Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 61. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam in prehajamo na določitev dnevnega reda 61. seje, predlog katerega ste prejeli v petek 19. januarja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določite dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, prosim preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, nihče proti.

(Za so glasovali vsi.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 61. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z ZASKRBLJUJOČIM STANJEM V DOMOVIH STAREJŠIH OBČANOV.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec in za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavnici predlagateljici, predlagatelja, se opravičujem, kolegici Alenki Helbl.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Torej, spoštovani kolegi! Temo današnje izredne seje, ki smo jo sklicali na poziv in zahtevo Slovenske demokratske stranke, začenjam z zgodbo, ki ste jo prebrali mnogi tudi v medijih, pa ni edina, še mnogo jih je, ki pa v nekaj besedah v bistvu povzame današnjo temo, torej temo izredne seje.

Prebrali smo: "Ljudje na vratih dobesedno v solzah razlagajo, da imajo doma očeta v plenicah, ki ga ne morejo niti dvigniti, sami pa morajo v službo. In jaz jim lahko rečem le: prosto posteljo imam, nimam pa nikogar, ki bi za vašega očeta lahko poskrbel." Tako je za portal N1 pripovedovala ena od direktoric doma za starejše občane in veliko je torej teh zgodb, tako vodstev domov za starejše, zaposlenih, stanovalcev in njihovih svojcev.

V domovih za starejše občane je stanje iz več razlogov izredno zaskrbljujoče in Vlada v skoraj dveh letih na tem področju ni naredila nič - nič. Eden prvih ukrepov te Vlade je bila ukinitev Urada za demografijo, umaknila je Zakon o dolgotrajni oskrbi prejšnje vlade, ki je že za leto 2023 poskrbela tudi za finančna sredstva za izvajanje te dolgotrajne oskrbe. Sedanja Vlada je pripravila nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki zaenkrat prinaša zgolj tako imenovane famozne odločitve, pardon, odločbe, in torej z letom 2024 se le začne izvajati samo ena pravica do oskrbovalca družinskega člana, vse ostale pravice pa najbolj zgodaj po 1. juliju 2025, vključno s plačevanjem novega davka za vse zavarovance. Tudi starejši, tudi upokojenci bodo to plačevali. Torej, prispevek za dolgotrajno oskrbo, vmes pa je prazen čas. Vmes pa starejši čakajo. Že v samem uvodu želim, da današnja razprava, kljub temu, da na odboru naša priporočila niso bila sprejeta, poteka spoštljivo, predvsem zaradi vseh tistih državljanov, ki nas poslušajo, ki pričakujejo učinkovite in čimprejšnje takojšnje rešitve. Mnogi, mnogi starejši, njihovi svojci, zaposleni in vodstvo v domovih so se v zadnjem času znašli v hudih stiskah in mi, tako poslanci kot Vlada, smo tukaj prav zato, da se na te težave odzivamo in poslani smo v hram demokracije, od ljudi, poslani od ljudi in za ljudi, ker nam je mar. Lahko kdo od vas sploh pomisli na to, da mu ni mar? Tudi zato smo v priporočilih zapisali, da Vlado in resorno ministrstvo pozivamo k čimprejšnjim in takojšnjim ukrepom, ki so izvedljivi tudi do 1. marca 2024. In danes dajemo pozitiven in spoštljiv signal celotni družbi, da nam je res mar, kajti težava, o kateri danes govorimo je in bo težava vseh nas. No, poglejmo razloge. V Poslanski skupini SDS smo že 15. junija 2023 zahtevali sklic nujne seje matičnega odbora z naslovom Predlog ukrepov za izboljšanje položaja oskrbovancev zaposlenih v domovih za starejše. Odboru smo predlagali, da sprejme konkretne ukrepe za izboljšanje položaja v teh domovih in prav tako smo v Poslanski skupini SDS 14. junija 2023 v zakonodajni postopek vložili Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Nujna seja odbora je potekala 23. junija 2023, na kateri pa so poslanci vladne koalicije zavrnili vse naše pozive in priporočila ter zavrnili naš predlog zakona. Vse zavrnjeno. V Poslanski skupini SDS po več kot pol leta ponovno z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se stanje v domovih za starejše občane ni izboljšalo, ampak se je še dodatno poslabšalo, in sicer kljub obljubam in neprestanemu izgovarjanju predstavnikov vladajoče koalicije, da bo s sprejemom novega zakona o dolgotrajni oskrbi vse rešeno, vsa problematika v domovih starejših občanov. Ja, kdaj? Nekoč. Zaskrbljujoče stanje pa se nanaša predvsem na dolge čakalne vrste za pridobitev mesta v domovih starejših občanov, finančno stanje domov starejših občanov, ki je povezano tudi z višjimi stroški energentov, hrane in nedokončanimi projekti, kadrovsko problematiko, ureditev normativov zdravstvenih storitev, ki je posledično povezana tudi s kakovostjo dela in kakovostjo izvajanja storitev in tudi digitalizacijo. Zaskrbljujoči so podatki, ki prikazujejo število čakajočih na mesto v domovih starejših občanov. Številka se je od začetka mandata te Vlade občutno povečala. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo namreč število aktualnih prošenj za sprejem v dom na dan 31. december 2021 dobrih 12.000, skoraj 13.000, na dan 29. decembra 2022 11.707 in na dan 3. januar 2023 16.579, ampak po zadnjih dostopnih podatkih z dne 26. januarja pa je število aktualnih prošenj 17.828. Navedene številke jasno izkazujejo izjemen trend naraščanja prošenj in čakanja za sprejem v dom za starejše. Finančna stiska domov za starejše občane je torej očitna. Prihodki domov starejših so sestavljeni sicer iz več virov, ki pa ne zadostujejo dejanskim potrebam. Največja in osnovna sta torej iz oskrbnin ki jih plačajo stanovalci oziroma oskrbovanci in zaračunanega zdravstvenega dneva zdravstveni del stroškov v domovih torej plače zaposlenega zdravstvenega kadra in zdravstvene storitve so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v okviru izračunanih izračunanih zdravstvenih dni za vsakega stanovalca v višini prisotnosti v domu in jih krije zdravstvena zavarovalnica. Plače zaposlenih v oskrbi in ostale stroške bivanja pa krijejo oskrbnine. Cena za zdravstvene storitve se usklajuje enkrat letno in krije večino zdravstvenih stroškov. Pri izračunu oskrbnin pa je drugače, saj se tudi stroški, ki sodijo pod ta vir, hitreje in bolj drastično spreminjajo. Torej, cene hrane, energije, komunale. In pri tem izračunu država deluje kot regulator. Cena oskrbe je izračunana na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje socialno varstvenih storitev. Država lahko omeji dvig oskrbnin in tako stanovalcem omogoča, da se cena ne dvigne več kot je redna letna uskladitev pokojnin in tako ob višjem dvigu obratovalnih stroškov cena oskrbe ne krije več stroškov, ki jih imajo domovi starejših občanov in zato ti ustvarjajo presežek odhodkov nad prihodki. Dejstvo je, da je polovica slovenskih domov starejših občanov v zelo slabi finančni situaciji in to lahko tudi potrdimo iz podatka, da je polovica domov v septembru 2023 Ministrstvu za solidarno prihodnost poslalo vlogo z novim izračunom cen in apelom po dvigu oskrbnin. Domovi starejših občanov se, kakor tudi vsi starejši in upokojenci, soočajo z visokimi podražitvami cen električne energije, zemeljskega plina in hrane, ki posledično vplivajo tudi na višino oskrbnin. Ob tem pa vlada dr. Roberta Goloba, kot že omenjeno v letu 2023 ni predlagala podaljšanje ukrepov, ki jih je določal Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva in so veljali zgolj do 30. junija 2023 in ne do konca leta. Težava v domovih starejših občanov v zadnjem obdobju je tudi ta, da so se enormno povečali stroški energentov, tudi za več kot sto procentov, kar ponekod v konkretnih zneskih pomeni več kot 100 tisoč evrov letno za plačilo energentov, vode in komunale ter hrane. Zaradi takšnega povišanja bi morali domovi ob redni uskladitvi cen z inflacijo v mesecu marcu 2024 dvigniti oskrbnine od 15 do 30 %. In na terenu je tudi že velika zaskrbljenost, predvsem stanovalcev glede tega. Država je domovom starejših občanov dovolila dvig za največ 5 %, kar pomeni, da veliko domov že od začetka leta ustvarja izgubo. In ker domovi starejših občanov poslujejo z minusom ali pa koristijo pretekle rezerve, nadomeščajo višje stroške s črtanjem programov za dodatne aktivnosti za stanovalce, zaposlenim omejujejo izobraževanja, ne izvajajo aktivnosti za zdravje na delovnem mestu, ne vlagajo v pripomočke, ki bi razbremenili zaposlene. Še dodatna problematika pa se pojavlja tudi na področju investicij. V veliko domovih starejših občanov potekajo investicije, ki so se začele pripravljati oziroma izvajati že leta 2020. V času izvajanja investicij se je zgodila epidemija covida, vojna v Ukrajini, kar je posledično pomenilo dvig cen gradbenega materiala in storitev, zato se je povišala tudi cena gradnje oziroma investicij. Domovom starejših občanov je stroške gradnje narasle tudi od 500 tisoč do milijona evrov. Razliko bi bila dolžna kriti država, saj je država dolžna vzdrževati in vlagati v državno infrastrukturo, kar domovi starejših občanov so, vendar je domove več ali manj pustila same.

