26. redna seja (skupna seja)

Odbor za zunanjo politiko

26. 3. 2019
podatki objavljeni: 26. 3. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, dober dan! Začenjam 26. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospa Karla Urh, namesto gospoda Janeza Janše je z nami gospod Franc Breznik, namesto dr. Mateja T. Vatovca je z nami gospa Nataša Sukič, namesto gospe Monike Gregorčič je z nami gospa Mateja Udovč, namesto mag. Mateja Tonina je z nami gospod Blaž Pavlin, namesto gospoda Jožefa Horvata je z nami gospa Ljudmila Novak, v dvojni vlogi, seveda, in   (nadaljevanje) namesto mag. Andreja Širclja je z nami gospod Jože Tanko. Lepo pozdravljam vse prisotne! Naj začnem z ministrom, in sicer pozdravljam ministra za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospoda Petra Jožefa Česnika. Pozdravljam tudi mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve. Dovolite mi, da prav posebej pozdravim goste, ki so prišli z italijanske strani oziroma predstavnike slovenske skupnosti v Italiji, najprej gospoda Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, gospo Ksenijo Dobrila, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze - ob tem vam tudi čestitam ob imenovanju na novo funkcijo -, dr. Tatjano Rojc, slovensko poslanko Demokratske stranke v Senatu Italijanske republike, dobrodošli med nami, gospoda Igorja Gabrovca še ni, člana Sveta Vlade Republike Slovenije za zamejce in seveda ostale predstavnike.  Dne 10. aprila 2019 ste prejeli opravičilo za udeležbo predstavnikov Kabineta predsednika Vlade. Besedo predajam predsednici Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospe Ljudmili Novak.
Spoštovani gospod minister, vsi vabljeni gostje, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Začenjam 4. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.  Tudi sama lepo pozdravljam še enkrat vse vabljene in prisotne na seji!  Obveščam vas, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci: poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanko Violeto Tomić in poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanko Ivo Dimic.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniško določenem roku nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA POLITIČNE ZASTOPANOSTI AVTOHTONE SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ITALIJANSKI REPUBLIKI.   Gradivo z dne 25. marca 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Na mizo pa ste prejeli tudi predloge sklepov Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Odbora za zunanjo politiko.  Za predstavitev obravnavanega gradiva dajem najprej besedo ministru za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospodu Petru Jožefu Česniku. Izvolite.
Hvala, gospa Novak, predsedujoča.  Lep pozdrav vsem skupaj, še posebej pa mojim prijateljem z zahodne meje!  Veseli me, da v Državnem zboru govorimo o tematiki, ki jo urad in jaz osebno izpostavljam kot eno prednostnih, a vendar po 18 letih še nerešenih vprašanj v medsebojnih odnosih med našo sosedo Italijo in Slovenijo. Kot že rečeno, 18 let je minilo od sprejetja Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon številka 38 je bil sprejet leta 2001 in takrat je bilo upravičeno pričakovati, da bi bilo vprašanje slovenske avtohtone narodne skupnosti v italijanskem parlamentu že zdavnaj rešeno, naše zastopstvo, torej zastopstvo naših rojakov na zahodni meji. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji ima to obelodanjeno v Ustavi Republike Slovenije že vrsto let. Ustavna ureditev naše suverene sosede ne predvideva zajamčenih mest za predstavnike narodnih skupnosti v parlamentarni ureditvi Italije. Člen 26 Zaščitnega zakona za Slovence v Republiki Italiji določa, da volilni zakon za volitve v senat in poslansko zbornico vsebuje določila, ki naj bi olajšala izvolitev kandidatov slovenske manjšine ali slovenske etnične skupnosti. Gre za ohlapen predpis, ki ga kljub sklicevanju na člen 26 Zaščitnega zakona še noben volilni zakon v Republiki Italiji do sedaj   (nadaljevanje) ni dorekel v popolnosti in ga tudi konkretiziral. Izvolitev dosedanjih parlamentarcev ali senatorjev je bila vedno odvisna od dobrohotnosti levosredinskih strank, ki so na volilnih okrožjih, poseljenih z avtohtono slovensko skupnostjo, na svoje liste umeščali tudi slovenske kandidate ali kandidate slovenske narodnosti. Volilni zakon v Republiki Italiji za oba domova, to je parlament in senat, vključuje odločbe, ki se sklicujejo na 26. člen Zaščitnega zakona, in sicer, da je v avtonomni deželi eno od enomandatnih volilnih okrožij - saj ste več ali manj seznanjeni z Bratinovim okrožjem - za poslansko zbornico in senat zasnovano tako, da naj olajša izvolitev kandidata slovenske avtohtone narodne skupnosti, vsaj naj bi olajšalo to izvolitev, vendar to do sedaj nekako ni bilo tako; črke na papirju niso vredne črnila, s katerim so napisane. Zakon določa 20 % volilni prag na deželni ravni za stranke jezikovnih manjšin oziroma manjšinske liste. Volitve v senat in poslansko zbornico v prejšnjem letu so nedvomno pokazale, da so to morda zadnje za manjšino tako uspešne volitve. Predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Italiji so zato poskušali italijanski politiki nasloviti predlog, da bi bilo zastopstvo slovenske avtohtone manjšine v parlamentu urejeno na način, ki bi tej skupnosti omočil večjo avtonomijo pri izbiri kandidatov in uvedbo ustreznega volilnega mehanizma. Pri teh naporih je naša skupnost pridobila kar nekaj podpore predsednika avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, gospoda Massimiliana Fedrige. Trenutno pa je v obravnavi predlog ustavnega zakona za znižanje števila parlamentarcev v Rimu. Ta predlog pa bi še dodatno znižal možnosti za izvolitev predstavnika slovenske manjšinske skupnosti, to je hud udarec. Sprejet je bil tudi osnutek tega ustavnega zakona. Očitno pa so v besedilu osnutka manjkali amandmaji, ki jih je vložila senatorka Tatjana Rojc. Tudi amandmaji, ki jih je vložil v imenu stranke Slovenska skupnost senator Breza, niso učinkovali. Glede tega sem se srečal meseca februarja s političnim vodstvom zastopstva slovenske avtohtone skupnosti v Republiki Italiji. Sogovorniki so imeli sicer različne predloge za dosego tega skupnega cilja, ki je, doseči zagotovljeno politično zastopstvo tako v poslanski zbornici kot v senatu Republike Italije. Vsi pa so se kot eden strinjali, da naj se v tem procesu predlaganja ustrezne rešitve aktivno vključi in, po domače rečeno, cuka za rokav, za pomoč, tudi predsednik avtonomne dežele, gospod Fedriga; ta je svojo naklonjenost slovenski avtohtoni narodni skupnosti že nekajkrat izrazil.  Ob priložnosti obiska ambasadorja Republike Italije v Ljubljani na uradu sem opozoril italijanskega ambasadorja v Ljubljani Paola Trichila na nujnost slovenskega zastopstva v obeh domovih v Rimu, tako ali na podoben način, kot je to urejeno v Republiki Sloveniji in naši ustavi za italijansko in madžarsko manjšino. Kot minister in bivši izseljenec stalno in aktivno podpiram in poudarjam vse korake za dosego teh omenjenih ciljev, tudi kar se tiče avstrijske pogodbe in kar se tiče hrvaške ter porabske strani. Seveda, ne bomo odnehali pri podpori upravičenih prizadevanj slovenske narodne skupnosti za uveljavitev zastopstva naših ljudi v italijanskem parlamentu, v skladu s členom 26 Zaščitnega zakona 38 iz leta 2001, to pa vedno poudarjam ob vsakem srečanju in dialogu s političnimi predstavniki Republike Italije.  To je grob prikaz stanja. Mogoče nas lahko senatorka Rojčeva in Walter Bandelj dopolnita s svojim opazovanjem te situacije.
Hvala lepa, gospod minister. Seveda bomo dali besedo tudi vabljenim gostom. Pred tem pa še pozdravljam tudi gospoda državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve   (nadaljevanje) mag. Dobrana Božiča in prosim, če lahko še vi poveste vaše stališče.
Dobran Božič
Hvala.  Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in poslanci, spoštovana gospo senatorka, gospa Dobrila in gospod Bandelli! Naj predstavim še stališče MZZ.  Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v rednem političnem dialogu pa tudi neformalnem dialogu z Italijo na vseh ravneh izpostavlja uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. O teh vprašanjih potekajo tudi redna posvetovanja z njihovimi predstavniki. Menimo, da je ohranitev zastopstva slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu izjemno pomembno celo ključno za učinkoviti izvajanje manjšinskih pravic. To je bilo izpostavljeno tudi ob srečanju zunanjega ministra dr. Cerarja z njegovim kolegom Moaverom novembra lani in predsednikom dežele Furlanije - Julijske krajine Federico januarja letos, ki je izrecno podprl možnost, da narodna skupnost v prihodnosti samostojno izbere svojega političnega predstavnika. Ministrstvo za zunanje zadeve soglaša z oceno narodne skupnosti, da aktualno ureditev v volilnem zakonu, ki se sklicuje na 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji ne predstavlja dovolj učinkovitega mehanizma za izvolitev kandidatov iz vrst manjšine. Predsednika obeh krovnih organizacij so se zavzela, da bi bilo v prihodnosti zastopstvo slovenske narodne skupnosti v parlamentu urejeno na način, ki bi omogočil večjo avtonomijo pri izbiri kandidatov in uvedbo ustreznega volilnega mehanizma, ki bi predstavljal večjo gotovost izvolite. Pozdravljamo, da znotraj slovenske narodne skupnosti poteka razprava o načinu ureditve tega vprašanja. Prav tako je zelo pomembno, da predstavniki narodne skupnosti predstavljajo to odprto vprašanje v stikih s političnimi predstavniki v Rimu. Ministrstvo za zunanje zadeve bo še naprej podpiralo predstavnike slovenske narodne skupnosti pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje zakonske rešitve, ki jim bo dejansko omogočala zastopstvo v italijanskem parlamentu.  Hvala lepa za besedo.
Hvala lepa. Želijo besedo še ostali vabljeni na sejo? Izvolite. Prosim, če se lahko tudi na začetku predstavite, zaradi zapisa seje.
