Dobro jutro vsem skupaj, lepo pozdravljam vse članice in člane odbora pa ostale prisotne, Ministrstvo za finance. Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Jernej Vrtovec, Franc Breznik in Suzana Lep Šimenko. In gospa Lucija Tacer pa nadomešča Jerneja Žnidaršiča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POBUDA VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE D. V. Z. LJUBLJANA IN DRUGIH ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGEGA, TRETJEGA IN ČETRTEGA ODSTAVKA 1. ČLENA, PRVEGA, DRUGEGA IN TRETJEGA ODSTAVKA 18. ČLENA, DRUEGA ODSTAVKA 19. ČLENA, TRETJEGA ODSTAVKA 22. ČLENA, 24. IN 26. ČLENA ZAKONA O STATUSNEM PREOBLIKOVANJU VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE D. V. Z.

Ustavno sodišče je državnemu zboru dne 3. 1. 2024 posredovalo pobudo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. Ljubljana in drugih za oceno ustavnosti, ki je označena z varstvom podatkov, in določilo 30 dnevni rok za odgovor Državnega zbora glede navedb v pobudi.

Predlog za zadržanje izvršitve izpodbijanih določb je odbor že obravnaval na 36. nujni seji. Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo pobude. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 3. 1. 2024, varstvo podatkov, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 29. 1. ter mnenje Vlade z dne 31. 1.

Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba je, kot je to ustaljeno, pripravila pisno mnenje in v njem je glede navedb pobudnikov o neustavnosti posameznih določb Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne menila, da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo, pri tem je za posamezne izpodbijane rešitve tudi navedla, da ni jasno, v čem naj bi bila njihova neustavnost. To se zlasti nanaša za rešitve o določitvi firme delniške družbe oz. o obveznosti sodišča, da vpiše spremembo statusne oblike v Sodni register po uradni dolžnosti. Enako velja za določbe o razveljavitvi oz. o uveljavitvi zakona, s katerimi se v bistvu v skladu z Ustavo zagotavlja seznanitev z vsebino predpisa, preden je ta uveljavljen. V zvezi z izpodbijanim zakonsko določenim preoblikovanjem Vzajemne v delniške družbe pa mnenje povzema zakonodajno gradivo, v zakonodajnem gradivu je namreč predlagatelj zakona podal utemeljitev razlogov za tovrstno zakonsko rešitev. V nadaljevanju mnenja je nato izpostavljena zaščita javnega interesa ter da izpodbijane rešitve sledijo rešitvam, ki so že uveljavljene z zakonom, ki ureja temeljna pravila statusnega preoblikovanja družb in v posebnem postopku omogoča varovanje premoženjskega interesa upravičencev.

Na podlagi vsega tega je, kot sem že uvodoma povedala, na koncu mnenja narejen zaključek, da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Vlada Republike Slovenije s strani Državnega zbora 3. januarja prejela poziv, da pripravi mnenje o Pobudi za oceno ustavnosti nekaterih določb Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov tega zakona. Vlada vam je mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov zakona že predstavila na seji odbora 10. januarja 2024. Vezano na navedeno smo nedavno prejeli tudi sklep Ustavnega sodišča, s katerim je bil predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov zakona zavrnjen, ker za zadržanje niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Sprejet je bil tudi, sprejeta je bila tudi odločitev, da bo Ustavno sodišče zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