Domovi starejših občanov se torej soočajo z resnimi stiskami, tako finančnimi kot kadrovskimi. Kar nekaj domov starejših občanov ima prazne kapacitete, ker ne dobijo kadra. Če imajo prazne kapacitete, ustvarjajo minus, zato z velikim obsegom dela obremenijo že obstoječi kader, ki pa za to izgoreva, kar se odraža na velikem absentizmu zaposlenih in bolniških, predvsem tistih dolgotrajnih. Domovi starejših občanov zaradi slabe finančne situacije varčujejo in ukinjajo nenujne zadeve. Varčujejo torej pri zaposlenih, pri delovni opremi, pri stroških izobraževanja, stroških za zdravje, na delovnem mestu. S tem izgubljajo tudi že tako prepotreben kader, ki daje odpoved in zaposlitev. Poiščejo v drugih sektorjih kjer so bolje plačani ali manj obremenjeni ali pa gredo v tujino. Ironično je, da sta na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za solidarno prihodnost člana stranke Levica, torej stranke, ki naj bi se borila za delavske pravice. Dejansko pa se ravno v domovih starejših občanov delavci oziroma zaposleni med najbolj izkoriščanimi saj so postavljeni normativi zastareli in ne odražajo dejanskega stanja. Ne glede na navedeno so zaposleni v domovih starejših občanov v večini primerov srčni in za oskrbovance velikokrat storijo tudi kaj na račun svojega zdravja, v želji, da bo za oskrbovance kar se da najbolje poskrbljeno. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, torej Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je leta 2021 sprejela in izdala dokument kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi. V teh normativih je upoštevan tudi povečan obseg delavcev v primeru bolniških odsotnosti. Težava pa je v tem, da kadrovski standardi in normativi niso usklajeni z Vlado Republike Slovenije in se tudi niso uporabili oz. upoštevali pri pripravi uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2023 in torej kadrovski standardi v praksi nimajo nikakršne formalne veljave. Nujno je potrebno dvigniti ceno dneva zdravstvene nege tudi zaradi kritja stroškov plač, saj v trenutno ceno niso vštete vse postavke iz delovnega razmerja, ki jih mora delodajalec izplačati zdravstvenemu delavcu. V domove starejših občanov tudi silijo, da se vse bolj preoblikujejo v negovalne domove, kjer postajajo podaljšana roka bolnišnic, vendar pa je isto delo v bolnišnicah večkrat bolj ovrednoteno kot pri domovih starejših občanov. Cene zdravstvenih storitev zdravstvenega dne bi tako bilo potrebno primerljivo poenotiti z bolnišnicami. In dodatna problematika se pojavlja tudi na področju digitalizacije, ki je povezana s potrebo po dodatnih finančnih sredstvih. Trenutne rešitve digitalizacije, kot na primer oblikovanje urnikov zaposlenih, elektronsko beleženje opravljenih storitev, beleženje delovnega časa, nujno energetsko računovodstvo s prenovo vseh energetskih sistemov s centralno vodenim sistemom beleženje energetske porabe, itd., so zelo drage, se pa definitivno obrestujejo na dolgi rok in pomenijo finančni prihranek. Prav tako bi z ustrezno digitalizacijo lahko razbremenili zaposlene v domovih za starejše občane, ki bi bili posledično okoljsko prijaznejši. V priznana delovna mesta bi morali vključiti nove profile oz. kadre, ki bi domovom starejših občanov omogočal nemoteno delo in razvoj s področja digitalizacije.

