Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam in vse vabljene. Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Miha Kordiš in… Enega smo spustili, še nekdo se mi je opravičil, samo kam sem si zapisal, ker je to zdaj prišlo. Aha, še Soniboja Knežaka ni. Z nami pa bo Gregor Perič namesto Janje Sluge, Ljudmila Novak namesto Ive Dimic, aha, Matjaž Nemec, bravo, je namesto Soniboja Knežaka, tako je, in Jani Prednik namesto mag. Marka Koprivca in to je to. Na seji…

S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red seje odbora, ki je na temo: katastrofalni zaostanki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri reševanju pritožb na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati za sklic nujne seje odbora. K tej točki dnevnega reda sem vabil predlagatelja zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Varuha človeških pravic, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije, Društvo družinska pobuda, Študentsko organizacijo Slovenije.

Besedo dajem predlagateljem zahteve. Boste vi, gospa Ljudmila Novak, namesto Horvata?

Izvolite, besedo imate.

Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem vabljenim gostom in vsem prisotnim.

Zakaj je Nova Slovenija dala pobuda za sklic te seje? Kot smo slišali na seji pristojnega odbora, tega odbora, ko je poročala varuhinja o človekovih pravicah o zaostankih na področju dodeljevanja pravic iz uporabe javnih, uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, smo slišali, da se je nakopičila na tem področju vrsta težav oziroma velikih zaostankov. To je enostavno nedopustno, tudi številni državljani prihajajo do nas poslancev, se nad tem pritožujejo in smo se vprašali, ali lahko mi kot poslanci kaj storimo za izboljšanje tega položaja. Nedopustno tudi je, da država pri reševanju pritožb na drugi stopnji te pritožbe ne rešuje v zakonsko določenem roku, to je 60 dni po ZUP, ampak ti zaostanki se vlečejo, tako da nekateri dobijo odgovore šele po 2 letih in tudi več. In ker je takih primerov izredno veliko, smo se tudi spraševali, zakaj nastajajo taki zaostanki. Na eni strani je dejstvo, da je na ministrstvu zaposlenih premalo ljudi za reševanje teh problemov, ker se je projekt, ki je zmanjšal število pritožb, končal, zato menimo, da bi se ta projekt moral ponovno uporabiti oziroma narediti določene spremembe, da bo vendarle, da bodo pritožbe rešene v doglednem roku. Na drugi strani pa smo se vprašali, zakaj pa je sploh toliko pritožb na drugi stopnji. In ugotavljamo, da je verjetno tudi zakonodajo na tem področju oziroma s tem Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev nekaj narobe, če prihaja do toliko pritožb. In o tem piše tudi predsednik Družinske pobude. Mislim, da ste vsi dobili to pismo, kjer navaja primere, da je v zakonu veliko anomalij, nedorečenosti in nelogičnosti in zato prihaja do tolikih pritožb. Torej je potrebno nekaj narediti najprej, da zmanjšamo to število pritožb, odgovarjamo v primernem oziroma v zakonitem roku, na drugi strani pa je treba pristopiti k noveli Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da se te nelogičnosti odpravijo. In zaradi tega Nova Slovenija predlaga tudi naslednje sklepe, ki ste jih dobili s sklicem, dodajam pa en novi sklep, 4. sklep.

Torej predlagam naslednje sklepe:

»Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil s stanjem zaostankov pri reševanju pritožb na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.«

»Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi nabor ukrepov za reševanje te problematike in ga v roku enega meseca predstavi odboru, po 6 mesecih pa odboru poroča o rezultatih.«

Tretji sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da realizira nadaljevanje izvedbe posebnega projekta odprave zaostankov pri reševanju pritožb na ministrstvu, pristojnem ministrstvu na način, da se za določen čas zaposli določeno številko pravnikov, ki se popolnoma posvetijo odpravi zaostankov na področju reševanja pritožb.«