Tatjana Rojc
Dober dan. Sem Tatjana Rojc. Izvoljena v italijanski senat s podporo vseh slovenskih sil in to vedno podčrtam, ker mi je nad vse dragoceno, da povem najprej, da znamo Slovenci v Italiji čeprav imamo med seboj zelo živahno debato, znamo nastopati složno, ko je treba.  Naj najprej povem, da bi se rada zahvalila najprej za to vabilo gospe predsednici in vsem vam. Poleg tega bi se zahvalila za to, da nas je Republika Slovenija podprla pri rešitvi vprašanja financiranja Primorskega dnevnika in slovenskih medijev. Vi veste, da smo bili pod hudim pritiskom in se moram tukaj izrecno zahvaliti gospodu predsedniku Borutu Pahorju, ministru dr. Cerarju, veleposlaniku gospodu Bogdanu Benku in generalnemu konzulu gospodu Vojku Volku za izredno pomoč pri reševanju tega problema in pri lobiranju. Vprašanje zastopanosti slovenske narodne skupnosti v Italiji je postalo nadvse pregnantno, zaradi tega, ker je v teku predlog ustavne spremembe pri italijanski republiki. Predlog, ki krči najprej število poslancev in število senatorjev. Kaj to pomeni? Danes šteje poslanska zbornica 630 poslancev, število naj bi se skrčilo na 400, v senatu je danes 315 senatorjev, skrčilo naj bi se na število 200. Furlanija - Julijska krajina naj bi zahtevala eno mesto več, za to, da bi imela slovenska narodna skupnosti možnost za izvolitev. V Poslanski zbornici je danes 13 izvoljenih iz Furlanije - Julijske krajine to število naj bi se skrčilo na 8, kar pomeni, 38,5 % manj političnega predstavništva in v senatu število od 7 senatorjev na število 5,   (nadaljevanje) po novem celo na število 4 po popravkih, ki so jih predlagali predstavniki vladne večine. To pomeni, da se za Slovence kaže manjša oziroma kršenje ustavne pravice po svoji zastopanosti, da se krši zakonska pravica zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 in znamenitega 26 člena, ki ima v svoji osnovi na podlagi Ustave seveda dicituro - besedo, da je treba slovenski manjšini olajšati torej izvolitev predstavništva. To je ta prava težava, ker ni politične volje v tem trenutku, da bi to besedo olajšati spremenili v omogočiti oziroma da bi to postala formula, ki bi nam zares zagotovila.  Kar se tiče dela na teh ustavnih spremembah, ki se obetajo sem se, ker nisem pravnik, sem se poslužila oziroma naročila ekspertizo pravniku dr. Salberini, ki je član raziskovalnega instituta in ki je proučil - v teh dneh mi je poslal zajeten tekst, ki ga bom še prebrala -, morebiti bomo še kaj uskladili in bo, potem ta tekst dobili in naše narodne skupnosti in seveda demokratske stranke, ki nam je letos omogočila mojo izvolitev v senat. V bistvu gre za dejstvo, da italijanska država krši s tem, da predlaga te ustavne spremembe krši ne samo ustavne pravice, ampak tudi mednarodne sporazume, ker namreč londonski memorandum iz leta 1954, Ozimski sporazum in ni v sozvočju z mednarodnimi principi evropskega parlamenta o pravici manjšin za izvolite lastnih predstavnikov. V Ustavi italijanske republike je zajamčena pravica manjšin v celotnem prvem sklepu, ki je bistven za vse naslednje člene Ustave. Tako je glavni podpisnik zakona Calderoni predstavnik lige odgovoril in senatorju in meni, da nimamo potrebe po dodatnem zagotovili naše izvolitve oziroma izvolitve slovenskega predstavnika, ker imamo že 6. člen Ustave. Spraševali smo se pa zakaj imajo predstavniki nemške skupnosti in / nerazumljivo/ večja zagotovila, ki jih mi nimamo. Namreč, Furlanija - Julijska krajina je dežela s posebnim statutom in to nam omogoča, da imamo tudi neke, da se lažje pogovarjamo o tem. Sedaj je zakon v drugem branju v poslanski zbornici. Pravnik Salberini je dodelal amandmaje tudi za poslanko Debora Serrachiani, ki je bivša guvernerka Furlanije - Julijske krajine, ki bo sedaj torej zagovarjala te naše amandmaje in jih tudi predstavila. Sedaj sta tako zakonski predlog za ustavno reformo kot za popravek volilnega zakona v Komisiji za pravosodje. Kot sem prej omenila danes se po novem še zmanjšuje parlamentarne predstavnike v Furlaniji - Julijski krajini. Zahteva se za to še večja podpora s strani Slovenije. Vse obljube, ki so bile izrečene javno tudi s strani našega guvernerja niso dobile podpore pri ligi in gibanju petih zvezdic na parlamentarni ravni, ker so vsi predstavniki vladne večine volili proti sprejetju teh amandmajev.  Ekspertiza ponuja vsaj okvirno dve lažji rešitvi. Ena je seveda, ampak ta bo težje   (nadaljevanje) sprejemljiva, da bi se omogočil oziroma znižal procent na 1 % za slovensko narodno skupnost pri izvolitvi svojih predstavnikov. Druga pa je, da bi v t.i. obrat in v okrožje vključili vse dvojezične občine in kraje, ki so danes že vključeni v ta seznam in izključili iz tega okrožja tiste kraje, ki niso v seznamu, kar pomeni, da bi imeli mi, ki smo tam bolj prisotni kot Slovenci, da bi imeli tam večjo možnost za izvolitev, ampak recimo, da so to možnosti, ki jih danes ponuja zakonodaja taka, kakršna je. Seveda bomo videli, kako se bodo stvari odvijale in če bo prišlo do krčenja političnih predstavnikov, bo stvar zares zelo, zelo resna. Hvala.
Hvala gospa senatorka za izčrpno poročilo. Samo prosim, da skušamo biti čim bolj disciplinirani, ker že imamo motnje iz avle iz preddverja Državnega zbora, ker tam poteka neka prireditev.  Tako sedaj pa dajem besedo še drugim vabljenim gostom. K besedi se je prijavila gospa Ksenija Dobrila. Pa prosim, če se predstavite še za zapis in katero organizacijo predstavljate.
Ksenija Dobrila
Dober dan! Sem Ksenija Dobrila in sem predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij, ki združujejo civilno družbo Slovencev v Italiji. Spoštovana predsednica, cenjeni člani, cenjene članice komisije, lep pozdrav, hvala za povabilo. Jaz bi se pridružila besedam, ki jih je izrekla naša senatorka, Tatjana Rojc. V naši sredi sedaj velja velika zaskrbljenost. Mislim, da je zagotovitev političnega predstavništva za Slovence v Italiji, ena od ključnih prioritet v tem trenutku. Rada bi opozorila, da če bi prvič v povojnem času v prihodnje prišlo do tega, da nimamo svojega predstavnika ali v senatu ali v parlamentarni zbornici, bi prišlo do dejanskega nižanja zaščite, kar je izrecno prepovedano po zaščitnem zakonu, kajti eden od zaključnih členov tega zakona to izrecno prepoveduje, da se po letu 2001 pride do znižanja zaščite, ki je bila že pred tem določena. Torej bi prišlo do kršitve zaščitnega zakona. Moram reči, da je bistvena prisotnost našega predstavnika v parlamentarni skupščini ali senatu, kajti do sedaj smo imeli nepretrgan dialog z Vlado in z zakonodajnimi telesi. preko naših predstavnikov smo rešili nekatere bistvene težave na različnih pomembnih področjih – od šolstva, nazadnje do sistemskega financiranja. To je naša poslanka Blažinova v prejšnji mandatni dobi zelo lepo rešila in dala osnovo nemotenega in nepretrganega delovanja naših organizacij. Ravno tako je bil pojav teh… pred jesenjo, ko so bili ogroženi naši tiskani mediji, je preko pomoči senatorke Tatjane Rojc in usklajenimi posegi vseh naših komponent, pa tudi Slovenije, bilo to vprašanje rešeno, čeprav obstajajo odprta še nekatere vprašanja v zvezi z manjšimi mediji. Rada bi opozorila, da je bilo bodisi za nemško manjšino in za frankoprovansalsko manjšino – to sta dve manjšini, ki sta ob ostalih priznani in imata poseben status, tako kot slovenska manjšina, ker sta… Smo jezikovni polotok, ker imamo referenčno matično državo, da za ti dve manjšini so bile najdene posebne prilagojene rešitve, kar se tiče političnega zastopstva. Izražam neko zaskrbljenost, da bi   (nadaljevanje) se to vprašanje reševalo mimo Ustave, torej mimo neke ustavne ureditve(?), ker to ne bi bilo trajnostno in tudi težje vzdržljivo. Mislim, da bi morali prav v Ustavi mi najti prostor, da se to zajamči, kajti ne nazadnje, kot je že povedala senatorka, 6. člen Ustave ščiti manjšine, ampak pri tem bi omenila tudi 3. člen Ustave, ki omenja prilagoditev in olajšave za najbolj občutljive segmente družbe, to se pravi se gre za neko pozitivno diskriminacijo in prav na to računamo, ker manjšine smo v taki družbeni poziciji. Volilni zakon ima to težavo, da se izhaja iz teritorija, naša manjšina pa ni strnjeno poseljena, je razpršeno in kakorkoli, katerokoli volilno okrožje ne bo zaobjemalo celega našega volilnega telesa. In spet bi apelirala na podporo Slovenije – kamorkoli greva s kolegom Valterjem Bandljem. Zadnjič, prejšnji teden sva bila v Rimu, sva reševala problem konvencije slovenskih programov nacionalke Radiotelevisione Italiana Rai, državne radijske hiše. Konvencija je bila podaljšana že petkrat brez bistvenih sprememb, mi pa si želimo nadgraditve in tudi tam je prišlo na Ministrstvu za informiranje in tisk do izraza, da dajte preko vašega ambasadorja, preko vaše Slovenije tudi na to pritiskati, ker to blagodejno vpliva in včasih pride do – mislim, je determinanto, da se to preko bilaterale tudi reši.  Hvala za besedo.
Hvala lepa. Kdo želi še besedo od vabljenih gostov?  Izvolite, gospod Gabrovec.
Igor Gabrovec
Hvala lepa za besedo in za vabilo. Igor Gabrovec, deželni svetnik, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost. Jaz se bom držal striktno tega kar je razlog dnevni red tega srečanja in sicer vprašanje zastopanosti naše narodni skupnosti. V dokumentaciji, ki ste jo prejeli je lično izpostavljen pregled dogodkov in stališč. morda le v 1. točki, v drugem delu 1. točke, kjer je izpostavljeno, da na osnovi veljavne zakonodaje je Vlada izrisala neko posebno naklonjeno – recimo tako Slovencem naklonjeno okrožje – to ne drži. Ker to okrožje je tako slabo zapisano in tako obsežno, da dejansko ne nudi nobene stvarne, niti minimalne, niti teoretične garancije, da bi bil Slovenec tam izvoljen. Toliko da Tatjana Rojc ni bila izvoljena na osnovi tistega določila in tistega okrožja, ampak zaradi drugega spleta odločitev in okoliščin. Stranka Slovenske skupnosti je zaradi tega ne(?) od danes zelo kritična do vseh političnih ciljev in do vseh oblasti, ki so se zvrstile v teh zadnjih desetletij in tudi v teh zadnjih letih. Kajti občutek je, da pravzaprav ob načelnih zagotovilih, da bo poiskana, da se išče, da je pričakovana neka rešitev za boljšo zastopanost Slovencev in večje garancije za Slovence v italijanskem parlamentu, se to potem nikdar ne dogaja. Od leta 2001, ko je bilo zapisano določilo 26. člena v Zaščitni zakon o olajšanih oblikah, se je volilna zakonodaja v Italiji spremenila kar nekajkrat, ampak nikoli ne na pobudo levih, ne na pobudo desnih, ki so tradicionalno manj naklonjene Slovencem oblasti in političnih strank, ni bil izpostavljen noben predlog, ki bi stvarno uresničil to določilo – ne zagotovljeno, ampak žal tudi ne olajšano. Doslej v pogojnem obdobju, kot je znano, kot je bilo delno tudi izpostavljeno, smo Slovenci vedno imeli hvala bogu in hvala politični volji levičarskih strank, vedno Slovenca izvoljenega v parlament, ampak tega Slovenca ni nikdar izbirala dejansko slovenska narodna skupnost. Dogajalo se je, da v določenih političnih krogih, ponavljam levičarskih v tem primeru, je bila vedno izpostavljena, vedno prisotna neka občutljivost za to vprašanje in v tistih krogih iz članstva tistih strank, Komunistične partije prej, Italije kasneje, naslednjič do Demokratske stranke danes, se je izbrala oseba, ki je odgovarjala seveda še najprej politični stranki, ki jo je izvolila. Kajti izvoljen predstavnik je seveda pripadnik slovenske narodne skupnosti in ima zaradi tega posebno znanje in občutljivost do naših vprašanj. Ampak