Torej predlagana priporočila, ki smo jih predstavili na matičnem odboru zasledujejo izboljšanje stanja v domovih starejših občanov, žal na matičnem odboru ta priporočila niso bila sprejeta, čeprav smo se, če povzamem razpravo, o tem strinjali, vendarle če bi vsaj dva ukrepa takoj uvedli, bi lahko marsikaj rešili, potem pa šli naprej. Hvala lepa.

Hvala lepa. Predlog priporočila je na 28. nujni seji 2024 januarja kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici odbora kolegici Sandri Gazinkovski. Izvolite.

Hvala predsedujoča.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 28. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih starejših občanov. Po dopolnilni obrazložitvi predlagatelja, v kateri so bili pojasnjeni razlogi za sklic izredne seje Državnega zbora in podrobneje pojasnjeni predlogi ukrepov za izboljšanje stanja v domovih starejših občanov, je predstavnica Zakonodajno-pravne službe predstavila pisno mnenje službe. Opozorila je na vprašanje rokov za izvedbo vseh točk priporočila in vprašanje pristojnosti Vlade za sprejem normativov in standardov, ki jih v obliki pravilnika praviloma sprejme pristojni minister. Državni sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost je pojasnil, da je pomanjkanje kadra v socialnem varstvu težava, s katero se soočajo skoraj vse evropske države, Vlada pa je za izboljšanje obstoječega stanja sprejela več ukrepov. Rešitve za pomanjkanje delavcev v socialnem varstvu iščejo tudi v okviru plačnih pogajanj za odpravo anomalij in novo plačno lestvico. V letu 2023 je bila realizacija investicij v javne zavode iz proračuna skoraj 19 milijonov evrov. V letu 2022 je znašala 5 milijonov evrov, v letu 2021 pa 1,7 milijona evrov. V letu 2023 je bil še zaključen razpis za dodelitev dodatnih 59 milijonov evrov, s katerimi se bo do leta 2026 zgradilo okoli 540 dodatnih postelj. Stališča do obravnavane problematike so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Opozorili so na kadrovsko podhranjenost in nezadostno financiranje domov starejših občanov, na odhod kadrov v tujino in v druge poklice, na izzive, ki nam jih narekujejo demografske spremembe, na potrebe po novih metodah dela in na splošno na neustrezen sistem oskrbe starejših.

V razpravi so članice in člani odbora, ki so predlog priporočila podprli, izpostavili, da je stanje v domovih starejših občanov na splošno zaskrbljujoče in da je za uspešno reševanje stiske starejših potrebno povezovanje več različnih področij. Srečujemo se s kadrovsko stisko, izgorelostjo, fluktuacijo, več kot polovica zaposlenih v socialnem varstvu, prejema minimalno plačo. Prav tako so opozorili, da so nekoč bile čakalne vrste dolge, ker ni bilo dovolj mest v domovih, danes pa imamo domove, ki zaradi pomanjkanja ustreznega kadra ne obratujejo. V prihodnjih letih se bo število starejših v celotni Evropski uniji še povečalo. To pomeni, da bo vedno več ljudi potrebovalo kvalitetno, hitro, dobro in učinkovito dolgotrajno oskrbo.

Razpravljavci, ki predloga priporočila niso podprli, so poudarili, da se z opisanimi težavami srečujemo že vrsto let in niso samo posledica ukrepanja trenutne Vlade. V družbi je treba osveščati o odnosu do starejših in tudi o njihovi oskrbi. Delež starejših v celotni populaciji se povečuje, zato je treba zagotoviti kvalitetno institucionalno oskrbo, na katero vpliva več dejavnikov. V prvi vrsti so pomembne namestitve in dostopnost, naslednji pomemben dejavnik je plačilo za opravljeno delo, ki vpliva tudi na ceno oskrbe, delovni pogoji pa so prav tako pomembni, saj se zaradi neprimernih kadrovskih normativov, ki v ospredje postavljajo ekonomsko učinkovitost, pojavljata preobremenjenost in izgorelost, rezultat pa je odhod kadrov iz domov za starejše občane.

Odbor je po zaključni razpravi glasoval o vseh točkah predloga priporočila in jih ni sprejel, s tem pa je obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, dr. Luki Omladiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Hvala za to priložnost, da lahko tudi v imenu Vlade predstavim nekaj pomembnih točk glede razprave o domovih za starejše, o skrbi za naše starejše, za katero se vsi tukaj gotovo strinjamo, da je izredno potrebna, ves čas.

