za finance, ki jo imamo za po poplavne namene smo že na določena ministrstva torej nakazali oz. preusmerili, prerazporedili sredstva, vendar pač nekih večjih zneskov razen še neke intervencije, mislim da, so bile še plačila gorski reševalni službi, itn. Se pravi, to poteka. Pač denar, oz. pravice porabe za zahtevke, ki pridejo, so zagotovljene in to v bistvu je čisto tekoče izvrševanje proračuna.

Zdaj, glede na to, da ste pa na koncu komentiral nadzor pa, da se vam ne zdi primeren. Jaz tukaj kaj dosti v bistvu novega ne bi vedela povedati. To pač ni vsebina, ki bi v vsakem primeru spadala v Zakon o izvrševanju proračunov. Kakšni nadzori in že obstajajo in zakaj nismo dodatno še okrepili, oz. na kakšen način smo okrepili nadzor s temi poročili v samem Zakonu o razvoju pa mislim, da smo takrat zelo veliko razpravljali, tako da jaz nekaj novega tukaj nimam za dodati. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo? Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Hvala, gospe državni sekretarki, za predstavitev novele zakona.

Mislim, da kot zakonodajalci imamo tudi dolžnost, da tistim, ki polnijo državni proračun, o tem zdaj pravzaprav govorimo, da zadeve na zelo transparenten način pojasnimo za kaj pravzaprav gre. Torej med drugim se v tej noveli po našem razumevanju določa nov proračunski sklad za obnovo, na katerem se bodo zbirala sredstva za odpravo posledic poplav in plazov. Da se razumemo, mi v Novi Sloveniji seveda podpiramo in solidarnostno držo, če hočete, davkoplačevalcev, da vsi skupaj dejansko pomagamo tem, ki so v tej naravni ujmi izgubili praktično vse. Na žalost pa lahko rečemo, da to ni zadnja ujma in da bo teh najbrž vsako leto še več. Ampak o tem na nekem drugem odboru.

Torej, določajo se tudi novi namenski prihodki državnega proračuna. Zakaj? Jih bom naštel. Zato, da se bo vedelo kdo jih bo pravzaprav formiral, kdo jih bo plačeval. Prihodki iz prispevkov, ukrepa solidarnostne delovne sobote. Drugič, prihodki od povišanja davka od dohodkov pravnih oseb, ki jo je določil Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Naj samo spomnim, v naslednjih petih letih iz stopnje 19 na stopnjo 22 odstotkov kar pomeni skoraj po 200 milijonov - to je ocena - na leto več davka. Tu zdaj ne bom razglabljal teorije in ne prakse, kdo pravzaprav davke plačuje. V končni fazi jih vedno plačuje državljan, fizična oseba s svojo davčno številko, s svojim emšom. In naprej. Najbrž tudi, približno bo toliko manj investicij, če bo iz naslova davka od dohodka pravnih oseb.