V tokratnem mnenju pa Vlada opozarja na argumente predlagateljev pobude za oceno ustavnosti, ki jih bom v nadaljevanju na kratko predstavila. Vlada najprej poudarja, da je novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tista, ki je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zaradi te novele je bilo potrebno pripraviti Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, da bi se na uravnotežen način uredilo vse pravne in dejanske položaje, vezane na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z Zakonom o statusnem preoblikovanju Vzajemne se torej dokončno uredijo premoženjska razmerja med družbo, njenimi člani ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanoviteljem, in sicer s preoblikovanjem v delniško družbo. Kot že večkrat pojasnjeno, tako prav izpodbijani zakon omogoča, da ne bi prišlo do neutemeljenega prikrajšanja večine članov Vzajemne, ki jim je članstvo prenehalo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada odgovarja tudi na očitke pobudnikov, da naj bi zakonsko preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo pomenilo poseg v 33. in 74. člen Ustave. Pri tem Vlada podrobno pojasni razloge, zakaj ureditev v zakonu ne predstavlja neustavnega posega v pravice deležnikov, ki jih zakon naslavlja, in opozarja, da je bil pri pripravi zakonskih določb zasledovan legitimen cilj. In opravljen je bil tudi test sorazmernosti, kar je bilo podrobneje pojasnjeno že v samem zakonodajnem postopku. Vlada v svojem mnenju vztraja, da je edina ustavno skladna ureditev nastale situacije, ki je posledica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ravno uzakonjena v Zakonu o statusnem preoblikovanju Vzajemne. S ključno vsebino tega zakona, torej ex lege preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo, so tako zavarovani člani Vzajemne, ki so bili člani na podlagi pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju Vzajemna, ki se jim omogoči nadaljnje poslovanje, ZZZS oz. premoženjski interesi, ki izvirajo iz njegove vloge ustanovitelja, kar je treba upoštevati pri ukinitvi DZZ oz. dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s tem prenehanju poslovanja Vzajemne v javnem interesu in zavarovanci oz. člani Vzajemne, ki imajo sklenjene pogodbe o drugih zavarovalnih produktih. Gre za širok krog deležnikov, ki jih na različne načine in v različni meri zadevajo posledice ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je v mnenju tudi zavrnila očitke glede zakonskega prenehanja in vzpostavitve skupščine in nadzornega sveta ter pristojnosti, ki jih zakon podeljuje Agenciji za zavarovalni nadzor. Na tem mestu ponavljamo, da je vloga Agencije za zavarovalni nadzor nujna za dosego samega namena oz. ciljev zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, to je pa varstvo pravic vseh deležnikov. Gre za začasno ureditev v izjemni situaciji. Glede očitkov predlagatelja, da je 22. člen Zakona o statusnem preoblikovanju izjemne v neskladju z Ustavo zaradi zmanjšanja možnosti za sodni preizkus za vse upravičence, Vlada odgovarja, da je zaradi varstva javnega interesa in uresničitve ciljev oz. namena izpodbijanega zakona uveljavljanje sodnega preizkusa urejeno po vzoru rešitev za primerljive primere. Tukaj smo na primer sledili ureditvi v Zakonu o gospodarskih družbah: upravičenec, katerega delež je bil spregledan oz. nepravilno opredeljen, lahko od Vzajemne zahteva dodatno denarno doplačilo zaradi izravnave, s čimer je pravica do pravnega sredstva in sodnega varstva spoštovana.

Glede na predstavljeno mnenje je Vlada Ustavnemu sodišču predlagala, da ustavno pobudo predlagateljev kot neutemeljeno zavrne. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 29. 1. 2024 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Državna sekretarka, kolegice in kolegi.

Zdaj mislim, da sem se dolžan oglasiti, pa se mi zdi, bolj zaradi zgodovine oz. zaradi tega dogajanja, ki bo nekoč zgodovina. Jaz sicer najbrž lahko tukaj cel dan razpredam oz. razpravljam pa, pa kolege iz koalicije najbrž ne bom prepričal oz. ne bodo spremenili mnenje. Mogoče bo pa nekoč zgodovina povedala svoje. Jaz upam, da bodo, da bo sedanje vodstvo Vzajemne vztrajalo in iskalo svojo pot do končne resnice oz. končnega prava. In jaz sem prepričan, jaz sem prepričan, da jim bo to uspelo in mogoče nekoč, ko mi več ne bomo sedeli v tem Državnem zboru, se bo, se bo iskala odgovornost, kdo, kdo je kriv, da je bil tak zakon v prvi fazi sprejet pa potem tudi, bi rekel, neuspešno implementiran. Pa upam, da bodo takrat pogledali, da smo v Slovenski demokratski stranki skozi opozarjali na nezakonitost oz. na neustavnost, bi rekel, tega zakona.