Torej, stališče Vlade je bilo na odboru, da zavračamo oziroma se ne strinjamo s priporočili, k pozivom, k ukrepom, ki jih je predstavila predlagateljica, ne zato, ker bi menili, da debata, da delovanje na tem področju ni nujno, je nujno, temveč zato, ker niso dovolj samo priporočila, temveč so potrebni ukrepi in Vlada ukrepa. Vlada na tem področju konkretno ukrepa, zato ukrepa, ker se zavedamo ranljivega položaja starejših, zato ker se zavedamo, da ta položaj lahko postaja še bolj zaostren v luči demografskih sprememb, v luči tega, kar se je pravzaprav akumuliralo skozi te trende skozi leta.

Dostopnost in kakovost oskrbe za starejše je nekaj, kar si je ta koalicija, ta Vlada, postavila v samo, v sam temelj med, v prvo vrsto svojih prioritet in to tudi dokazala. Dokazala predvsem s sprejemom Zakona o dolgotrajni oskrbi. Seveda, Zakon o dolgotrajni oskrbi je nastajal že dolgo časa, ga je v prejšnji varianti sprejela že prejšnja vlada, ampak tukaj je neka pomembna razlika. Tukaj je razlika v tem, da je ta Vlada v bistvu zagotovila temelj za izvajanje tega zakona z vzpostavitvijo financiranja, ki znaša blagajne, zavarovalne blagajne za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašala letno več kot 800 milijonov evrov.

Tukaj gre za, ne za besede o solidarnosti, ne za priporočila o ukrepanju, ampak za konkretno zavezo, lahko rečemo, za družbeni dogovor, za vzpostavitev novega stebra socialne varnosti, prvega, pravzaprav, od ustanovitve naše države. To je res bilo prelomno dejanje in prav je, da ga podčrtamo, da se ga zavedamo. No, zdaj pa nekaj konkretnih podatkov o tem, kako Vlada ukrepa na tem nujnem perečem območju. Če začnem s kadri, kadri seveda so resen problem, imenujemo ga tako kot pravzaprav v bistvu gre, to pomeni, gre za pomanjkanje delavk in delavcev na področju oskrbe. Problem, s katerim se sooča vsa Evropa, problem, ki je, kot je povedal tudi eden izmed direktorjev domov za starejše na odboru, pravzaprav nekaj, kar se je spet akumuliralo skozi leta. Ravno zato je Vlada tukaj odločno krenila v smeri ukrepov, da tako rečem, po dveh tirih, po dveh vzporednih poteh. Prva pot, prvi tir je plačni zakon, prenova plačnega zakona, prenova sistema plač v javnem sektorju, katerega cilj je, in tukaj se strinja, čeprav gre seveda za pogajanja, za pogajanja, ki so še v teku, ampak tukaj se strinja tako Vlada kot sindikalna stran, da je temeljni cilj tega procesa izboljšanje pogojev dela in izboljšanje plač posebej v sektorjih, kjer se ta težava kaže kot najbolj izrazita. Tukaj je tudi naše resorno ministrstvo, torej, Vlada je zavedanje pomena oskrbe starejših poudarila tudi institucionalno, s tem, da je dejansko pred letom ustanovila, no, že prej, ampak zaradi zamika je bilo to točno pred enim letom, ustanovila Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je specifično zadolženo za to področje in naš resor je seveda zelo aktiven tudi v plačnih pogajanjih v tej prenovi lahko, čeprav tukaj je seveda proces, ki teče, ampak lahko povem, da smo izdelali in uskladili tudi v veliki meri z MJU več predlogov za uskladitev plačnih nesorazmerij znotraj stebra zdravja in socialnega varstva, kjer ta pogajanja za to dotično področje potekajo. Prav tako pomembno je, da je bila iz vladne strani pripravljena struktura novih delovnih mest v dolgotrajni oskrbi. Mi bomo potrebovali dejansko nova delovna mesta in jih umestiti v nov plačni sistem. To je seveda naloga, ki smo jo tukaj naredili, seveda pa pogajanja je treba še končati in verjamem, da ta pogajanja bodo uspešno končana, tudi zato, ker vemo, da je bil in to je, bi rekel, prvi speh dosežen dogovor s sindikati o uskladitvi plač, o zvišanju plač zaradi uskladitve z inflacijo v tem letu. No, tukaj bi še dodal to pomembno stvar. Vem, da je skušnjava, vse vlade, vsa politika je vedno v tej skušnjavi, da bi stvari glede plač reševala parcialno, tako Vlada kot sindikati. In dejansko v preteklosti, od vzpostavitve enotnega plačnega sistema, so se stvari reševale parcialno, ker je to skušnjava, ker se to zdi lažje. Ta vlada je tukaj izbrala težjo pot, ampak pravilno pot. Treba je da bi ohranili plačni sistem da bi ohranili to bi rekel pravičnost, ki ga lahko zagotavlja ne samo služenje parcialnim interesom in moči posameznih skupin in vemo da skupina, ki nas tukaj posebej zadeva se pravi skupina recimo delavk v skrbstvu ni skupina, ki bi imela posebno bi rekel družbeno moč, ampak ravno ta zaveza Vlade da bo dogovarjala plačni sistem v celoti, ki je težja, ki dalj časa traja je tisto kar bo pravično rešitev na koncu zagotovilo. Zdaj druga tir, druga pot reševanja naslavljanje reševanje naslavljanja reševanja kadrovske problematike smo se lotili s specifičnim kadrovskim zakonom ki ga je pripravilo pripravil naš resor se pravi solidarnost in je trenutno v javni razpravi gre za to da kljub tem težkim okoliščinam v katerih smo kadrovskim lahko po eni strani prepoznamo da so nekateri zavodi tukaj pač delujejo bolj uspešno, nekateri morda manj uspešno, skratka da so boljše in slabše kadrovske prakse in da lahko pravzaprav tudi, če se ozremo v tujino v najbolj razvite sisteme in oskrbe starejših, dolgotrajne oskrbe, tukaj pač marsikaj koristnega se naučimo. Zato smo pripravili zelo konkreten, zelo konkreten sveženj ukrepov, ki zadevajo tako štipendiranje, tako sofinanciranje zaposlovanja, tako, bi rekel ,vzpostavitev mehanizmov, ki olajšajo zaposlovanje tujcev in integracijo. Zelo pomembno, ne. Pač vemo, da je to področje, ki se tudi, bi rekel, tehnološko zelo hitro razvija, tukaj Slovenija zaostaja. To pomeni, en ukrep bo omogočil nove, nove tehnologije s tega področja, ki so namenjene ravno razbremenitvi delavk v DSO-jih in seveda tudi ipd., ne. To pomeni, gre za res konkreten, konkreten sveženj, sveženj ukrepov, ki pač zakon ima predvideno trajanje dve leti in pol, tri leta, okoli 10 milijonov, mislim, je naš, naša, naša vizija, naš predlog, da bo težak. In seveda je pa to še prvi korak, na podlagi, na podlagi teh ukrepov bomo seveda tudi zastavili sistemske, sistemske rešitve za prihodnja leta, torej zakon bo pokazal, kateri, kateri ukrepi in na katerem področju, da tako rečem, primejo, so učinkoviti, učinkovito naslavljajo kadrovski problem in tiste bomo potem tudi pač, bi rekel, vgradili za naprej v sistem. Prav tako bi glede kadrov rekel še, da je pomembno, tukaj je naš resor, solidarnost in zdravje smo pač, smo pravzaprav opozorili in tudi dosegli, da je treba pač podaljšati ukrep za zagotavljanje dodatnega, dodatnih sredstev za plače plačne skupine J, to je Vlada konec lanskega leta potem tudi sklenila. To pomeni, ta ukrep, v primeru našega resorja gre spet za več kot 2 milijona evrov in podobno tudi na zdravju, se mi zdi. Smo, smo, skratka, ko je Vlada to sprejela, in to zdaj v letu 2024 se bo posebni vladni projekt za skupino J nadaljeval. Potem dodal bi še, da zelo aktivno na resorju tudi sodelujemo z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, tudi se v sodelovanju z njimi redno udeležujemo teh zaposlitvenih sejmov, ki so organizirani po regiji, kar tudi določene rezultate prinaša. Verjamem pa, da bodo ti rezultati potem še boljši, ko bomo, ko bomo še sprovedli ukrepe iz kadrovskega zakona. In seveda tudi to je za poudariti, da ta zakon, ki ga predlagamo, ne dela tukaj razlike med koncesionarji in javnimi zavodi, ampak pravzaprav obravnava enako vse zavode, ki so del, vse DSO-je, ki so del pač javne mreže.