In pa četrti sklep, ki ste ga poslanci dobili danes na mizo: »Odbor poziva Vlado Republike Slovenije…« oziroma »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporoča Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da čimprej pripravi novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo odpravila nelogičnosti in anomalije veljavnega zakona.«

Saj vemo, da če toliko časa pritožbe niso rešene, dijaki, študentje ne dobijo štipendij, potem lahko v takem času že praktično končajo šolanje, če se te pritožbe vlečejo 2 leti in več. Razumem tudi pogoje za delo na ministrstvu, da potrebujejo ljudi za reševanje tega problema in da to je v pristojnosti Vlade, da reši kadrovsko problematiko, seveda pa bomo največ naredili takrat, kadar bomo pa tudi zakon tako spremenili, da bo jasen, logičen, da ne bo anomalij in da ga bodo tudi uporabniki razumeli, ker ni dovolj, da ga razumejo pravniki, da morajo biti tudi uporabniki vedeti, katere pravice jim pripadajo in kako jih lahko koristijo. In zato smo predlagali to nujno sejo. Ta naša razprava naj bo samo v podporo in spodbudo ministrstvu, da dejansko se loti problematike. In upam, da bo ta razprava tudi k temu prispevala in pa tudi sprejetje predlaganih sklepov. Seveda pa pričakujem, da bo tudi predstavnik Varuha za človekove pravice podal svoje mnenje, saj dejansko je nastala, smo dali sklic te seje tudi zaradi tega, ker smo slišali poročilo Varuha za človekove pravice, ki je na to problematiko opozarjal že v poročilu za leto 2016 in že prej in ponovno za leto 2017, ni pa bilo nič narejenega, da bi se stanje izboljšalo.

Hvala.

Hvala lepa za predstavitev predloga.

Želi besedo predstavnik ministrstva?

Državna sekretarka Breda Božnik, izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo pojasnila v zvezi s pregledom in pa razlogi zaostankov na področju reševanja pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in pa Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Namen predstavitve navedene problematike je v bistvu pospešitev postopkov reševanja pritožb zoper odločbe, izdane na področju pravic iz javnih sredstev, seveda s ciljem doseči redno in pa sprotno opravljanje tega dela na ministrstvu. Sprejetje omenjenih zakonov v letu 2010, ki urejata socialno varstvene pravice in pa uveljavljanje socialnih transferjev, je imelo za posledico spremembo odločanja na centrih za socialno delo glede pravic do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državnih štipendij, subvencije malice in subvencije najemnine, seveda pa še nekaj drugih socialnih transferjev. Poleg tega so centri za socialno delo pričeli odločati tudi o socialnih transferjih, kot je subvencija najemnine in pa znižano plačilo vrtca, o katerih so pred sprejetjem zakona ZUPJS in ZSVarPre odločali drugi pristojni organi oziroma posamezne občine. Dodatne težave v postopkih odločanja na centrih za socialno delo, ki jih povzročajo dodatno delo le teh, so nastale zaradi sprejemanja interventnih zakonov, sprejetih zaradi slabšanja ekonomskega stanja v državi, ki so imeli za posledico zmanjšanje višine priznanih pravic. Ker socialna zakonodaja rešuje socialne stiske, se je posledično povečal pritisk državljanov in drugih prebivalcev Republike Slovenije pri uveljavljanju socialnih pravic na centrih za socialno delo. Po podatkih, pridobljenih iz informacijskega sistema centrov za socialno delo, torej ISCSD2, je povprečno število vseh izdanih odločb vseh centrov za socialno delo v letih od 2012 do 2017 na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev milijon 209 tisoč 950 na leto. Glede na ogromno število izdanih odločb na centrih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot drugostopenjski organ, pristojen za reševanje pritožb, prejme posledično ogromno število pritožb, ki jih je bilo na dan 1. 11. 2018 Direktoratu za socialne zadeve na ministrstvu v reševanju 4 tisoč 17. Med njimi so večino predstavljali zaostanki, katerih se na ministrstvu ni uspelo v roku, kot ga določa Zakon o splošnem upravnem postopku, žal.