ga, do danes, slovenska narodna skupnost ni nikdar mogla svobodno, suvereno, transparentno izbirat. Tako da, kot stranka slovenske skupnosti načelno izhajamo iz dejstva, da v Sloveniji pa – in to izpostavljamo ob vsakem koraku – v Sloveniji je bilo to ustavno lično urejeno. Tako madžarska narodna skupnost kot italijanska, ima ne glede na politično voljo, ne glede na številčno konsistenco obeh skupnosti, do danes – in, jaz upam, tudi za naprej – vedno zagotovljeno minimalno zastopanost. Kar pomeni, da Madžarov je lahko veliko več izvoljenih v parlament v Ljubljano, v vašem Državnem zboru, kot tudi Italijani so lahko izvoljeni tudi na listah in po kanalih ostalih političnih strank. Ampak, zagotovljena pa je neka minimalna zastopanost. Na tem vztrajamo, torej, ker Slovenija ima čisto vest in je to lično uredila na najboljši možen način, zahtevamo od italijanskih oblasti in od italijanskih strank, da se vsaj, če že ne dosežejo tega cilja, da se vsaj čim bolj približajo. Doslej tega, razen načelnih izjav, mi nismo videli. Volilna zakonodaja, glede na, tako za sedaj zapisano Ustavo ne more omogočit taka odstopanja, da bi zagotovila Slovencem izvolitev v, ne v senatno poslansko zbornico, zato pa je potrebno – in to se dogaja v tem trenutku – poseči v samo ustavno besedilo. Ko je v Ustavi zapisano, da Slovenci, tako ali drugače, imamo neko določeno pravico, potem pa se lahko tudi volilna zakonodaja prilagodi. Drugače volilna zakonodaja, ki bi danes v Italiji zapisala, da Slovenci imamo neko, preveliko pravico in neko preveliko možnost, bi bila dejansko protiustavna, ker bi trčila v načelo enakosti vseh državljanov, enake teže vsakega glasu. V Sloveniji pa načelo, da Italijani, Madžari imajo dvojno volilno pravico, je zapisano v Ustavo, se pravi, da je ustavno na najvišjem rangu zagotovljeno. Tako da, mislim, da je malo, / nerazumljivo/ tudi kaj filozofirat v tem trenutku, ali v tej ustavni reformi, v teh spremembah Ustave, se to načelo zapiše? - v naslednjih korakih, v poslanski zbornici sedaj ali pa, ko se bo to vrnilo v senatno zbornico ali pa ko se bo vrnilo znova v poslansko, kajti, dve branji pomeni, da mora isto besedilo enako biti sprejeto na obeh zbornicah, dvakrat zaporedoma, v določenem časovnem presledku. Edina možnost je, da se to zgodi, da se to zapiše, zelo, zelo na kratko, ampak načelno. Jaz imam občutek, da se to ne bo zgodilo, ker po vsej verjetnosti, po vseh predvidevanjih, temu parlamentu verjetno ne bo dano, po vsej verjetnosti, ampak nas lahko presenetijo tudi čudeži, temu parlamentu ne bo dano danes, da bi trajal toliko, da gre skozi tako pomembna odločitev. Tudi / nerazumljivo/ ta odločitev je v italijanskem parlamentu vezana na skoraj eno tretjinsko znižanje števila parlamentarcev – od tisočih na nekaj čez 600. Vemo, da vsak parlamentarec, preden smo parlamentarci izvoljeni, smo tudi ljudje. Vsak parlamentarec ob občutku, da je ogrožen njegov status in njegova prihodnost, verjetno dvakrat premisli, preden si odžaga vejo, na kateri sedi. Zelo pragmatično. Tako da, morda v tej situaciji velike negotovosti, velike tudi nepolitične nestabilnosti in nejasnosti, jaz dvomim, da bo šla skozi v parlament ustavna reforma, ki prvič po raznih poskusih v / nerazumljivo/ obdobju dejansko krši za eno tretjino, številčno sestavo parlamenta. Poziv torej Državnemu zboru, parlamentarnim strankam, institucionalnim, sami Vladi Republike Slovenije, diplomatskim krogom, poziv je vedno eden in isti – naj ob vsakem koraku izpostavijo, da, poleg zagotovil in načel, ki so zapisana v italijanskem pravnem redu, od italijanske Ustave, ki načelno govori o enakosti manjših in o možnih odstopanjih, do samega zaščitnega zakona, naj vedno izpostavi, kako je to urejeno za Italijane, v Sloveniji. Ta je najboljši adut, najboljša karta, ki jo lahko Slovenija igra. Pred to karto so Italijani vedno v zadregi, tako da, priporočilo je le to. Od dokumenta, ki ga v osnutku, ste nam ga razdelili, je posebno pomembna tudi, če gremo, opustimo za en trenutek točko izvoljenega zastopstva, zajamčenega zastopstva, je pomembna četrta točka, ki pa posega v vprašanje slavnega poročila mešane komisije italijansko slovenske, iz leta 2000. V Sloveniji je bilo to poročilo metabolizirano, objavljeno, sprejeto, v Italiji, tudi tukaj transverzalno, ne glede na politično barvo vlad, ki so se spreminjale od leta 2000 do 2019, se pravi 20 let, skoraj. To poročilo je nesprejeto, dejansko, je skrito in se tega poročila otepajo kot hudič »žegnane« vode, recimo tako. Tako da je pomembna tudi ta točka.
Gospod Walter Bandelj, izvolite.
Valter Bandelj
Ja, dober dan vsem. Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij. Glede, da so že, mnogo stvari povedali drugi kolegi, najprej seveda, čestitke za delo, ki ga opravljate in za vse tisto, kar ste naredili, kot je že senatorka povedala. Jaz bi samo to se osredotočil, najprej seveda, zakon 38, ki je iz leta 2001. To se pravi, če se osredotočim samo na tiste zadeve, ki niso še rešene, jih je kar veliko, ni samo to. Zato mislim, da je že 17, 18 let mimo, 19, se približujemo devetnajstim letom in zaradi tega, Republika Italija ni še nam dala tisto, kar tam piše. Če pa se osredotočim na člen 26., to se pravi, o zastopanosti manjšine. Jaz govorim ne samo v Republiki, v senatu in poslanski zbornici, pač pa v vseh vejah naše politične organiziranosti, to se pravi, v deželi, v občinah. Izgubili smo pokrajine, je edina dežela, ki je izgubila pokrajine. Tam smo imeli tudi izvoljene predstavnike, danes jih nimamo, ki so jih nadomestile medobčinske zveze, danes jih nimamo tam prisotne. Se pravi, spet ena druga, znižanje prisotnosti. Krajevne skupnosti – Gorica je izgubila jih, nimamo tiste, ki so osredotočene in tako dalje, tako dalje. To se pravi, politična zastopanost je v krizi za našo narodno skupnost, zato se to, bi lahko rekel da, se je treba obračat na eno širšo, to se pravi, ne samo poslanske zbornice in senatu. Druga stvar, dve kroni sta od vsega začetka, mislim, vsaj približno leto in pol, ki sta izdelala ta dokument. To se pravi, da si želiva, tako kot piše člen 26. Seveda, člen 26. piše olajšano, kar zame ne pomeni skoraj nič, vendar po drugih členih pa nekako znižanje pomeni čisto pravno oziroma pravilno, da tega se zavedamo, kaj se nam dogaja. Zato mi krovne ni, da govorimo, kako bo tale mehanizem urejen, glede volilnega sistema, vendar, tam si želiva, da sta v poslanski zbornici in senatu, ne smemo pozabit, da, dve mesti, ne eno, pač pa – vem, da to so mogoče samo sanje – vendar, vedno to poveva, na vseh, bi lahko rekel posvetih oziroma srečanj, ki jih imava v Rimu ali pa na deželi, ker je to zelo pomembno – prvič, ko piše zakon, drugič, ker vemo, da v obeh domovih je potrebno imeti poslanca. Tretjič je, kot je sam tukaj povedal Igor Gabrovec – recipročnost. To se pravi, je smiselna recipročnost med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Vemo, kako je napisana Ustava pri vas, kako so samoupravne obalne skupnosti urejene – to mislim na občine in tako dalje. Kar pa tisto pri nas ni. To se pravi, da to je ena od ključnih, bi lahko rekel, problemov oziroma pogajanj, ki jih Republika Slovenija lahko ima. Se pravi, na omizjih, ki se srečajo z zunanjimi ministrstvi, kar je, mislim, da je zagotovo predpogoj in da to se uredi. Zato jaz mislim da, ta zadeva našega volilnega telesa oziroma slovenskega volilnega telesa, ponavljam še enkrat, je zelo potrebna in mislim, da vse tisto, kar ste opisali v teh predlogih oziroma v tem dopisu, ki ste ga nam poslali, so resnične in si pa želiva,  (nadaljevanje) da so tudi urejene čim prej.  Hvala.
Hvala lepa. Še želi kdo besedo s te strani, z vabljene strani? Saj ste izčrpno prestavili problematiko, zato sedaj odpiram razpravo članov in članic odbora in komisije. Najprej vas še obveščam, da sejo moramo zaključiti do 12. ure. V kolikor do takrat ne bomo sprejeli sklepov bomo imeli nadaljevanje - ne vem še kdaj -, zato bi prosila članice in člane, da se res omejijo na tematiko, da smo učinkoviti. Člani komisije in odbora to je naša služba kadarkoli lahko nadaljujemo sejo, vendar mislim, da moramo biti obzirni tudi do vabljenih gostov, ki pa ne morete kar tako vedno priti kadar mi postavimo termin, zato prosim članice in člane, če se lahko samo omejite, ker vas jaz ne smem omejevati razen, če boste šli izven teme, da bomo res lahko pravočasno zaključili sejo.  Prvi prijavljeni k razpravi je Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa. Prav lep pozdrav našim rojakom iz one strani meje.  Jaz mislim, da politična zastopanost Slovenije v deželi Furlaniji - Julijski krajini se bo takoj uredila, ko bodo v Sloveniji priznane dežele. Dejstvo je, da Slovenija ima v Ustavi v 143. členu zapisano, da moramo imeti pokrajine in vendar tega nimamo. Namreč, kaj se bo iz tega lahko storilo? Prvo, kar bi morala slovenska vlada narediti bi morala zahtevati, da se v deželi Furlaniji - Julijski krajini prizna slovenski narod kot konstitutivni narod. Zgodovinsko gledano smo mi bili takrat kot Italijani oziroma kot Furlani in zato je treba to narediti. Slovenska vlad je tukaj kriva, ker se nič ne zmiga in si ne upa italijanski vladi poslati eno noto, ki bi to zahtevala. Enako bi morala narediti tudi v deželi Koroški na Štajerskem in v deželi Štajerski v Avstriji enako bi morali to naredi. S tem, ko se prizna našemu narodu konstitutivna se uredi 60 % vseh zadev, potem se lahko pogovarjamo. V Sloveniji imamo popolnoma zblojen način. Problem je ta, da imamo tudi na državnem nivoju predstavnike madžarske narodne skupnosti in predstavnike italijanske narodne skupnosti namesto, da bi imeli mi te predstavnike v deželi Primorski in v deželi Pomurski, tam bi morali biti in tam bi morali zastopati svoje interese. Ravno tako, ker oni so priznani kot konstitutivni narod v Sloveniji medtem, ko Slovenci kot konstitutivni narod nismo priznani ne v Avstriji in ne v Italiji. Ustavna naša to določa pa vendar nismo tega speljali. Mislim, da interese, o katerih danes govorimo in želje, o katerih danes govorijo naši rojaki mislim, da niso izvršljivi. Italijani ne bodo spreminjali Ustave, zaradi Slovencev, ne bodo. Če bomo mi prosili ne bomo dosegli ničesar. Tudi, če bomo letali okoli italijanskih političnih strank ne bomo dosegli ničesar. Slovenska vlada mora narediti prave poteze, zato rabimo ne Cerarja za zunanjega ministra, ki ne ve koliko je ura, ampak moramo imeti ljudi, ki se zavedajo svojega rodu, ki se zavedajo dolžnosti svojih ljudi do domovine in do svojih rojakov. Ta komisija, ki je bila za obdobje 1880 do 1956. Jaz sem to zadevo prebral in moram reči, da ima precej lukenj. Precej lukenj, ki so nastale na zahtevo italijanske strani. Naši zgodovinarji so podlegali in so kakšne zadeve, kar pozabili in kar zbrisali ali pa narobe deklarirali. To ni dobro. Take zadeve ostajajo na nivoju Vlade, ki pa v glavnem se ne briga dosti za vse skupaj. Jaz bi tukaj k tem štirim sklepom dodal eno zahtevo kot peto točko, da naj slovenska vlada zahteva pri   (nadaljevanje) italijanski zvezni vladi, da se v deželi Furlaniji - Julijski krajini slovenski narod deklarira kot konstitutivni narod in s tem bi se rešilo marsikaj. Seveda pa na slovenski strani je pa treba čim prej ustanoviti dežele, ki jih imamo v Ustavi zapisane že od samega začetka pa nihče noče tega narediti.  Hvala.
Hvala lepa, gospod poslanec. Vi lahko predlog sklepa predložite pisno šele, potem lahko mi o tem odločamo.  Sedaj dajem besedo poslancu Samu Bevku.
Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.  Lep pozdrav predstavnicam in predstavnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji, gospodu ministru in sodelavcem v Vladi Republike Slovenije, kolegice in kolegi! Mislim, da je ta skupna seja komisije in odbora prišla v pravem času. V času, ko se v Italiji razpravlja in poteka razprava o predlogu ustavnih sprememb, ki naj bi med drugim še bolj zapletle možnosti izvolitve slovenskega predstavnika oziroma predstavnice v italijanski parlament. Slovenske država oziroma Republika Slovenija ima vso pravico in tudi dolžnost podpreti slovensko narodno skupnost v Italiji pri njenih prizadevanjih in od italijanske republike zahtevati, da na ustavni in zakonski ravni uredi možnost stalne izvolitve slovenskega predstavnika oziroma predstavnice v italijanski parlament. Mi imamo zelo močno orožje pri teh zahtevah in pri tej podpori slovenski narodni skupnosti in v odnosu do pogajanja z italijansko državo v 5. in 64. členu slovenske Ustave. Namreč 5. člen Ustave govori, da država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine in varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poleg tega pa še v 64. členu natančno opredeljuje posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Se pravi, da imamo vso pravico zahtevati, da se ustrezno zapiše pravica za izvolite slovenskih predstavnikov tudi v italijanski ustavi. Poleg tega imamo v Poslovniku Državnega zbora tudi stalne komisije Državnega zbora in v 35. členu je to določeno, da imamo Komisijo za narodne skupnosti in v 38. členu Poslovnika so natančno določeni pristojnosti komisije za narodni skupnosti, ki jih lahko vodita izmenično samo predstavnika izvoljena italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki se na dve leti menjujeta kot vodji te komisije, ki je stalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije. Zato bi rad povedal, da sam pa tudi Poslanska skupina Socialnih demokratov predlaga sklepe, ki so bili danes dani na mizo in bomo v nadaljevanju za nje tudi glasovali.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji, ki ima besedo je poslanec Franc Breznik.
Hvala, gospa predsednica. Spoštovani predstavniki manjšine v Italiji, spoštovani kolegi eden lep dober dan!  Jaz se bom zelo držal danes vaših pravil predsednica in bom zelo kratek. Vsa vaša prizadevanja izredno podpiram - 1. točka. 2. točka. Mislim, da ste izbrali primeren trenutek časa. Točno v tem trenutku se strinjam, da se zadeva zapiše v Ustavo in da, potem steče zadeva in da na tem vztrajamo. Spomnimo pa še, da tudi v mednarodnem pravu v večini velja načelo vzajemnosti. Mi smo to načelo vzajemnosti leta 1991 23. decembra izrecno zapisali. Če pogledamo tudi številčno zastopanost Italijanov v Sloveniji, ki je izredno malo, če pogledamo, da Slovenci variramo pred II. svetovno vojno skoraj več kot 20 tisoč pa še danes te številke nekje v Italiji so do 100 tisoč od 60 do 100 tisoč nekje v teh vidikih, potem mislim, da po načelu vzajemnosti si Slovenci zaslužimo   (nadaljevanje) vpis tudi tega, kar je kolega Jelinčič pred mano govoril, in mislim, da boste tudi ostali, da postane avtohtona manjšina in da se to zapiše v ustavo, da dobimo vsaj enega poslanca v parlamentu, sploh ni nobenega drugega vidika. In če bodo Italijani šli v reformo ali spremembo ustave, z drugo besedo, potem mislim, da je trenutni moment tega časa v tej veliki reformi, da ta Zaščitni zakon udejanjimo tudi s to zadevo. Mislim, da imamo Slovenci lahko na tem področju vzorno urejeno zadevo, da lahko pokažemo svojo prijateljsko gesto, ki jo vodimo skoraj 30 let. In s tega vidika, glejte, podpiram vsa naša prizadevanja in mislim - in vas lahko pohvalim -, da ste izbrali vsi skupaj primeren čas, torej pravi moment v tem trenutku.  Toliko z moje strani - mislim, da sem bil izredno kratek -, in vse dobro.
Hvala lepa, da ste upoštevali mojo prošnjo.  Besedo ima gospa Nataša Sukič.
Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, ki ste danes tukaj! Skratka, pri tem, kar smo danes slišali, bi mogoče še malo izpostavila dimenzijo oziroma zaskrbljenost glede atmosfere, ki trenutno vlada v italijanski politični realnosti. In sicer, zaradi stališča, ki ga je ob zavrnitvi amandmaja slovenske manjšine zavzela italijanska vlada, se je pričelo ponovno nekako širiti to nestrpno ozračje proti slovenski avtohtoni skupnosti. In iz medijev tudi lahko beremo ali pa izvemo, da je senatorka dr. Tatjana Rojc, ki je danes z nami, tudi tarča nacionalističnih žaljivk. V zadnjem času smo torej zaradi vsega tega stopnjevanja pritiskov na našo avtohtono skupnost in zaradi vsega tega, kar se dogaja pri teh spremembah ustave, priče torej različnim izrazom sovraštva in nestrpnosti, uperjene proti Slovencem na Tržaškem in Goriškem. Tako se vrstijo shodi raznih fašističnih skupin in gibanj. Ena zadnjih akcij je bila, recimo, skrunitev slovenske šole v Gorici. Lahko nas seveda tudi skrbi, da so bili marca letos v senatu zamrznjeni ukrepi o strožjih kaznih za apologijo fašizma, kar seveda ne prinaša ta trenutek nekega upanja na neke pozitivne spremembe. Seveda mi v Levici pozdravljamo prizadevanja, da bi se v tem procesu sprememb ustavnega zakona našla ta zagotovitev stalne participacije slovenskega predstavnika oziroma predstavnice v parlamentu oziroma v senatu, italijanskem. Prepričani smo, da generacije Slovencev, ki stalno in že od nekdaj živijo v Italiji, bi torej morale imeti nujno to pravico zagotovljeno do aktivne politične zastopanosti. Naj samo opozorim, da posebnost italijanskega parlamenta je med drugim tudi ta, da so v njem zastopani italijanski državljani, ki stalno živijo v tujini. Kolikor mi je znano, ta trenutek 12 poslancev in 6 senatorjev se voli v štirih prekomorskih volilnih enotah. Italijani torej v diaspori imajo zagotovljeno mesto v zbornici in senatu, dočim avtohtone narodne skupnosti tega trenutno nimajo. Zato seveda pozdravljamo vse napore in vsa prizadevanja, da se to poglavje enkrat za vselej zaključi in da imamo tudi to stalno zastopstvo enostavno, kakor se temu reče, zagotovljeno, ne pa da se zdaj zadeve tako zaostrujejo, da celo naše predstavništvo dejansko je ogroženo in visi v zraku. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec Marko Bandelli.
Hvala, predsednica, za besedo.  Lep pozdrav ministru, gospe Tatjani Rojc, senatorki in ostalim gostom!  Jaz osebno lahko nekoliko bolj čustveno čutim ta problem. To je težava, ki je že več let, ogromno let, desetletij, kjer ne moremo priti na čisto s temi zadevami. Jaz sem to doživel že kot študent, v osnovni šoli, v srednji   (nadaljevanje) šolah. No, danes, ko sem tu v tem parlamentu, še vedno ni rešen ta problem. Slovenija je to rešila, ustavno, za Italijo tega ne moremo reči. S kolegom Breznikom se absolutno strinjam, da je zdaj pravi čas za to, da gremo naprej. Ampak kljub temu - saj bom kratek, predsednica, ni problema -, glejte, zakon, ta, ki je zdaj aktualen, v bistvu vsebuje neka določila, ki naj bi olajšala izvolitev predstavnika. Ampak to ni nobena garancija, saj smo videli, to ni nič! Ker je samo volja določenih strank, če želijo ali ne, da te postavijo na določena mesta, kjer ti lahko boš ali ne boš izvoljen. Kaj bo jutri? Kaj bo jutri, to je verjetno zadnja »šansa«, ko smo danes v taki situaciji, ki smo jo še dobili, senatorko in predstavnika. Veste, ta predlog za znižanje teh parlamentarnih kvot, ta sprememba ustave - jaz upam, mislim, da je še kar nekaj »šans«, da to ne bi bilo sprejeto, ker veste sami, oni tudi, roko na srce, parlamentarci, je strel v koleno tudi za njih to. Ampak vemo sami, da ta politična opcija danes dela vse na drugačen sistem in način razmišljanja, kakor je klasična politika. Že uveljavitev tega državljanskega dohodka, smo videli, da ga osporava cela Evropa, ampak oni so šli vedno naprej in vedno v tem smislu. Tako vidimo, da je velika nevarnost, da se tudi te zadeve spremenijo.  Če gremo res iz 13, kot sem jaz razumel, poslancev iz Furlanije - Julijske krajine na 8, če sem dobro razumel, in s 7 na 4, tega absolutno in sigurno ne bi spustili noter drugega, tega se moramo zavedati. Če damo primerjavo, v naši državi imamo dva zastopnika, torej 2 % parlamentarcev, 2 %. Se pravi, če bi mi to gledali v Italiji, bi moralo biti 12 v tem trenutku, 12 manjšinskih za parlament in 6 manjšinskih za senat; to bi bilo idealno. Mislim, da ne bi bil problem se zmenit, da bi dobili enega in enega, ali pa še več, če jih je 12. Ampak tega verjetno ne marajo.  Največji problem, ki ga vidim jaz v novem zakonu oziroma v tem predlogu, ki naj bi bil, je to, kar je rekla gospa Ksenija, glede razpršenosti. Ne moreš dobiti v eni enoti toliko glasov, ker je nemogoče. To se pravi, tu je tudi bistveni problem, na katerega moramo mi tukaj opozoriti in povedati tudi, je nemogoče v takem smislu. Veste, imeti predstavnika, slovenskega predstavnika v parlamentu ali senatu, ni samo to, da je Slovenec tam, to je absolutno pomembna zadeva za priti zraven institucij, kulturnih, športnih, gospodarskih, šolstvo, manjšina, dvojezičnost. To so največji problem. Brez predstavnika tam, to bo zamorjeno, bodo uničili vse, kar je še dobrega ostalo do danes. In tega se moramo zavedati.  Mene zanima ena zadeva, in tu bom postavil vprašanje senatorki. Zakaj, mislite, ni volje, da dobimo svojega predstavnika. Ali mislite, da če bi bila, zdaj bom rekel iz političnega vidika, ker je zdaj v tem trenutku nekako desničarski in nekako ekstremno desničarski pol, da ne razume tega, kar vemo sami, da nacionalistični pogled je malo drugačen, ali če bi bila to levičarska politika, bi lahko bolje razumela to zadevo. To je eno vprašanje, ki ga lahko vi od znotraj čutite na drugačen način.  Za zaključek bom pa povedal nekaj, en predlog, ena pobuda, ker mislim, da bolj sramotno ne more biti kot odločitev dežele glede ne financiranja vseh raznih institucij, ki ne priznavajo dogodka Bazovice in teh reči. Mislim, da je bilo to nekaj neverjetnega. Mislim, da bo tudi tu treba nekaj na našem odboru in naši komisiji doreči skupaj, ker to je res nedopustno.  Kar se tiče pa sklepov, absolutno podpiram sklepe. Stoodstotno podpiram sklepe, naj se v dialogu politični predstavniki Italijanske republike aktivno zavzemajo - mi se moramo zelo aktivno zavzeti, da pridemo do teh rezultatov. Z naše strani pa sigurno stoodstotna podpora.  Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec Jože Tanko.