Kar se tiče standardov in normativov, res, pač v letu 2022 so bili prenovljeni za socialno varstvo in določajo, da naj bi se do leta 2030 v DSO-jih za 46 % povečalo število kadrov, to bi bilo glede na te številke okoli 2 tisoč 200. V resnici bomo potrebovali tudi v luči, ne, bom pa nadaljeval, dolgotrajne oskrbe še več, vendar, vendar to je, to je standard in normativ, drugo pa so ti konkretni ukrepi, ki jih tukaj Vlada sprovaja, da bomo ta standard lahko v resnici izvedli.

Dobro, ker zdaj bi se dotaknil čakalnih vrst v domovih. Res, čakalne vrste so in problem je prepoznan. In ravno zato, ker se, ker smo prepoznali ta problem dostopnosti dolgotrajne oskrbe, to je tudi v vseh dokumentih, ki jih je Evropska unija, ko je analizirala naš sistem dolgotrajne oskrbe, priznala, problem dostopnosti, ne, ravno zato smo se odločili kot družba, kot politika že prejšnja in zdajšnja, da je potrebno iti v to resnično prenovo sistema dolgotrajne oskrbe z Zakonom o dolgotrajni oskrbi kot, bi rekel, temeljni podlagi tega. Zakon o dolgotrajni oskrbi v tej pač obliki, kakor ga je sedanja Vlada in koalicija prenovila, med drugim pač zelo, prinaša zelo veliko, bi rekel, razširitev mreže. In ta razširitev mreže je locirana predvsem tam, kjer je to v tem trenutku najbolj potrebno in najbolj zaželeno. To je glede dolgotrajne oskrbe na domu. Tukaj so potrebe in preference pravzaprav najvišje, največje. In če vam dam pač primer spet s številkami, če mislim, da so javni izdatki danes za pomoč na domu tam okoli 20 milijonov, z zakonom o dolgotrajni oskrbi in tem zavarovanjem, ki ga bo financiralo, bo tukaj več kot 300 milijonov na letni ravni za vzpostavitev in delovanje dolgotrajne oskrbe na domu. Torej, tega, da bodo ljudje dejansko lahko ostajali tisti dalj časa doma in s tem seveda tudi razbremenili samo mrežo DSO. In to je seveda tudi trend, tukaj lahko prepoznamo na eni strani to kar se dogaja pri nas, se pravi v DSO imamo, bi rekel uporabnike, ki so vedno bolj zahtevni in temu se mora seveda mreža pač prilagoditi. To je pač dejstvo. Na drugi strani pa seveda trend, da vedno več ljudi, ki pa niso najbolj zahtevni uporabniki, pa seveda ne želi v DSO, ampak si želi primarno pač oskrbe na domu. To je tisto, kar bo zagotovljeno in to ni nekje v oblakih, to je pač nekaj, kar se bo zgodilo julija, julija 2025, čez dobro leto in pol. In lahko si predstavljate, kakšno ogromno delo ta trenutek vlada, posebej naš resor, naši strokovnjaki, uradniki opravljajo in vsi vpleteni deležniki, da bo to mogoče. Pri tem seveda ne zanemarjamo obstoječe mreže domov. Nasprotno, močno razvijamo. Kot je, kot je kolegica predsednica odbora povedala, v letu, v letu 2023 je bila realizacija investicij za domove za starejše za naše zavode največja sploh in to nekaj velikostnih razredov. Realizacija je bila 19 milijonov za investicije, medtem ko je bila v letu 2022 5 milijonov, recimo v letu 2021 in nazaj pa milijon 700 milijonov. Prav tako je minister v lanskem letu odprl in zaključil razpis načrta za okrevanje in odpornost, ki je zaključen, ki je razdeljen in ki bodo do leta, do 30. 6. leta 2026, torej ne še znotraj, bi rekel našega mandata, kar seveda ni pomembno. Pomembno pa je, da se bo zagotovilo teh dodatnih 540 postelj v mreži.