Na ministrstvu torej ugotavljamo, da je ključni problem v zaostankih nerešenih pritožb zoper odločbe o pravicah iz javnih sredstev zmanjšanje številka zaposlenih javnih uslužbencev v Sektorju za pravice iz javnih sredstev, ki je vsebinsko dejansko pristojen za te pravice in ta zadeva se je v bistvu zmanjševala vse od uveljavitve ZUJPS leta 2011 oziroma tudi to jej razlog, da se daljše odsotnosti javnih uslužbencev niso nadomeščale. Ni opravičilo, je pa razlog.

Problematika zaostankov reševanja pritožb je tako primarno povezana s kadrovsko problematiko na katere je ministrstvo opozarjalo že od leta 2013 oziroma že prej in jo slišalo reševati preko projektov odprave izostankov oziroma zaostankov pri reševanju pritožb na ministrstvu, ki ste jih omenjala v okviru povečanega obsega dela javnih uslužbencev, s čimer se je doseglo, da se zaostanki pri reševanju pritožb občutno ne povečujejo.

Jaz bi želela na tem mestu tudi povedati, da smo s sestavo novega kabineta na ministrstvu takoj šli v reševanje tudi te problematike in v prejšnjem tednu smo že dobili soglasje Vlade za nadaljevanje s tem projektom, tako da bo ta projekt potekal še nadaljnje v obdobju enega leta.

Poudariti je torej treba, da je bil ukrep povečanega obsega dela ocenjen kot uspešen in kot ustrezen tudi za nadaljnjo odpravo zaostankov, zato smo, kot sem že omenila, ta predlog želeli podaljšati, naredili vse za to in dejansko v prejšnjem tednu dosegli njegovo podaljšanje ministrstvo si prizadeva, da bi rešili čim večje število pritožb. Absolutno. Kar je pa ob neprestanem prilivu novih pritožb glede zmanjšanja števila uslužbencev, ki te pritožbe rešujejo in drugih tekočih delovnih nalog, ki jih je »nebroj« in ki jih je treba dejansko nemudoma reševati na socialnem področju izredno, izredno zahtevno delo.

Nujno je. se strinjamo, tega se zavedamo, da se zaostanki morajo odpraviti.

Prav je, da se zaostanki popolnoma odpravijo, k čemur bi bistveno prispevala večja kadrovska okrepitev sektorja za pravice iz javnih sredstev, saj bi se tako lahko redno in pa sprotno izvajalo tudi tekoče delo ministrstva.

Ukrepi h katerim bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pristopilo oziroma smo k njim že pristopili so sledeči:

Še nadaljnje reševanje pritožb v okviru projekta odprave zaostankov za katerega je Vlade Republike Slovenije že potrdila v tem mesecu in bo trajal naslednje leto in pa drugič; prerazporejanje in pa sodelovanje drugih sodelavcev znotraj ministrstva, k čemur smo na ministrstvu že pristopili in se že dogovarjamo in usmerjamo ustrezno reševanje zadeve oziroma že korigiramo ustrezne rešitve.

Zaenkrat toliko, hvala.

Hvala lepa državni sekretarki, Bredi Božič. Želi svoje stališče predstaviti kdo od vabljeni? Mogoče bi najprej povabil gospoda Tone Dolčiča s strani Varuha Človekovih pravic.

Hvala lepa za besedo. Ker smo izgleda inicirali na nek način to razpravo. Jaz moram povedati, da Varuh opozarja na te zaostanke že od leta 2014 oziroma smo že tudi prej, ampak od 2014 jih imamo eksplicitno v letnih poročilih, sem šel včeraj pogledati, kaj smo vse pisali v vseh teh letih, pa ne bi tega ponavljal, ker se da prebrati, ampak bi opozoril na nekaj dodatnih vidikov.