Hvala lepa za besedo. Morda bom v enem delu povzel ali pa nekoliko bolje preciziral razpravo kolega Bandellija.  Če gledamo število pripadnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in število opredeljenih pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, dobimo približno isto odstotkovno strukturo, čisto enako praktično. To se pravi, da je približno ena promila Italijanov v Sloveniji in približno ena promila Slovencev v Italiji. Ta ena promila Italijanov v Sloveniji ima v bistvu dvojno volilno pravico - volijo tako svoje predstavnike kot volijo vse nas, kar je, bom rekel, ne standardna, ampak krepko nadstandardna rešitev. Po moje je problem v tem, da bi si, tako kot so si to ali pa kot smo to dopustili italijanski in madžarski narodni skupnosti, da imajo v bistvu okraj Italijani in imajo v bistvu okraj Madžari, da bi tudi mi si prizadevali, da bi v okviru Italije dobili okraj Slovenci in tam volili potem svoje predstavnike. Mi tega okraja v bistvu nimamo. In problem tega je to, da si potem pač Slovenci na tak ali drugačen način poskušajo pridobiti svojo politično vlogo preko raznih strank. Pri nas je vloga strank pri narodnih manjšinah izključena. In to bi morali zagotoviti tudi v Italiji, pa naj gre za nacionalno ali regionalno raven, bistvo je imeti svoj okraj; dam pod narekovaj »okraj«, ker kako se bo to poimenovalo, je drugo vprašanje.  Jaz tudi predlagam, da se 3. člen nekako dopolni oziroma tretji predlog sklepa, da se Vlado, pa tudi MZZ zaveže k aktivnemu sistematičnemu zavzemanju za sistemsko ureditev, pa seveda, če se s tem strinjate, da se v teh aktivnostih zagovarja, bom rekel pod narekovaji, »okraj« s Slovenci. Tako da se pač opredelijo območja, kjer živijo Slovenci, in tam volijo svojega predstavnika za nacionalno italijansko in nacionalno regionalno oziroma regionalno raven.  Še ena stvar. Če bi mi uspeli priti do tega tako imenovanega »okraja« s Slovenci, bi se najbrž tudi več ali pa bistveno več ljudi na tem območju opredeljevalo kot Slovenci, ker bi se najbrž to splačalo, ker bi jih s tem tudi motivirali, da se opredelijo za svojo nacionalnost, in potem za sabo potegne vse tisto, kar ste prej nekateri omenjali, na področju delovanja društev, takih in drugačnih društev.  Toliko v tem mojem prispevku. To se pravi, dopolnitev tudi tretjega predloga sklepa, se pravi, s sistematičnim zavzemanjem, ker očitno zdaj to teče sporadično, kadarkoli se pojavi nek zakon v postopku v Italiji, potem smo aktivni, od tam naprej se pa vse pozabi. In pa, če se s tem strinjate, v bistvu zagovarjanje za okraj s Slovenci v Italiji oziroma znotraj teh občin, regij, kakorkoli, da se to območje posebej opredeli in tudi tam voli slovenskega predstavnika, neposredno. Hvala lepa.
Hvala za razpravo. Tudi vas, gospod Tanko, prosim, če lahko pripravite pisni popravek sklepa.  Zdaj ima besedo poslanec Franci Kepa.
Hvala za besedo, predsednica.  Lepo pozdravljam vse, še posebej senatorko Rojčevo in tudi druge naše visoke predstavnike v Italiji! Jaz se bom sicer ponavljal. Jaz podpiram ta prizadevanja, dodatna, in te sklepe, da se potrudi, da bi imeli stalno slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu, pa tudi drugje. Mislim, da bi se že zdavnaj naša diplomacija morala potruditi, že v preteklosti, že kmalu po osamosvojitvi, in da bi to lahko dosegli že prej.   (nadaljevanje) Mislim, da bi morali še večje napore, naša visoka diplomacija, predsednik Vlade, predsednik in tudi drugi se potrudit, da bi to bilo že doseženo glede na to, kar imajo italijanska manjšina in madžarska manjšina pri nas. In bi bil zadnji čas, da se to uresniči tudi in zapiše v Ustavo in da bi bilo to trajno, tako kakor je bilo že rečeno. Ne pa, da se zdaj senatorka trud in postavlja neke zaveze, neke prošnje in moleduje. To bi morala naša država na visoki ravni urediti z diplomacijo visoko v Italiji in, tako kakor imajo oni rešeno pri nas. In podpiram pa tudi te vse sklepe in še dodatno, kar so tukaj predstavili. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Matjaž Nemec.
Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi najprej in še posebej spoštovani gostje. Lepo vas je gostiti v Državnem zboru in s predsednico, ki sva sosklicala ta sklic seje oziroma to sejo odbora skupnih odborov, sva zadovoljna, zato da ste prišli tako številčni, še posebej sva zadovoljna zato, ker imamo tako konstruktivno razpravo. In kot vidite, ne glede na to, iz katere politične stranke prihajamo, lahko čutite toplino in popolni »support« pri prizadevanjih, seveda z zavedanjem, da je to potrebno početi v dobro, v medsosedskih odnosih. Seveda ti se gradijo zadnja desetletja. Mi, ki živimo ob meji na obeh straneh, čutimo te odnose, spreminjajoče se zadnjih 100 let, ko se je naša skupna zgodovina nekoliko spreminjala. Bili smo deležni slabših in boljših časov. Občutek je, ki se ustvarja, da ta trend v zadnjih mesecih ali pa v letih se v Italiji, na celotnem področju Republike Italije in tudi na obmejnem območju nekoliko spreminja. Ampak omejil sem se na zadnjih 100 let, v zadnjih 100 letih nikdar Slovenke in Slovenci nismo imeli svoje besede, nismo imeli svoje države, nismo bili priznani v mednarodni skupnosti, nikdar nismo bili udeleženi v vseh evroatlantskih povezavah in vseh možnih organizacijah. To je pomembno se zavedat, ker se postavljamo ob bok nekoliko večjih evropskih partneric, ampak ne pozabimo, ena država en glas. Torej smo popolnoma lahko samozavestni v prizadevanjih za naše pravice, za uveljavitev pravic, ki so bile že nekoč dodeljene samo na papirju in nikdar implementirane na terenu. Seveda težko rečem, da nič ni bilo, velik napor je bil vložen in velik napredek je bil storjen. V zadnjih dneh sem zasledil zadnjo spremembo, ki se odvija na avtocesti na poti v Trst, kjer se sistematično spreminja dvojezične table. To je za omembo vredno, ampak z malenkostmi se ne smemo in se ne moremo zadovoljiti, kajti izpostavljati moramo tiste ključne elemente, ki so moji kolegi in kolegice to že dodobra do sedaj storili, ki dejansko ohranja ta dialog enakovreden v okviru evropskega duha. Večkrat, ko se dobivam z italijanskimi kolegi, tudi na meddržavnem nivoju kot predsednik Odbora za zunanjo politiko, imam priložnost se dobivat tudi s predsednikom Odbora za zunanjo politiko, sva se dobila oziroma konkretno s podpredsednikom Pierom Fassinom in se pogovarjamo o odprtih vprašanjih, ampak tisto, kar pogrešam, je velikokrat jasno agendo Republike Slovenije pri implementaciji in uveljavitvi teh pravic, ki smo si jih že pridobili. V zadnjih tednih in mesecih zaradi zaostrovanja in težkih besed, ki so bile izrečene s strani notranjega ministra Salvinija in Tajanija, se ta seznam ponovno izpostavlja. Seveda govorimo o bazoviških junakih, ki jih nekateri vidijo kot teroriste, ali pa govorimo o sprejetju poročila skupne komisije, ki je tako ključen, to je temelj odnosov med 2 državama. Zakaj? Zaradi tega, ker smo v tem dokumentu objektivno pripravljeni sprejeti vso bolečino in vso radost in zadovoljstvo ob odnosih, seveda izhajajoč iz naše težke preteklosti, ampak uprti v prihodnost. In zato je temelj naših odnosov sprejetje s strani Republike Italije ta temeljni dokument prijateljstva.   (nadaljevanje) Republike Italije ta temeljni dokument prijateljstva. Jaz obžalujem, da iz politike Furlanije – Julijske krajine prihajajo negativna mnenja na račun tega dokumenta, ki je bil pripravljen s strani vidnih intelektualcev, zgodovinarjev, ki jih je vsaka država predlagala, torej ključen dokument za nadaljevanje odnosov. Potem govorimo o dvigu odškodnine ezulom oziroma optantom, potem govorim o volilni zakonodaji, o kateri ste mnogokateri postavili na 1. točko, bom rekel, interesa Republike Slovenije oziroma uveljavitev pravic že dodeljenih in seveda financiranje narodne skupnosti. Jaz sem bom osredotočil in s tem bom tudi zaključil, ker, kot rečeno, ne želimo pretirano razpravljati, ker bi želel, da se tudi drugi oglasijo, vstopamo v po moji oceni eno zelo pomembno leto. V naslednjem letu, v letu 2020 bomo deležni vsaj 2 pomembnih datumov. Ena je požig Narodnega doma. Kdor v Evropi ne razume, kaj to je, to je naša kristalna noč. Tukaj so se obe državi zavezali oziroma Republika Italija, da bo narodni skupnosti vrnila po 100 letih na simbolni dan ob simbolnem letu slovenski narodni skupnosti tisto, kar je bilo pred 100 leti v bistvu vrelišče živela slovenstva na Tržaškem. Žal tukaj smo… / oglašanje iz dvorane/ Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Predsednica, bom takoj zaključil. Gospod Tanko, če vas karkoli moti… Jaz mislim, da je fajn, da tudi vi veste, kaj nas čaka v prihodnje. In zaključil bom seveda s tem, da prihodnje leto obeležujemo 100. obletnico podpisa rapalske meje, torej mamo dobro leto, da z Republiko Italijo ustvarimo vse pogoje ob meji in med državama, da se ta 2 zgodovinska trenutka obeležita v evropskem duhu in seveda v duhu medsosedskega prijateljstva. Tako kot je gospod Breznik omenil, omenja vzajemnost, tudi temu mnenju se pridružujem. Gospod Tanko je govoril tudi o temu, torej velikokrat je potrebno našim prijateljem iz italijanske strani samo predstaviti listo primerjalno pravic, implementiranih v obeh državah. Torej o tej recipročnosti govorimo. Velikokrat se slovenska narodna skupnost na italijanskem področju čuti kot tretjerazredno, vsaj v primerjavi z dvema največjima, govorim o francosko in za nemško oziroma avstrijsko. Torej v evropskemu duhu pričakujemo seveda, da smo Slovenci kot del teritorija enakovredni tistim, ki so priznani kot enakovredne tako v Aosti kot v Südtirolu oziroma Alto Adigu. Jaz bom s tem zaključil, gospa predsednica. Rekli smo, da bomo kratki. Seveda tako, kot je že moj kolega strankarski, gospod Samo Bevk omenil, Socialni demokrati bomo podprli predloge in smo pripravljeni tudi sodelovati pri dopolnitvah podanih sklepov. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima poslanka Mateja Udovč.
Hvala za besedo. Ko poslušam predstavitve in razprave gostom in kolegov poslancev, me veseli, da Slovenci v ključnem momentu, ki je pomemben za nas, za naše ljudi v Italiji, znamo stopiti skupaj. Glede na dogodke, ki smo jih priča v današnjem času, me resnično skrbi delovanje italijanske politike. Ne morem mimo tega, da ob sedanjem delovanju italijanske vlade dobim občutek, da spremljajo odločitve, iz katerih je že na prvi pogled jasno, da skoraj ni možno izvoliti predstavnika slovenske narodne skupnosti. Čas je, da stopimo skupaj in se vsi zavzamemo za spremembo ustave po našem vzoru, ko imajo z Ustavo dano dvojno volilno pravico. Zato je ta trenutek najprimernejši, da se vsi zavzamemo in spodbujamo za spremembe italijanske ustave. Prav je, da se zavzamemo na vseh nivojih. In rada bi poudarila, da predloge sklepov, ki so predlagani, bom z veseljem podprla. Hvala.