Ker se mi je čas iztekel, bom na tej točki končal, pa potem še nadaljeval z razpravo. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolega Milan Jakopovič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Pomembno je, da v družbi čim več govorimo o odnosu do starejših in tudi njihovi oskrbi. To velja tudi za politični prostor, ki se mora ukvarjati predvsem z zagotavljanjem vedno boljših rešitev, tudi na osnovi preizpraševanja obstoječih. Žal se ne morem znebiti občutka, da je to, kar gledamo danes in smo gledali že v sredo, namenjeno zgolj diskreditaciji in poskusu prikaza te vlade in koalicije kot nekompetentne za reševanje sicer zatečenega stanja in temu, da se tisti, ki v preteklih letih na tem področju niso naredili dovolj, prikažejo kot rešitelji, ki se edini zavzemajo za ureditev stanja. Smo leta 2024. Te dni Ministrstvo za solidarno prihodnost praznuje prvo obletnico delovanja, eno leto. S strani tistih, ki so vladali dolga leta, pa poslušamo vprašanja zakaj vse nakopičene zadeve iz zadnjih 20 let niso rešene. Politizacija je prva stvar, ki pade ob tem na pamet. Žal. Časa so imeli dovolj, zavedanje je obstajalo, opozorila so bila redna in leta, desetletja so minevala. Če bi bila v preteklosti strategija prava, predvidevam, da danes ne bi bili tu oziroma bi se pogovarjali drugače. Vse je bilo nastavljeno, da se to področje uredi, pa se ni. Verjamem, da predlagatelj čuti stisko, kar bomo danes, predvidevam, slišali večkrat. Vse to čutimo vsi. Škoda, da te stiske niso čutili v preteklih letih, ko so imeli na razpolago vse zakonodajne vzvode. Ali je stanje alarmantno? Seveda je. Seveda je, alarmantno je že leta. Spomnimo se časa covida, ko so vse do takratne stiske, na katere se je dolga leta predhodno opozarjalo, vse dotedanje pomanjkljivosti, za katere vam ni bilo mar, eskalirale v grozljivih zgodbah. Se je stanovalkam in stanovalcem domov za starejše kdo opravičil za vse napačne odločitve? Zaposlenim mogoče? Mogoče vseeno poglejmo na pozitivno stran. Pričakovana življenjska doba v Evropi in prav tako v Sloveniji se podaljšuje in s tem se delež starejših v populaciji povečuje. To je dobro, ker gre za civilizacijski dosežek, ampak zato so vprašanje kakovostnega, dostojnega in solidarnega življenja te generacije osrednjega pomena. Institucionalno varstvo, kamor sodijo domovi za starejše, je zgolj ena od oblik pomoči starejšim. Ko govorimo o kakovostni in dostopni oskrbi, pa moramo govoriti o celoti. To celoto lahko zagotavlja le celovit sistem dolgotrajne oskrbe. Naj spomnim, šele v tem mandatu smo uspeli zagotoviti in uzakoniti sistem financiranja dolgotrajne oskrbe. Prej ste na hitro sprejeli zakon, ki je bil votel, okoli ga pa ni bilo nič, če se izrazim malce poetično. Da bo poudarek ob novem financiranju dolgotrajne oskrbe, ob površnih podtikanjih o uvajanju nekih novih davkov, kar bomo danes tudi večkrat slišali, jasen vsem. 2. člen Ustave Republike Slovenije pravi, da je Slovenija socialna in pravna država, temeljno načelo socialne države pa je solidarnost. Solidarnost zasledujemo v sistemih socialnih zavarovanj in ta solidarnost je in mora biti vodilo pri odločanju o tem, na kakšen način bomo pridobili sredstva, na primer, za dolgotrajno oskrbo in o tem, na kakšen način jih bomo porabili. In prav je, da vsi prispevamo za lepšo in zasluženo starost vseh. Veseli, da smo o tem dosegli večinski družbeni dogovor. Za lepšo in zasluženo starost tudi tistih, kateri novi dom so oz. bodo domovi za starejše. Realnost današnjega časa je veliko pomanjkanje kadra v njih. Če smo že, še pred petimi leti govorili o pomanjkanju prostora, danes vemo, da je težava pri pridobivanju in ohranjanju zaposlenih. Kaj ste naredili predlagatelji, ko ste imeli v rokah škarje in platno? Niste se pravočasno in konkretno lotili teh pričakovanih težav, kadrovske podhranjenosti, načina financiranja dolgotrajne oskrbe in ustreznejše porazdelitve med plačilom za zdravstveno oskrbo, ki je financirana iz zdravstvene blagajne in socialno oskrbo, ki jo stanovalci domov za starejše plačujejo iz žepa svojega, sorodnikovega ali občinskega. Ne. Namesto tega so se obljubljali novi zidovi, se fotografirali z lopatami in na hitro podeljevali koncesije. Ob dejstvu, da je namestitev v koncesijskih domovih za 30 % dražja kot v javnih domovih, kar je, če gledamo finančno situacijo večine starejših, večine upokojencev popolnoma nesprejemljivo. Tudi v luči tega, da je v to višjo ceno vključena investicija, ki si jo je koncesionar tako povrnil, a višja cena je ostala tudi potem, ko so bili vsi krediti že poplačani. No, tudi od podeljenih koncesij v preteklosti za okoli 2 tisoč 500 novih postelj, jih je bilo v roku zagotovljenih približno 500, tako da vam tudi grajenje zidov očitno ni šlo prav dobro, kaj šele ukvarjanje s čim drugim, recimo s kadrovskimi stiskami v domovih.