Zdaj, če se dotaknem samega zakona, oz. mnenja pravne službe, če začnem s 1. členom, ki ga, ki ga pač predlagatelj smatra kot neustavnega, oz. drugi, tretji in četrti odstavek tega 1. člena, kjer piše, da se bo z dnem 1. januarja letos, se pravi 2024, se bo Vzajemna zdravstvena zavarovalnica statusno preoblikovala v delniško družbo. Zdaj po trenutnem tolmačenju pač ta predlog za ustavno presojo po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni ustrezen oz. ni primeren, ampak ta ista Zakonodajno-pravna služba je v mnenju, ko smo sprejemali ta zakon, 24. 10. na to isto, na ta isti člen oz. na sam zakon imela kar nekaj, nekaj pomislekov. Pa dovolite, da vam, da vam kar preberem, kakšno je bilo takrat mnenje, mnenje Zakonodajno-pravne službe oz. na kaj je opozarjala, kar se danes dejansko dogaja: "Treba je izpostaviti, da se bo na dan 1. 1. 2024 spremenila pravna organizacijska oblika družbe le na formalni ravni ne pa tudi na vsebinski ravni. Postopek določanja višine deležev ter izdaje delnic, povečanja osnovnega kapitala, identifikacija delničarjev ter posledično oblikovanje skupščine in nadzornega sveta v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah se bo namreč začel izvajati šele po spremembi pravnoorganizacijske oblike. Vzajemna d. d. vse od vpisa pravno organizacijske spremembe v sodni register pa do zaključka v predlogu zakona predpisanih postopkov ne bo imela osnovnega kapitala razdeljenega na delnice. Ker družba še ne bo izdala delnic, tudi ne bo imela delničarjev, zato tudi skupščina družbe ne bo oblikovana na način kot ga določa Zakon o gospodarskih družbah in ne bo odražala volje delničarjev. Ob tem je treba poudariti, da iz pravne teorije izhaja, da delniška družba brez delnic ne more obstajati, saj je delnica temeljni opredelilni element delniške družbe. Tudi statut Vzajemne d. d. v času vpisa preoblikovanja v sodni register ne bo odražal, da gre v tem primeru za delniško družbo, poleg tega pa bo vseboval določbe, ki odstopajo od pravil ZGD oz. jih v skladu z načelom statutarne strogosti ne bi smel vsebovati". Pa še nekaj da preberem: "S predlagano rešitvijo se določa, da se Vzajemna po samem zakonu preoblikuje iz pravnoorganizacijske družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo ne glede na voljo članov. V zvezi s tem ZPS opozarja, da bi predlagana ureditev lahko predstavljala poseg v 33. člen ustave, ki varuje zasebno lastnino. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da pravice iz članstva v družbi za vzajemno zavarovanje skupaj s pravico do glasovanja pomenijo uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju, zato tudi te pravice uživajo ustavnopravno varstvo na podlagi 33. in 67. člena Ustave. Namen 33. člena Ustave je zavarovati polje svobodnega ravnanja na premoženjskem področju in nosilcev temeljnih pravnih pravic". Pa dovolite, da se dotaknem še oz. da navedem še nekaj iz tega mnenja Zakonodajno-pravne službe, kar se tiče vpisa v sodni register, pa bom potem razložil, kje smo sedaj, se pravi 2. februarja letos: "Opozoriti je treba tudi na določbe Zakona o sodnem registru, v skladu s katerim je sodni register javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih glede družb in drugih subjektov vpisa v sodni register. Pravno pomembna so tudi dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjektov vpisa, ki so pomembna za varnost pravnega