Mi mislimo seveda, da je s takšnimi zaostanki, kot so trenutno na ministrstvu, da je kršena ustavna pravica vsem pritožnikom do enakega varstva pravic, kršen je 2. člen, ki pravi, da je Slovenija pravna država.

Morda je kršena tudi pravica do dostojanstva in še kaj bi se našlo, ampak pravzaprav to ni bistveno, bistveno je to, da se zavemo tega problema in da se ga končno lotimo na pravi način. mi smo že leta 2015 predlagali v letnem poročilu naj ministrstvo pripravi program odprave zaostankov in ga javno objavi, potem pa tekoče spremlja njegovo uresničevanje. To je besedilo priporočila.

Priporočilo je sprejel, tako kot običajno, tudi Državni zbor. Torej je to od tam naprej njegovo priporočilo, torej vaše priporočilo zakonodajalca Vladi in ne več naše. Mi smo bili samo inciatorji.

Priporočilo ni bilo uresničeno, kakor slišimo, in smo zato to poročilo ponovili tudi v letu 2016, vendar se zaostanki kljub vsemu niso zmanjšali. Tudi takrat smo slišali enake utemeljitve ministrstva, kadrovski problemi, problemi razporeditve delavcev, ki imajo še druge naloge. Mislim, da to niso, da seveda, ne dvomim, da to so razlogi, ampak vendarle so rešljivi in bi se ministrstvo moralo pravzaprav bolj resno lotiti teh stvari.

Pred leti je bil na spletni strani celo števec nerešenih pritožb, na spletni strani ministrstva, tako da so posamezniki lahko vsaj približno ocenili, kdaj bo njihova vloga na vrsti. In v tem okviru se mi zdi, da bi moralo ministrstvo vendarle določiti ene prioritete, katere pritožbe bo reševalo prednostno.

Zdaj trenutno, po zagotovilih ministrstva in tudi iz naše prakse izhaja, da težav ni pri odločanju o izredni denarni pomoči, kar je absolutno pravilno, kajti, če gre za izredne razmere, jih je treba rešiti takrat, ko nastanejo. Tukaj ni zaostankov.

Opozoril bi pa na izredno pereč problem, verjetno bo še kdo od mlajših kolegov o tem spregovoril, torej na odločanje o pritožbah glede štipendij. To je pa res katastrofa, tako kot je naš naslov v letnem poročilu. Gre za to, da se posamezne pritožbe rešujejo šele po treh letih.

Torej, posameznik bo v tem času že končal srednjo šolo,ali pa fakulteto pa še zmeraj ne bo vedel, kaj je z njegovo štipendijo. In v vsem tem času mora on živeti in se preživljati, zato se mi zdi, da bi morali štipendije dati med prioritete odločanja.

Zdaj, ne bom se opredeljeval kaj naj bi bilo vse prioriteta.

Prioriteta je, da se rešijo vsi zaostanki, kajti dejansko to spodkopava pravno državo kot tako. Opozoril bi tudi na to, da smo že leta 2016 predlagali Ministrstvu za delo, naj v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje preuči možnost, a bi uveljavljanje socialnih pravic potekalo po posebnih predpisih, kajti ugotavljamo in očitno so rezultati tukaj, da ZUP, torej Zakon o splošnem upravne postopku vendarle ni najboljši predpis za odločanje o katerikoli upravni zadevi.

In morda bi bilo to treba še enkrat ponoviti, to priporočilo, da bi morda nekatere postopke poenostavili, lahko bi morda tudi podaljšali, ali pa skrajšali določene roke, ampak v glavnem, da bi predpise bolj prilagodili vsebini s katero se tukaj srečujemo.

Torej, zagotavljanju socialne varnosti posameznika. Ta postopek ne more biti enak kot odločanje gradbenem dovoljenju ali pa o vozniškem, ali pa ne vem, karkoli že, o statusu.