Kje smo za to danes na tem področju? Za zaposlene so seveda bistveni delovni pogoji in plačilo. Ko smo pri plačilu, naj izpostavim, da je minimalna plača zelo dober pokazatelj, kako zelo rastejo življenjski stroški, ostale plače pa močno zaostajajo oz. stagnirajo. Minimalna plača je namreč vezana na minimalne življenjske stroške. Žal ste se vi predlagatelji, namesto da bi oblikovali pravičnejši plačni sistem ukvarjali z zgražanjem nad rastjo minimalne plače, ki pa dejansko kaže ogledalo celotni družbi. Ne predstavljam si kaj bi bilo, če tega instituta ne bi bilo, saj bi bila velika večina plač, ki so sedaj minimalne, dejansko še nižja, marsikatera veliko nižja. Med prejemnike osnovnih plač, ki ne dosegajo minimalne, sodijo tudi številni zaposleni v domovih za starejše.

V Levici in tej koaliciji se tega problema zavedamo in ga tudi rešujemo. Plače za področje zdravstva in socialnega varstva so se v tem mandatu dvignile dvakrat, nazadnje aprila 2023. Sprejet in na pobudo Ministrstva za solidarno prihodnost podaljšan, je bil ukrep ki delavcem in delavkam iz plačne skupine J v socialnem varstvu prinaša dodatek k plači. Ministrstvo pa tudi ves čas intenzivno sodeluje pri pogajalskih procesih oziroma pri oblikovanju rešitev, vezanih na plačno reformo in pri tem naj spomnim na ključno zavezo Levice, enka je minimalka, nobena osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne.

In če se dotaknem še pogojev dela. Živimo v sistemu, ki zagovarja učinkovitost, žal ne s človeške, ampak z ekonomske plati. In že včeraj, davno nazaj, bi se morali kot družba vprašati in doseči konsenz. So nam pomembni ljudje v socialnem varstvu, tako zaposleni kot uporabniki, ali zgolj ekonomska učinkovitost? Ker do nastopa te Vlade na to vprašanje niste odgovorili ali pa ste izbrali v prvi vrsti ekonomske kriterije, imamo danes kadrovske normative, ki niso primerni. Tukaj se lahko vsi strinjamo. Tisti zaposleni, ki ostajajo v domovih za starejše, so zato preobremenjeni in izgoreli.

A pristojni se tudi s tem problemom ukvarjajo. Leta 2022 so bile sprejete spremembe kadrovskih normativov o socialnem varstvu, ki se bodo postopno povečevali. Do leta…, do leta 2030 se tako načrtuje povečanje števila zaposlenih v domovih za starejše in drugih socialno varstvenih zavodih za kar 2 tisoč 200 zaposlitev. Ob tem je treba poudariti, da Ministrstvo za solidarno prihodnost skrbi tudi za to, da se izboljševanje kadrovske situacije ne prelije v višanje oskrbnin domovom za starejše se iz državnega proračuna še vedno krije dodatne stroške, ki so nastali zaradi naštetih in že predhodno sprejetih ukrepov. Tovrstna sredstva bodo zagotovljena do dokončne uveljavitve novega Zakona o dolgotrajni oskrbi oziroma do 30. novembra 2025. Ocenjena vrednost izplačil v letu 2024 znaša 20 milijonov evrov, v letu 2025 pa 16, kar pa res manjka so zdravstveni normativi. Sindikati kot predstavniki zaposlenih že ves čas, lahko rečem, leta pozivajo k sprejetju kadrovskih normativov za področje zdravstvene nege v domovih za starejše in v zdravstvu na splošno. Temu pozivu se na tem mestu pridružujem.

Naj omenim še najaktualnejši ukrep, ki dokazuje aktivnost Ministrstva za solidarno prihodnost za izboljšanje kadrovske stiske za starejše. Še nekaj dni je v javni obravnavi Zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki bo tudi domovom za starejše omogočil izvajanje ukrepov v podporo zaposlovanju in ravnanju s kadri. Med osmimi predvidenimi ukrepi so med drugim kadrovske štipendije, financiranje nacionalne poklicne kvalifikacije, nadgradnja programov za integracijo tujih delavk in delavcev, usposabljanja novo zaposlenih.

Za konec bi lahko vljudno razlagal kako pomembno temo danes obravnavamo in da si vsi prizadevamo k dobrim rešitvam, ampak v resnici ne verjamem in v Poslanski skupini Levica ne verjamemo, da je sklic današnje seje iskren in da je namen rešiti situacijo, zlasti kadrovsko, v domovih za starejše. Žal pretekle izkušnje kažejo, da gre zgolj za predstavo za javnost tistih, ki so na horuk za potrebe volitev spisali zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se financiral iz neobstoječega demografskega sklada in iz zavarovanja, ki ga niso definirali. In na koncu bo ostalo zapravljenih vsaj šest ur s populističnim leporečenjem, ki ljudi žal vedno znova vseeno pušča na cedilu. Taki predstavi v imenu Poslanske skupine Levica pravim ne hvala.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolega Jurij Lep.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani gostje, državni sekretar, državna sekretarka, kolegice in kolegi, vsem lep dober dan!