prometa. Pri tem pa velja načelo zaupanja, kar pomeni, da se vsakdo lahko zanese na točnost podatkov, ki so vpisani v sodni register. Zakon o sodnem registru kot na primer določa, da je treba v register vpisati tudi podatke o številu delnic, za katere je razdeljen osnovni kapital delniške družbe, podatke o članih nadzornega sveta, v primeru preoblikovanja pa je treba predlogu za vpis priložiti tudi spremenjeno besedilo statuta". In Zakonodajno-pravna služba navaja: "Ni jasno, kako se bodo ti podatki vpisali v sodni register v primeru preoblikovanja Vzajemne". To so bila takrat opozorila Zakonodajno-pravne službe. Še enkrat ponavljam, zakon pravi, 1. januarja 2024 se Vzajemna po samem zakonu statusno preoblikuje v delniško družbo. Danes smo 2. februarja 2024, to je izpis iz Ajpesa, / pokaže zboru/ Vzajemna delniška družba ne obstaja, delniška družba ne obstaja, v Ajpesu, je še vedno stara pravna forma. Tukaj tudi navajate oz. po dostopnih podatkih je, kar se tiče nadzornega sveta oz. agencija za nadzor, mislim, za ... / oglašanje iz dvorane/ Agencija za zavarovalni nadzor, hvala za pomoč, je imenovala nadzorni svet. Na Ajpesu, kar je logično, ker družba ne obstaja, imamo podatke še vedno o starem nadzornem svetu. Se pravi, Vzajemna delniška družba ne obstaja. In po zakonu, ki ste ga vi, ki ste ga potrdili, ki ste ga sprejeli, je to tudi nemogoče, zato ker že sam zakon določa, da bo preteklo kar nekaj časa, preden boste sploh, boste sploh lahko določili, koliko je kdo, kakšen je kdo, kakšen bo kdo lastniški delež v tej, v tej, v tem novem podjetju oz. v tej delniški družbi. In zdaj po drugi strani pa trdite, da ta vloga oz. ta trud sedanje uprave, da naj, da naj dejansko Ustavno sodišče da mnenje glede spornosti na katere, na katere opozarja tudi pravna služba v svojem prvotnem mnenju, Zakonodajno-pravna služba, vi trdite oz. pravite da ni, da ni, da ni ustrezen oz. da ne izpolnjuje pogojev. Glejte, še enkrat ponavljam, bistvo vsega je vaša, bom rekel, ihta oz. trud, da čim prej, sicer državna sekretarka še stalno ponavlja, da se čim prej ukine dopolnilno zdravstveno, zdravstveno zavarovanje. Ni se ukinilo, ampak se je spremenilo v obvezno, tako da ta termin mislim, da zdaj že lahko osvojimo. Upokojenci so zdaj dobili odrezke od pokojnin in lahko vidijo, da je nekaj, kar je bilo decembra prostovoljno, je zdaj obvezno. V tem mesecu bomo še ostali, ko bomo na plačilnih listah, za teh 35 evrov se nam, se nam bodo pač povečali ti prispevki za zdravstveno zavarovanje, a ne, bomo tudi ostali videli, da dejansko ne gre za ukinitev, ampak gre za preoblikovanje v nekaj, kar je obvezno. In kot sem že prej rekel oz. že parkrat na tem odboru, ko smo o Vzajemni, o tem zakonu govorili, ne, gre enostavno za nezakonito in, če želite, neustavno preoblikovanje oz. poseg v prosto gospodarsko pobudo. In kot sem rekel, nekdo, nekdo bo imel od tega koristi. Zdaj konec leta 2022 je imela Vzajemna, mislim, da okrog 100 milijonov kapitala, seveda kapital načeloma ne izgine, veliko, veliko se bo zmanjšal zaradi pač tega izplačila 120 evrov posameznemu zavarovancu, ampak nekaj ga bo prav gotovo ostalo. Nekdo ima za to interes, kot sem parkrat ponovil. Tukaj se gre tudi za informacije oz. za podatke, Vzajemna ima podatke o 800 tisoč zavarovancih, o njihovih, če hočete, zdravstvenem stanju oz. o njihovih potrebah, potrebah po oz. zavarovanih storitvah.