No in da ne bom predolg, torej, želel bi še enkrat opozoriti, da sklepi, ki so bili sprejeti, so sklepi Državnega zbora in Državni zbor mora sam ugotoviti pravzaprav kako bo ugotavljal, kako se te sklepi uresničujejo in kako bo zagotovil vsa sredstva, da bodo dejansko uresničeni.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo od vabljenih predstaviti svoje stališče? Izvolite. Pa prosim, ker vas ne poznam, da se vsak osebno predstavi, zaradi magnetograma. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem! (Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo.)

To je naš temeljni zakon, zato smo zelo veseli pobude NSi, da se uvrsti na dnevni red. Namreč, z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imamo pravzaprav na centrih težave že od leta 2012, ko je bil zakon sprejet, pa ga nikakor nismo mogli spraviti v prakso. V vsem tem času je zakon toliko spremenjen, nekaj preko postopka spreminjanja, nekaj preko navodil, ki so jih dobili centri, in ta navodila se štejejo zdaj že v omarah po fasciklih. Tako je postal nepregleden pravzaprav, ker se je prilagajal praksi.

Zelo pozdravljam vse štiri sklepe, ki jih je gospa Novakova predlagala. Namreč, gre za to, da smo mi ves čas razmišljali o tem v praksi, ker je to tako kompleksen zakon, ga je izjemno težko poznati in tudi uveljavljati. Ljudje, ki niso zadovoljni z odločitvami - na začetku je bilo tega več, zdaj je seveda že utečeno -, se pritožijo in ne dobijo odgovora drugostopnega organa. Seveda prihajajo potem na center za socialno delo, dnevno, spraševat, kdaj bodo dobili odločitev, kakšna bo ta odločitev, zakaj štipendij ni, skratka, stiska na terenu, socialna stiska, se tudi zaradi teh izostankov veča in je nesprejemljivo. Tudi po našem mnenju, ko človek ne dobi odločitve dve, tri leta, je pravzaprav situacija že toliko spremenjena in je stiska toliko narasla, da so po moje kar v kompletu kršene človekove pravice, ker ta človek, mlad ali star, ni mogel preživeti, ker ne bi sicer imel pravice do tega transferja, če ne bi bil do tega upravičen, transferja pa seveda ne dobi.

Naslednja stvar, ki me veseli, da je predlagana, je to, da bi se šlo v spremembo zakona. Namreč, veste, da se je pripravljal informativni izračun, da smo centri vezani pri izračunavanju ali pri določanju pravic na 38 baz, v katere vstopamo, da v bistvu te baze niso samostojne, tako kot je Furs, recimo, pa ima samo svojo bazo in lahko odloča na informativnem izračunu. Ampak center, tako, zelo plastično bom rekla, vstopa na eno platformo, kjer iz 38 samostojnih upravljavcev pridobiva podatke. In ti podatki so ali pa niso dostopni. Če se nadgrajujejo, niso dostopni, kar pomeni, da pri nas vse stvari stojijo takrat, ko kdorkoli od 38 upravljavcev karkoli popravlja, dopolnjuje, spreminja. In je to lahko zelo velika težava. Zato je bil naš predlog že leta 2012, da če govorimo o Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da to ni samo enotna vloga, ampak gre za sistem pravic, ki po vrsti rečejo, ja, ta človek ima take in take dohodke, je ogrožen in mu pripada, ta transfer, ta transfer, tretji transfer. Se pravi, da v celoti sam sistem pove, katere pravice nekomu pripadajo. To bi bil tisti sistem, ki bi bil poenostavljen, ki bi najbrž dal tudi večje rezultate in ne bi bilo toliko zapletov. Ta naša ideja nikoli ni bila pravzaprav predstavljena, smo pa predstavili takrat že, da absolutno ni primeren Zakon o upravnem postopku, in smo predlagali poseben postopek za uveljavljanje te pravice. No, ministrstvo tega ni sprejelo. In upam, da če bodo sprejeti ti sklepi, da nam bo ob noveli tega zakona tudi to uspelo uveljaviti.