Dvoličnost, da, to je beseda s katero lahko opišemo ravnanja predlagatelja predloga priporočila, o katerem bo danes tekla beseda, kajti ta isti predlagatelj je bil hkrati tudi del prejšnje vladne koalicije, katerega ravnanje med epidemijo so najbolj občutili ravno uporabniki domov za starejše občane.

Študij(?) smo konec prvega vala epidemije pospremili s preleti letal. Se je kaj kmalu izkazalo, da sta evforija in veselje prejšnje vlade preuranjena. Statistika v domovih za starejše je namreč večkrat pokazala, da stanje ni zadovoljivo in da so domovi starejših občanov predstavljali največja žarišča okužb. Posledično je Covid katastrofalno velik delež terjal ravno v domovih za starejše, se pravi, od vseh umrlih v letu 2020, je bilo več kot 60 % stanovalcev domov za starejše.

Seveda za preštevilne žalostne dogodke v času epidemije ne krivim le prejšnje vlade, to ni nikakor moj namen, poudarjam le, bili so težki in nepredvidljivi časi. Kljub temu pa drži dejstvo, da je Slovenija prebivalce, zlasti starejše, med epidemijo zaščitila slabše kot ostale države, saj smo bili po številu smrti zaradi covida na milijon prebivalcev v samem vrhu. Pristojno ministrstvo je takrat ukrepalo premalo odločno, prepozno in neustrezno. Zato je nizanje očitkov naši vladi ob dejstvu, da je neučinkovito spopadanje z epidemijo poslabšalo že močno načeto stanje ravno v domovih za starejše, milo rečeno, nekorektno. V izogib zavajanju javnosti mi tako dovolite, da naštejem ukrepe, s katerimi je vlada dr. Roberta Goloba poskrbela za izboljšanje življenja starejših. Sprejeli smo interventni zakon, s katerim smo zaradi visokih stroškov inflacije in višje cene dela lani in letos skupaj za blažitev cen v domovih za starejše občane namenili skoraj 48 milijonov evrov. Z namenom preprečitve dviga cen storitev domskega varstva, smo z novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi do konca tega leta izvajalcem zagotovili proračunska sredstva za višje stroške dela v skupni višini 34 milijonov evrov. Zagotovili smo energetski dodatek, izvedena je bila začasna in predčasna uskladitev pokojnin v višini, 4,5 % zagotovili smo 100 milijonov težek paket, s katerim smo zagotovili dvig minimalno zagotovljene zajamčene pokojnine na 700 evrov. Izplačana je bila tako imenovana božičnica. Da nadaljujem. Uveden je bil institut zagotovljene vdovske pokojnine. Vsem invalidom, ki zaradi zdravstvenih težav delajo skrajšan delovni čas, se ob upokojitvi pri določitvi pokojninske osnove ne bodo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas oziroma delna invalidska pokojnina, temveč se bo prejeta sorazmerna plača preračunala na polni delovni čas. Izveden je bil sorazmeren dvig pokojnin za 1,8 % v novembru in v decembru. Nadalje. Prav tako se bo v tem mesecu izvedla uskladitev pokojnin za 8,2 % in bo hkrati najvišja uskladitev pokojnin v zgodovini samostojne Slovenije. Da nadaljujem. Pri tem, ko so pogajalski proces za spremembo plačnega sistema z namenom odprave plačnih nesorazmerij in prevedba plač v nov plačni sistem. Ob tem naj povem, da so se plače zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v zadnjih dveh letih sicer že dvignile, nazadnje aprila lanskega leta. Delovna skupina za reševanje kadrovske problematike v socialnem varstvu in zdravstveni dejavnosti je že pripravila rešitve, s katerimi bo možno izboljšati postopke zaposlovanja novih kadrov zaradi uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, kot tudi potreb po širitvah storitev. Navedene rešitve zajemajo tudi načrtovane ukrepe za okrepitev in podporo obstoječim kadrom. Ena od rešitev prostorskih stisk in pomanjkanja postelj je seveda gradnja novih domov. Pristojno ministrstvo je decembra lani že objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih. Sredstva za sofinanciranje invalidskih projektov, investicijskih projektov so bila v okviru razpisa dodeljena 16 projektov, v okviru katerih se bo zagotovilo okoli 500 novih postelj v domovih za starejše. Prav tako se z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi je v ospredje postavlja dolgotrajna oskrba v skupnosti z namenom krepitve ne domskega varstva, zlasti so to storitve, ki so trenutno na voljo le v domovih starejših oziroma so posebej plačljive, na primer delovna terapija in fizioterapija. Tako želimo uporabnikom, oziroma uporabnicam dolgotrajne oskrbe omogočiti čim daljše samostojno bivanje doma oziroma v znanem in svojem okolju. Pomembna rešitev, ki jo prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi pa je uveljavljanje kritja stroškov socialne oskrbe v domovih za starejše. Stanovalke in stanovalci bodo tako krili le stroške namestitve in prehrane, ostale storitve zdravstvena in socialna oskrba pa jim bodo na voljo brezplačno. Pristojno ministrstvo je večkrat poudarilo, da se tako z izvedenimi kot tudi z načrtovanimi kadrovskimi rešitvami ves čas zavzemajo za zagotovitev zadostnega števila kadrov kot tudi vlaganja v kadrovske vire. Z vidika usposabljanja, izobraževanja in razvoja kadra, s čimer je možno izvajati kvalitetne, varne in dostopne storitve v naši javni mreži.

V Poslanski skupini Svoboda ministrstvo zaupamo in verjamemo, da bodo vse že izvedene rešitve ter tudi tiste, ki se še izvajajo, obrodile sadove. Predloga priporočila Poslanska skupina Svoboda ne bo podprla. Hvala za pozornost.