Hvala lepa za razpravo. Moj seznam razpravljavcev je trenutno zaključen, zato bom tudi sama razpravljala. Predlog za to sejo je prišel s strani obeh odborov in komisije. Zdi se mi oziroma vem, da je sedaj tisti pravi trenutek za razpravo, čeprav je naša komisija o tej tematiki v različnih sklicih že večkrat razpravljala. In kot ste nekateri omenili so to le sanje, da bi tam dobili slovensko zastopstvo, izvoljeno od Slovencev, če tako rečem, čeprav je tudi senatorka gospa Tatjana Rojc bila, sem prepričana, izvoljena tudi od Slovencev, vendar v italijanski stranki. In zato, ker je sedaj pravi trenutek ponovno se odpira razprava o spremembi Ustave in volilnega zakona v Italiji, zato se nam je zdel ta trenutek primeren, da o tem znova govorimo, da naredimo vse kar je v naši moči, da tudi spodbujamo nenehno vlado slovensko, da sistematično in redno pristopa k pogovorom o tej problematiki. Sama sem prepričana, da se s pozitivnim pristopom lahko naredi več kot z negativnim. In zato bi morali seveda nenehno skrbeti za dobre odnose in za spodbujanje pogovorov na vseh ravneh o tej tematiki. Če se je odnos do slovenstva v preteklosti nenehno izboljševal v zamejstvu, pa seveda ne smemo dopustiti oziroma si nihče ne želi, da bi se ta odnos poslabševal. In zato si moramo vsi skupaj na različnih nivojih prizadevati, da se tematika izpostavlja in seveda, kot ste tudi sami omenili, kaže na recipročnost. V Sloveniji je ta problem odlično rešen in zato pričakujemo in tudi zahtevamo od italijanskih oblasti, da se tudi v Sloveniji, v Italiji na podoben način reši. Kot ugotavljamo, da teritorialno načelo za izvolitev enostavno ne omogoča in ne bo omogočalo slovenske zastopanosti, zato bi morali enostavno vztrajati na pravici Slovencev in da mora Italijanska republika omogočiti to izvolitev, tako senatorja kot poslanca v poslanski zbornici. Sanje se včasih uresničujejo, še posebej če o tem veliko razmišljamo, pa tudi kaj delamo v tej smeri. Zato sem prepričana, da ne smemo odnehati, ampak da moramo to izpostavljati. Ta problem tudi internacionalizirati. Sama se spomnim, ko sem bila sama še evropska poslanka je tam medskupina za manjšine, v kateri sem sodelovala, in so bili takrat povabljeni tudi nekateri predstavniki Slovencev iz Italije in so tam predstavili to tematiko, kar je enostavno treba stvari tudi mednarodno predstavljati in se za to zavzemati, da se vendarle problem rešuje.  Razpravo sedaj zaključujem in seveda še vabim vabljene goste, najprej gospoda ministra za vaš odziv in pa morebiti tudi za dodatna pojasnila, potem pa še vse ostale vabljene, kdor seveda se želi odzvati.  Izvolite, gospod minister.
Hvala za besedo. Sklepi so vmesni, odlični. Jaz sem pred kratkim bil v Bukarešti na Romunija predseduje Evropski organizaciji in bila je konferenca o diaspori. Kot najstarejši in edini minister prisoten med 17. predstavniki različnih držav sem poudaril, da mi smo ena izmed redkih držav na svetu, ki ima v svoji ustavi zapisano pravice, pa tudi dolžnosti avtohtonih skupnosti na našem ozemlju. Predlagal sem, da bi evropski poslanci, ker določena pravila igre in sklepi in določbe glede avtohtonih skupnosti že obstajajo v Evropski uniji, bili dejansko nadzorovani, kontrolirani in usmerjani s strani komisarja za avtohtone skupnosti. Mi imamo Dance na Jutlandu, ki so nemški državljani, imamo Alzacijo in Loreno, imamo Nemce in Francoze mešane in tako dalje. Mi nismo edini, smo pa eni redkih, ki imamo to zapisano v Ustavi. Moj sogovornik iz Rima ni nasprotoval temu, bi pa jaz rekel, da orodje, ki ga imamo, do zdaj nismo dejansko imeli orodja. Mi smo dejansko Ciciban v prvem razredu osnovne šole z lepim jabolkom in četrtošolec nas poriva na okrog in ne bomo nič dosegli, če bomo ostali cepetali na mestu in z lepimi besedami. Naši novo izvoljeni poslanci po 26.a o Evropski uniji morajo to dati na mizo v Evropski uniji kot del evropske družine in skupnosti. Tako, da smo uslišani ne glede na strankarsko pripadnost in jaz sem dobil za komisarja za avtohtone pravice v Evropski uniji podporo šestih držav od sedemnajstih, kar je pomembno. Ta funkcija bi nam potem omogočila, da rečemo, avstrijska državna pogodba ni izvajana tako kot je napisana, dajmo narediti kaj na sodelovanju. Dobri smo, da delamo komercialno, ampak ko pride pa do politične predstavitve, tam vas pa ne maramo. In jaz mislim, da edino orodje je različna administrativna in pravna podlaga Evropske unije, ki jo do zdaj še nismo koristili, vsaj kolikor je meni znano. Bom pa rekel še eno za zaključek, nikakor ne bomo zmanjševali manjšinskih pravic ne italijanski ne madžarski skupnosti. Zakaj? To smo zapisali v Ustavo in oni so tudi naši ljudje, so naši državljani in del naše skupnosti in to bi morali mi preko naših evropskih poslancev prodajati, dobesedno, in poudarjati tudi Evropski uniji in tudi Republiki Italiji, naši sosedi.  Hvala.
Preden dam besedo še za odziv vabljenim gostom, bi samo prisila za vaše mnenje o dopolnitvi tega tretjega sklepa, ga bom pa prebrala dopolnjenega, kot je predlagal kolega Tanko, da se po možnosti opredelite ali se vam zdi to prav in smiselno, predvsem glede okraja. Torej tretji sklep se glasi tako:  »Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Odbor za zunanjo politiko priporočata Vladi Republike Slovenije, da se v dialogu s političnimi predstavniki italijanske Republike aktivno in sistematično zavzema za sistemsko ureditev vprašanja zastopstva avtohtone slovenske narodne skupnosti poslanki zbornici in senatu v skladu s 26. členom zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, pri čemer se zagovarja vzpostavitev okraja Slovenci.« Vi ste sicer prej izpostavili in ste govorili o okraju Bratina, če sem prav razumela, zato me zanima, da ne bi mi vsiljevali nekaj drugega kot ste že sami predlagali, ali bi to besedo »okraj s Slovenci« zamenjali z besedo »Bratina«. Pa prosim tudi za vašo opredelitev.
Tatjana Rojc
Hvala lepa za besedo.  Glede okraja, je stvar kot veste, že določena nekako z dvojezičnimi občinami, ki so vključene v seznam občin, ki jih predvideva zaščitni zakon. Ampak po mojem mnenju je ta dodatek nekaj kar, za kar bi se morala izreči celotna narodna skupnost in bi to pustili kot odprto vprašanje za naslednje srečanje, za naslednji sestanek, če se strinjajo tudi moji kolegi in prijatelji iz Italije, ker bomo pač, je tudi pri nas ta argument odprt.  Če mi dovolite, bi jaz še par stvari povedala glede vsega kar smo slišali. Hvala lepa za vse posege in za vso podporo, ki jo kot senatorka in tudi kot Slovenca zelo cenim in me zelo gane in sem zelo ponovna na to.  Glede dvojne volilne pravice. Tukaj kot veste, to je posebnost, ki jo predvideva slovenska Ustava. Italijanska ustava predvideva enega človeka in en glas. Torej tukaj po mojem mnenju bomo orali dobiti drugačno formulo za izvolitev.   (nadaljevanje) Kar se tiče italijanske diaspore, ki je seveda prisotna, ampak tudi za italijansko diasporo je danes predvideno krepko krčenje predstavnikov, tako da tudi tam se za Italijane odpira drugo vprašanje. Glede naše zastopanosti se strinjam, da bo potrebno, da to vprašanje dvignemo tudi v Evropi in prav zaradi tega, ker smo pred volitvami bomo počakali seveda, da se zaključijo evropske volitve in bomo potem to izpostavili. Kar se tiče leta 1920 imamo skoraj bi rekla dogovor s podpredsednikom poslanske zbornice, ki je torej Rozator(?), ki je Tržačan, da bi kot poslanska in senatna zbornica, to leto počastili ob požigu in ob Rapalski pogodbi z objavo govorov, ki so jih imeli Slovenski poslanci pred ukinitvijo parlamenta pred fašizmom in to se mi zdi pomembna pobuda, ker gre tudi tam za vprašanja slovenske narodni skupnosti pred 100 leti in se mi zdi, da je kar pomembno, da izpostavimo, da nismo daleč od teh pravic. Za odnose med… glede dokumenta zgodovinarjev o odnosih med Slovenijo in Italijo, bi rekla, da je vprašanje še odprto. Italijani ga niso priznali, niti italijanska skupnost široka ga ni priznala. Zato sem se o tem pogovarjala veliko tudi s pisateljem Borisom Pahorjem, ki svetuje svoje 106-letne modrosti, da bi ta dokument spet vzeli v pretres in ga nekako nadgradili glede na to, da je minilo nekaj let že od takrat ko je bil podpisan in ga Italija ni hotela ratificirati, da bi ga nadgradili in bi potem na tem še delali, ker to bi predstavljalo pa pomembno podlago za razumevanje tudi na italijanski strani, zakaj je pomembno, da govorimo o slovenski narodni skupnosti, ki ne more – kot sta pravilno ugotavljala predsednika naših krovnih organizacij, ne more pristati na to, da bi bile kršene do sedaj zagotovljene in dosežene pravice. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Igor Gabrovec.
Igor Gabrovec
Ja, hvala. Glede detajlov, kako naj se zagotovi zastopanost slovenske narodne skupnosti jaz svetujem, da jih ne obravnavamo oziroma, da ne gremo res v neke detajlne rešitve. Sprejeto mora biti – jaz upam, da je vsaj obče sprejeto načelo, da Slovenci morajo ohraniti ime… pravzaprav pridobiti pravico, da samostojno, suvereno, demokratično sami izberejo, kdo naj jih zastopa v italijanskem parlamentu in pika. Potem naj bo to narisano na okraju, ki zaobjema Števerjan, 32 občin ali polovico tega območja. Ker če tudi je okraj zapisan kot Slovencem naklonjen in namenjen in potem obsega 300 tisoč prebivalcev recimo, bo jasno, da Slovenci na noben način ne bomo prodrli v tistem okraju. Postane dejansko rešitev, ki je prej sleparija, kot pa pričakovana resolucija. Zato sem bil mnenja, da navsezadnje sklepi, kot so bili postavljeni potem tudi z dodatkom sklepa, v glavnem odgovarjajo temu, kar so načelne zahteve in če ne pride pa do zapisa v Ustavo, da imamo pravico do določenega odstopanja, potem nobena rešitev ne bo odgovarjala našim potrebam. Se morajo pa vse stranke zediniti in izjasniti glede tega, če hočejo, da imamo Slovenci pravico do samostojnega, suverenega, transparentnega, demokratičnega izbiranja lastnih predstavnikov. Vtis imam do sedaj, da določanim strankam ustreza, da same odločijo, kdo naj jih zastopa. Z vsem spoštovanjem do izvoljenih, tudi ker ob tem potrdim, da vsi parlamentarci, ki smo jih imeli danes v vseh povojnih desetletjih – od prvih do današnje Tatjane Rojc, so vsi sposobni, spoštovanja vredni in posrečeni po svoje. Nismo imeli nikdar banditov, ki so nas zastopali v italijanskem parlamentu,   (nadaljevanje) pa vendar naj bo priznano manjšini, da odloča in ne le sprejme ratificiranih odločitev, ki so jo drugi sprejeli, po navadi v rimskih tajništev vsedržavnih italijanskih strank. Slovenca ne morejo izbirati Italijani. Naj vsaj to načelo gre skozi. Glede komisije pa, če bomo dopustili, da jo Italijani začenjajo znova spreminjati in o njej razmišljat, potem ne bo nobenega poročila, skupnega poročila. Okoli določenega teksta so se zgodovinarji takrat zedinili. Je res, kar je povedal poslanec Jelinčič, da je bila marsikatera verjetno luknja in pomanjkljivost tudi glede slovenskega dela zgodovine, ampak prav zaradi tega italijanski del je dopuščal določene marže recimo nedorečenosti, slovenska tudi in potem je bilo to sprejeto kot nek skupni imenovalec, skupna osnova. To, kar pravi poslanec Jelinčič, pa poudarjajo toliko bolj jasno in zavzeto Italijani na italijanski strani, in sicer, da je to preveč Slovencem naklonjeno, zato ga tudi ne sprejemajo in ne objavljajo. Zame mora biti to sprejeto, objavljeno, recimo ob požigu Narodnega doma, naj nam Italija vrne Narodni dom, ki je bil požgan in ukraden, naj objavi to poročilo. Z vsem spoštovanjem dogovorov predsednikov si jih lahko preberemo na spletni strani, ampak da bi to objavljali in nadaljevali na poti kršenja in nespoštovanja pravic in tega, kar je bilo negirano ob požigu tiste stavbe, je lahko zelo evropsko, ampak ne gremo daleč.
Hvala lepa. Želi gospa Ksenija Dobrila? Izvolite.