Mi ocenjujemo tudi to, da zaradi zaostankov, ki so in jih razumemo, ker tudi na centru nismo kadrovsko, bom rekla, zelo bogato opremljeni in imamo težave pri odločanju oziroma pri ljudeh, ki delajo na transferjih, da pa bodo vseeno pristopili oziroma nadaljevali, ker takrat je bilo pa lažje. Bilo je lažje ljudem, ki so dobili transfer, ki so ga potrebovali, in zelo natančno se je dnevno videlo pravzaprav, koliko vlog je bilo rešenih. Potem je bil pa sistem spremljanja nenadoma ukinjen in od takrat naprej, mislim, so se tudi ti zaostanki začeli večati, ponovno večati. Istočasno pa menim, da zaradi teh zaostankov prihaja tudi do povečanega števila izrednih denarnih pomoči. Namreč, ko na centru za socialno delo nimamo več mehanizma, da bi človeku pomagali, potem posežemo po izredni denarni pomoči, včasih samo državni, velikokrat pa tudi občinski. Tako bi bilo tudi zaradi tega segmenta prav, da najbolj ogroženi dobijo čim prej pravico, za katero so izkazali, da so do nje upravičeni.

Kot sem pa rekla, vse štiri sklepe seveda zelo podpiramo.

Hvala lepa za vašo razpravo.

Kdo se še javlja k besedi? Izvolite.

(Jaka Trilar, predsednik Študentske organizacije Slovenije.)

Na ves pogovor tukaj bi lahko samo rekel, da študente ne zanima, na kakšen način se bo stvar reševala. Razumemo kadrovsko stisko ministrstva in na nek način tudi podpiramo, da bi se kadrovska stiska reševala, ampak rešiti se mora, tu pa ste na potezi vi, poslanci. Težave študentov in dijakov so pri tem, da študentje potrebujemo štipendije zdaj, takrat, ko študiramo. Nič nam ne pomaga, če jih dobimo kasneje, se pravi, za študij to ni pomoč. Državne štipendije so že zdaj povprečno visoke samo 125 evrov, dobi pa jih približno ena petina študentov. Stroški študenta so povprečni po mednarodni raziskavi Evroštudent več kot 500 evrov. Tisti, ki smo iz okolice Ljubljane, včasih to celo težko razumemo, da so ti stroški tako veliki. Zakaj? Zaradi tega, ker nam pomagajo starši, bliže smo, se vozimo, lažje so ti stroški na plečnih staršev. Kaj pa tisti, ki so iz drugih krajev? Ti stroški hitro naraščajo, pa tudi če pri tem pomagajo starši, je to pravilno, se pri tem sploh lahko študentje osamosvojimo. To so vprašanja, ki naslavljajo v bistvu celotno družbo. Kot sem povedal, ministrstvo verjetno res potrebuje več zaposlenih, ampak pri tem mu Študentska organizacija ne more pomagati. Ne samo, da štipendije zamujajo, ampak smo včeraj dobili iz javnosti celo informacijo, da naj bi se varčevanje nadaljevalo. V torek obeležujemo 50. obletnico študentskih protestov v Rožni dolini. Tam bomo opozorili, da so štipendije prenizke. Včeraj smo slišali, da bi se varčevalni ukrepi še podaljšali. Če to drži, bomo mladi ponovno izigrani. Mladi smo tu, Vlada pa očitno pričakuje, da bomo kot edina skupina čakali na novo krizo, kjer bomo na krizne ukrepe dobili še nove varčevalne ukrepe. Študentje tu ne bomo tiho. Poleg vsega tega, kar sem naštel, pa je sramotno, da moramo študentje čakati na pritožbe oziroma na rešitev pritožbe po tri leta, kot je bilo že večkrat omenjeno.

Hvala.