Ksenija Dobrila
Jaz bi…
Se opravičujem. Postopkovno vprašanje ima prednost.  Gospod Jože Tanko.
Ja, hvala lepa. Glejte, zdaj če smo to temo odprli glede, kako izbrati slovenskega predstavnika v senat in parlament v Italiji, in če so kakršnekoli dileme, potem bi ta zadnji del popravil tako, da bi se glasil v nadaljevanju tam, ko se konča tekst: »Pri čemer zagovarja vzpostavitev posebnega okraja za avtohtono slovensko narodno skupnost.« Ker tudi na osnovi tega, kar je prej gospod Gabrovec povedal, ne morejo izbirati Italijani slovenskega predstavnika. S tem se v bistvu na nek način to zapelje v tisto smer, ki jo želimo. Pa še nekaj je. Zdaj to so priporočila ali pa sklepi za slovensko Vlado. Kakšen koncept, bi rekel, zagovarjanja pravic, političnih pravic slovenske manjšine naj zagovarja ali pa v sodelovanju ali pa v pogovorih z italijansko stranjo. Tako da, če toliko popravimo, mislim, da bi moralo biti sprejemljivo, ker to je pač naloga za naslednje obdobje. To pač najbrž vemo, da bo težko ta hip to narediti, ampak mislim, da je tekst v tej obliki sprejemljiv. Hvala lepa.
Hvala lepa. Postopkovno, gospod Robert Pavšič.
Ja, hvala lepa. Tudi, če gre za priporočilo, mislim, da sugeriranje neke tehnične rešitve Vladi oziroma na nasprotni strani ne bi bilo smiselno. Zato bi mogoče predlagal gospodu Tanku, da sklep preformuliramo na način: »Pri čemer se zagovarja neposredno izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v te inštitucije.« Samo to pripombo bi imel, torej se zagovarja način neposredne izvolitve. Zdaj, kakšen je pa ta način, pa naj ostane še stvar odprte debate. Mislim, da bi tako najbolj sklenili en kompromis. Hvala.
Hvala lepa. Zdaj imamo 2 različna predloga. Zdaj dajem spet besedo gospe Kseniji Dobrila. Morda se lahko opredelite do teh predlogov ali pa seveda kar drugega ste želeli povedati.
Ksenija Dobrila
Ja, jaz sem se želela zahvaliti vsem, ki so posegli v razpravo, kar iz slednje veje velika pozornost, pa tudi veliko poznavanje naše stvarnosti. Predvsem sem ocenila tudi to, da se zavedate, da trenutno politično stanje ni preprosto, ampak je zaskrbljujoče, ker v zadnjih mesecih se je zvrstilo kar nekaj konkretnih dejstev, od pohoda CasaPound, od sprejetja predstavnikov Decima MAS, to so prav najbolj zagrizena fašistična enota, v Gorici pomazanje našega slovenskega centra,  (nadaljevanje) fojba, pohod po Bazovici in še, tako. Nič ni slučajno, tega se zavedamo. Manjšina lahko postane takoj predmet manipulacije. Zato pozornost s strani slovenske politike, slovenske Vlade je nadvse potrebna in zaželena. / oglašanje iz dvorane/ Mislim, da z vsemi stališči bi se strinjala, s tem da bi izpostavila, da ko se govori o okraju za slovensko narodno skupnost, se moramo res med nami nekoliko doreči, kajti ve se, da to je zelo občutljivo vprašanje. Slovenska narodna skupnost se je vedno postavila na pozicijo proti preštevanju. S tem, da pride do nekega sistema, volilnega sistema, vsekakor bo prišlo do neke registracije našega narodnega telesa, ki je tako in drugačno. Veste, da imamo eno trdno jedro Slovencev, potem raznih bolj ohlapno. Je, kako bi rekla, obroč ljudi, ki se sicer prepoznavajo v naši narodni skupnosti, ampak tudi v nečem drugem, ali v italijanskem ali pa v drugih, ne do tistih(?), ki so že asimilirani, ampak še nekaj čutijo do Slovencev. Mi moramo dobiti pravi ključ, kako, kateri inštrument popisa participacije, pa tudi mogoče tistih Italijanov, ki imajo kanček slovenske krvi, pa bi se opredelili tudi, da bi nas podprli. Evo, moramo razumeti mehanizme in zato je dobro, da pustimo to čim bolj ohlapno, da se mi zedinimo, pa se bomo, ker smo se že o tem pogovarjali, obstajajo poti. Evo, to sem hotela povedati.  In še nekaj mogoče, čisto na kratko, da se pogovarjamo o Ustavi, ampak bi rada opozorila, da obstaja tudi status Furlanije – Julijske krajine, ki je avtonomna dežela, avtonomna je pa tudi zato, ne samo zaradi lege, kot večkrat italijanski politiki izpostavljajo, ampak predvsem zaradi prisotnosti narodnih manjšin, v prvi vrsti slovenske manjšine, narodne manjšine. Statut avtonomne dežele, ki ima veliko avtonomijo, je pa ustavni zakon. To se pravi, da če bi tja vgradili neko sprejemljivo besedilo, ne bi bilo potrebno vstopit v ta zapleteni mehanizem, ki je trenutno v žarišču v senatu in sedaj v parlamentu, ampak bi lahko delali na deželni, torej lokalni ravni. Evo, tako da nekateri predlogi gredo tudi v to smer. Hvala.
Hvala lepa. Še gospod Walter Bandelj.
Valter Bandelj
Ja, jaz bom zelo kratek. Se popolnoma strinjam s predlogom sklepa - ne vem, če tako lahko ga kličem – petega, priznan status konstitutivnega naroda. Glede pa 3. predloga, to se pravi zadnjega oziroma še posebno o zadnji spremembi, mislim, da tudi to je bolje kot tista, ki je bila prej povedana, to se pravi od 2 poslancev, če se ne motim. To sta zelo, bi lahko rekli, zelo slični predlogi. Zato jaz mislim, da je ta zadeva tudi pomembno tudi, da se okrožje nekako oriše oziroma da se tudi imenuje po kakšnem Slovencu. Hvala.
Hvala lepa za te odzive. Prej je želel še razpravljati poslanec Pavšič. Ali želite še razpravljati ali ste že povedali?  Izvolite.
Hvala. Saj bom zelo hiter, tako da bomo res uspeli zaključiti. Kar se… Pravzaprav je odprtih, odprto je samo še 1 vprašanje. Pred tem bi pa želel izpostaviti samo to, da je Slovenija primer zelo dobre prakse, kar se tiče sodelovanja z avtohtonimi manjšinami. Mogoče bi to lahko v prihodnosti še nadgradili. In najbolj smiselno je poudarjati to našo pozitivno zgodbo in aktivno podpirati vse, ki se s to problematiko ukvarjajo na kakršenkoli način, naj bo to profesionalno ali pa ljubiteljsko čez vse meje. Tako da mojo podporo imate vedno vsi. Mislim, da tudi s sprejetjem teh sklepov boste dobili neko uradno podporo slovenskega parlamenta, sploh naših 2 odborov. Kar se pa tiče priznanja statusa konstitutivnega naroda, pa se mi zdi to malce prezapleteno vprašanje oziroma prehud poseg v suverenost posamezne države tako na hitro. Zato bi, preden bi to zadevo obravnavali, bi jo bilo potrebno bolj raziskat,   (nadaljevanje) o njej pridobiti več podatkov, predvsem pa dobiti odziv Vlade. Tu je minister, pristojen za Slovence v zamejstvu, tu manjka najmanj Ministrstvo za zunanje zadeve, ki bi se opredelilo do tega, in potem tudi celotna Vlada, ker tu gre, konec koncev, za bilateralne odnose, ki zelo hudo posežejo v ustvarjanje teh odnosov. Se pa vsekakor strinjam z gospodom Jelinčičem, to zadevo bi bilo treba urediti tako v Italiji kot tudi v Avstriji, pa tudi na Madžarskem. / oglašanje v ozadju/ In na Hrvaškem tudi, ja. Ampak to ni stvar desetih minut na odboru, to je zelo kompleksno vprašanje, o katerem se pa - z vsem spoštovanjem do vseh manjšin - ne moremo, ne bi bilo pošteno in neodgovorno bi bilo opredeliti se v desetih minutah, kaj zdaj s tem narediti. Tako težko, no, jaz tega ne morem podpreti ta trenutek, čeprav bi srčno rad, ampak zaradi odgovornosti do vseh si pa ne upam, no, priznam.  To sem želel povedati. Hvala.
Hvala lepa.  Tudi jaz bi se opredelila do teh dopolnjenih sklepov.  Glede na vaše odzive vidimo, da pravzaprav še vi morate uskladiti, kako pravzaprav bi radi ta problem rešili. Zato menim, da ni prav, da mi vnaprej izsiljujemo neke nedorečene rešitve. Zdaj imamo tudi predloge za dopolnitev sklepov, ki so tudi nekoliko različni, in dejansko je težko v nekaj minutah priti do pametnega soglasja, pa še na drugi strani stvari niso dorečene. Torej menim, da s tem, ko smo formulirali neke bolj splošne sklepe, so dovolj dobra podlaga za akcijo Vlade oziroma to, kar mi pričakujemo od Vlade, vse podrobnosti pa seveda se lahko naknadno dopolnjujejo in dogovarjajo. Zato sama nisem naklonjena takemu ad hoc dopolnjevanju sklepov na samih sejah, ker je težko priti do neke pametne, takšne rešitve, ki bi jo vsi podpirali, pa da bi hkrati bila še zakonita.  Kar se pa tiče sklepa, ki ga je predlagal poslanec Jelinčič, sicer ga moramo dati na glasovanje, vendar je nepravilen oziroma ne more slovenska Vlada v Rimu sprožati postopkov. Lahko sproža pogovore o spremembi zakonodaje, medtem ko nima te pristojnosti, da bi sprožala postopke, in zato je ta sklep nesmiseln ali celo nezakonit. Bomo sicer glasovali, ampak vas na to že vnaprej opozarjam.  Zdaj odrejam pet minut pavze, da se tudi predlagatelji dopolnitev odločite, ali boste vztrajali pri dopolnjenih sklepih ali ne, da se uskladimo, potem pa bomo nadaljevali sejo.  Še postopkovno, gospod Jože Tanko.
Hvala lepa za besedo. Glejte, gospa predsednica, jaz mislim, da potem sestanki in seje odborov nima nobenega smisla, če ne moremo ničesar predlagati, nobene dopolnitve. Tole, kar sem sam predlagal, mislim, da ni v ničemer v nasprotju z nobeno stvarjo in ni nič nepremišljenega. Saj v bistvu je nekaj podobnega že bilo, kajne. Glejte, če ne bomo mi sprejeli tega sklepa zdaj, potem ga bomo čez eno leto ali čez dve leti, ko bo naslednjič ta tema na dnevnem redu. Do takrat je pa mrtev prostor, ker se ne bo nič dogajalo, nobene aktivnosti ne bo. In če mi predlagamo, da se vzpostavi nek samostojen okraj za slovensko avtohtono narodno skupnost v Italiji pri volitvah na državni ravni za senat in za poslansko zbornico, ničesar ne prejudiciramo, ker to je priporočilo Vladi, da se pač za to bori v svojih mednarodnih bilateralnih odnosih. In če zdaj ne bomo mi nobene zaveze sprejeli, nobene konkretne stvari predlagali, potem bo naslednjič ta zgodba se ponovila. Naslednjič lahko Vlada pride, da v to smer ne gre, kajne, bo pač na tej ravni ugotovila. Ampak, glejte, neke iniciative, neke pobude v okviru poslanskega dela je treba tudi sprejeti, tako kot na drugih odborih.   (nadaljevanje) Kar zadeva pa sodbo o tem, ali je to zakonito ali ne, za to imamo pa institucije, kajne, če je to nezakonito. To pač ni presoja predsedujočega odboru, to ni presoja ne vem koga, ampak to nekdo drug presodi. In, glejte, bodimo previdni. Mislim pa, da je prav, da se za nekatere stvari, ki ne rušijo nobenih zadev, ne tistih, pri nas urejenih, ne tistih, ki jih želimo, da jih dobijo naši, bom rekel, pripadniki naše skupnosti v tujini, s tem ničesar ne rušimo, temveč priporočamo, da se pač pelje zadevo v neko smer. In nič drugega ni predlog, mislim, ni poanta tega sklepa. To je pač minimum, ki ga imajo poslanci v okviru svojega dela, še posebej, če se tudi narodna skupnost v primernem delu s tem strinja, da se zadevo pelje v to smer. Mi drugače do zastopstva slovenske skupnosti v nacionalnih italijanskih institucijah priti ne moremo. Tu ni nobenega praga, ni nobenih tehničnih omejitev, je samo prizadevanje za, in to ne more biti škodljivo.
Gospod Tanko, seveda, če boste po pavzi vztrajali, da dam ta sklep na glasovanje, ga bom seveda dala. Po tem, kakšno podporo temu sklepu pa so izrazili tudi vabljeni gostje, pa nimam občutka, da se strinjajo povsem s takšnim sklepom, ker stvari še niso dorečene. In tudi poslanci koalicije, kolikor sem jih razumela, tega sklepa ne podpirajo.  Zdaj odrejam pet minut pavze, da se uskladimo, ker naš namen je seveda dober, da čim bolj spodbudimo Vlado, da se problem rešuje in reši, in nič drugega. Tako nadaljujemo čez pet minut.
Nadaljujemo sejo, samo čakam še na čistopis tretjega usklajenega sklepa, ampak med tem časom, ko bom prva dva prebrala bo verjetno tudi čistopis tretjega že pripravljen.  Prehajamo na glasovanje o predlaganih sklepih Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Odbora za zunanjo politiko in ti sklepi se glasijo: prvi sklep: Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Odbor za zunanjo politiko sta se seznanila s problematiko politične zastopanosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki za ureditev njenega zastopstva v poslanski zbornici in senatu v skladu s 26. členom Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.  In kompromisni tretji sklep: Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Odbor za zunanjo politiko priporočata Vladi Republike Slovenije, da se v dialogu z vsemi predstavniki italijanske republike zavzema za aktivno in sistematično ureditev vprašanja… / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ - torej, da se v dialogu z vsemi predstavniki Italijanske republike zavzema za aktivno in sistematično ureditev – kako, sistematično pa sistemsko? / oglašanje v ozadju/ Torej, še enkrat – da se zavzema za aktivno in sistematično sistemsko ureditev vprašanja neposredne izvolitve in zastopstva avtohtone slovenske narodne skupnosti v poslanski zbornici in senatu, v skladu s 26. členom Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, pri čemer se priporoča vzpostavitev posebnega volilnega okrožja za avtohtono slovensko narodno skupnost. To je kompromisna rešitev.  In še sklep številka 4: Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Odbor za zunanjo politiko priporočata Vladi Republike Slovenije, da v odnosu do političnih predstavnikov Italijanske Republike na različnih ravneh nudi podporo prizadevanjem avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki za krepitev njenega položaja ter za sožitje s preostalim prebivalstvom osnovano na pripoznavanju zgodovinskih dejstev, kakor izhajajo iz poročila skupne slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije za obdobje 1880-1956.  Ali še želi kdo razpravljati o teh sklepih? In sicer bi dala te štiri sklepe kar v paketu na glasovanje. Ali kdo nasprotuje temu? Gospa Karla Urh želi razpravljati. Izvolite.
Lep pozdrav tudi z moje strani! Jaz se s temi sklepi zdaj nekako strinjam. Bi pa rada poudarila, da živimo v Evropski skupnosti v konglomeratu različnih narodov in narodnosti in Evropski parlament ima ravno tako Komisijo za avtohtone manjšine, na katero bi morali nasloviti te probleme in iz tega štartati, ne da zdaj mi v bistvu poskušamo nekomu vsiljevati svojo idejo, svoje zakonite pravice, če bi tako rekli pri nas v Sloveniji, vendar prva stvar se mi zdi prav, da bi se obrnili in vse /nerazumljivo/ tudi z razglašenim orkestrom slovenskih evroposlancev, ki žal igrajo vsak solistično vlogo na inštrument, če se v glasbenem duhu izrazim, nekako posredovati probleme v evropski parlament Komisiji za avtohtone manjšine. To je nekako moje razmišljanje in se mi zdi, da bi morali iz tega vidika štartati in tudi prošnja, da zunanje ministrstvo   (nadaljevanje) oziroma Vlada poskuša to v nekem doglednem roku na ta način rešiti. Se mi zdi, da bi bilo to primernejše, kot pa da se mi kot komisija oziroma odbor v to nekako tako zapletamo.  Hvala lepa.
Če dovolite, samo moj komentar, se pravi, zdaj razpravljam kot poslanka.  V Evropskem parlamentu je skupina za manjšine, medparlamentarna skupina, ki se ukvarja s to tematiko, vendar ima bolj to naravo razpravljalno oziroma da pokaže na probleme. Ta komisija oziroma ta skupina problemov ne more reševati, ampak države pa lahko opominja na to tematiko. Ta sklep, kompromisni, ki je bil tu predlagan, v ničemer ne prekoračujemo svojih pooblastil, ampak smo dejansko našli nek kompromisni predlog, da priporočamo Vladi določene stvari, da se bolj aktivno s to zadevo ukvarja. Se pa strinjam, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu morajo to tematiko nenehno izpostavljati in si prizadevati za iskanje rešitev.  Gospa senatorka, izvolite.
Tatjana Rojc
Hvala lepa za besedo. Glede tretjega predloga sklepa - mislim, s predlogi se seveda strinjam -, glede okraja bi pa jaz pustila odprto vprašanje, ker se mi zdi, da se o tem mora razpravljati najprej znotraj manjšine, med nami, ker pozicije še niso zelo jasne. Mislim, da bomo v kratkem začeli o tem tudi razpravljati. Seveda, glede Evrope se tudi strinjam z gospo poslanko, ampak do reševanja, dokler ne bodo rešeni, mislim, do evropskih volitev pač nimamo veliko prostora, da bi se tam premikali. Zato jaz predlagam, da ta člen o okraju predebatiramo najprej med nami, znotraj manjšine, in ga potem posredujemo Vladi Republike Slovenije. To je moje mnenje, oprostite.
Hvala lepa. Prej smo že o teh stvareh debatirali, pa smo nekako prišli do tega, da je to samo priporočilo, kar je izhajalo tudi iz naše skupne razprave. Medtem ko sama oblika pa se bo sigurno še naknadno in podrobneje določala.  Gospa Ksenija Dobrila.
Ksenija Dobrila
Ja, razumem zaskrbljenost naše senatorke. Že prej sem opozorila, da je to dokaj občutljiv problem. Ampak, ker vse poti vodijo k temu - temu se ne bomo mogli izogniti -, mislim, da če komisija priporoča nekaj Vladi, je že cilj malo bolj opredeljen pred nami in nas prisili, da se s tem soočamo in o tem govorimo. Zato jaz mislim, da tako, kot je zastavljeno, nam v glavnem ustreza, evo, vsaj z mojega vidika.  Hvala.
Hvala lepa. Franc Breznik.
Ja, glejte, seveda se v osnovi strinjam, s tem da se mi zdi, da 3. člen ponavlja nekako 2. člen. In mislim, da bi morali dati notri še besedilo, opomniti jih na načelo vzajemnosti, o katerem sem danes govoril, vsaj v tem, da jih spomnimo, da imamo v Sloveniji to vzorno urejeno. In da je ta moment, o katerem smo danes, tudi kolegice in kolegi, govorili, maksimalno izpolnjen. Ampak v okviru načela vzajemnosti pa moramo konkretizirati zadevo, in se mi zdi predlog sklepa, ki ga je gospod Zmago Jelinčič Plemeniti dodal, da na podlagi tudi nespornih zgodovinskih dejstev, da se prizna status konstitutivnega naroda. To pa, glejte, mora biti naš cilj, biti konkreten. In to moramo dati v sklep. Zdaj, če sta prvi in drugi neka splošna sklepa, potem bi bilo, mislim, najbolje, da tretjega oblikujemo kot nekega malo bolj udarnega, resnega in s končnim ciljem. Uporabimo besedilo vzajemnosti, uporabimo besedilo nespornih zgodovinskih dejstev in, končno, besedilo status konstitutivnega naroda. Pika.
Postopkovno, gospod Pavšič.
Ja, dajte se pa zdaj tudi v opoziciji malo zmenit, kaj želite. Nekaj govorite, mislim, razpravljate, potem odidete iz dvorane, v vmesnem času mi uskladimo kompromisni predlog tudi z vami in potem na koncu dodamo četrti predlog. Moj postopkovni predlog je, da glasujemo in da to zadevo enkrat razrešimo, ker   (nadaljevanje) nima več smisla zdajle.  Hvala.
Še gospod Jože Tanko. / oglašanje v ozadju/ Aha, Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa.  No, jaz vseeno vztrajam, da se tudi o mojem sklepu glasuje. To, kar sem zdajle poslušal, ti štirje sklepi, to je »priporočamo, si bomo prizadevali, se zavzemamo…«. Italijanska zunanja politika je ena od najboljših in najbolj preciznih na svetu. In Italija še nikoli ni izgubila, oni so šli v vojno na strani tistega, ki je izgubil, in so končali vojno na strani zmagovalca. In zmeraj po vsaki vojni so bili večji. Mi pa se bomo priporočali, pa se bomo zavzemali, pa bomo prosili, pa si bomo prizadevali… Pa dajte že enkrat pokažite jajca, da ste v Sloveniji! Parlament Republike Slovenije ni vladni podaljšek! Ne sme biti vladni podaljšek! Mi smo tisti, ki Vladi nalagamo, Vlada naj pa najde način, kako bo kaj naredila. Vlada je za to postavljena tam, če ne, naj pa »spokajo« tam na Ministrstvu za zunanje zadeve in naj grejo domov regrat nabirat! Bodo več dobrega naredili kakor tako. / oglašanje v ozadju/
Gospod poslanec, prosim, da se obnašate kulturno in izbirate primerne besede, ki jih pričakujemo…
Kaj? Katera beseda je pa bila nekulturna?
No, prosim.  Še gospod Walter Bandelj.
Valter Bandelj
Jaz sem Kseniji na koncu pomagal to pisati, se mi zdi pa pravilno, da se priporoča, mislim, da je volilno okrožje bistveno pomembno za nas. Zato mislim, glede tega se popolnoma strinjam, da se ta stavek napiše.  Hvala.
Hvala lepa. Torej, če se strinjate oziroma nihče ne nasprotuje, bi dala vse te štiri predloge sklepov skupaj na glasovanje. Najprej glasujemo članice in člani Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so sklepi sprejeti.  Na glasovanje dajem še predlog sklepa, ki ga je pripravil Zmago Jelinčič Plemeniti in se glasi takole: »Odbor za zunanjo politiko in Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predlagata Vladi Republike Slovenije, da pri italijanski zvezni vladi v Rimu sproži postopek, po katerem se v deželi Furlaniji - Julijski krajini slovenski avtohtoni manjšini na osnovi nespornih zgodovinskih dejstev prizna status konstitutivnega naroda.« Glasujemo. Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 4. sejo komisije. Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko Matjažu Nemcu. Še prej pa se vsem sodelujočim in vabljenim gostom zahvaljujem za konstruktivno in dobro sodelovanje ter izmenjavo mnenj.
Hvala lepa, gospa predsednica. Dovolite mi, da najprej preberem še eno pooblastilo, namreč, namesto dr. Milana Brgleza je z nami mag. Marko Koprivc.  Ravno tako kot komisija pred nami predlagam, da tudi članice in člani Odbora za zunanjo politiko glasujemo o vseh predlogih sklepov skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Torej, glasujemo o sklopu štirih sklepov, z glasovalnimi napravami od številke 21 do 40. Glasujemo.  (nadaljevanje) Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so sklepi sprejeti. Dovolite mi, da dam na glasovanje še predlog sklepa gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega; ne bom ga bral ponovno, dal ga bom samo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem, spoštovane in spoštovani, kolegice in kolegi, spoštovani gosti, zaključujem 1. točko dnevnega reda in 26. sejo Odbora za zunanjo politiko. Vsem prisotnim, še posebej vam, ki ste danes prišli v Ljubljano, prisrčno zahvaljujem. Želim pa si veliko dobrega sodelovanja tudi v nadaljevanju, seveda za dosego ciljev, ki so nam skupni. Hvala vam! Skupna seja se je končala 11. aprila 2019 ob 11.21.