Tako da jaz bi jaz bi resnično prosil poslance, da poslance koalicije, da še enkrat razmislijo oz. dajte možnost, naj Ustavno sodišče dejansko to prouči pa poda svoje mnenje, da ne bomo potem v zgodovini, nekoč v zgodovini za nazaj gledali, kdo je dejansko dvignil roko in onemogočil to možnost sedanjemu vodstvu, da dobi mnenje oz. da svojo, da svojo pravico išče na Ustavnem sodišču. In kot rečeno, v Slovenski demokratski stranki prav zagotovo želimo, da se to, da se ta možnost, da se da ta možnost sedanjemu vodstvu in da naj Ustavno sodišče dejansko presodi, kaj, kaj je na stvari. Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Mogoče, mogoče odgovor? Izvolite državna sekretarka Nikolina Prah.

Tako. Hvala lepa.

Najprej v zvezi s tem 1. členom. Kot Ministrstvo za finance smo takoj, ko je zakon stopil v veljavo, obvestili registrsko sodišče o določbi zakona. Določba 1. člena je izjemna. To pomeni, da ureja specialna določba, ki ureja situacijo, ki je sicer urejena v našem pravnem redu drugače kot je v zakonu o sodnem registru. Vzajemna v tem trenutku ima vse tri statutarne organe, torej organ skupščine, nadzornega sveta in poslovodstva in kot tako lahko posluje kot delniška družba. Nima razdeljenih, nima razdeljenega kapitala še v delnice, zato ker je to postopek, ki ga ureja ta isti zakon, ne more biti pa več družba za vzajemno zavarovanje, ker tudi za to niso izpolnjeni več pogoji.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, lahko se ukvarjamo ali je bilo preoblikovano, ukinjeno. Definitivno je ukinjeno bilo na način, kakršen je veljal pred 31. 12., tem kontekstu omenjam, da je ukinjeno in kot tako ne obstaja več. Ravno tako ne obstajajo več pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki jih je imelo sklenjenih več kot 700 tisoč zavarovancev. O Vzajemni, za Vzajemno še vedno menimo, da nastalo situacijo, ki je posledica torej ukinitve, spet bom uporabila ta termin, ali pa neobstoja takšnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot je bil prej, smo lahko reševali samo na tak način. Presodili smo več možnih scenarijev, ampak to je bil edini način, da smo lahko zagotovili, da Vzajemna posluje dalje zgolj s tistim dodatnim oz. prostovoljnim zavarovanjem, da jim zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se jim prepozna nek delež in da se tudi zavodu prepozna delež. In celoten zakon je pisan v tej smeri ne glede na mnenje ali pa ali se s tem strinjate ali pa ne, kar se danes sprejema. Ustavno sodišče ima v presoji pobudo in bo vse argumente presojalo z vidika skladnosti teh zakonskih sprejetih določb z Ustavo, tako da tukaj ne vidim nevarnosti, da tudi če bi bilo mnenje takšno sprejeto, da Ustavno sodišče ne bi imelo zadostnih informacij ali pa dovolj informacij, da presodi ali je posamezen člen, ki je izpodbijan, skladen z Ustavo ali pa ne.

Mislim, upam, da sem odgovorila vsaj na večino vaših pomislekov.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Gospa Lucija Tacer, izvolite.

Hvala, predsedujoča, za besedo.

Jaz bi se samo na kratko oglasila, ker mi je bila ta zadnja misel kolega Gladka kar pretresljiva, da bi on mislil, da mora SDS zdaj v bistvu tukaj pomagati k temu, da bo Ustavno sodišče lahko presojalo. Mi absolutno nimamo te pristojnosti, da bi tu poslanci v parlamentu onemogočili Ustavnem sodišču, da presoja o določeni vsebini, tako da danes bomo glasovali o tem, da Državni zbor pripravi odgovor in ta sklep bomo tudi podprli v Gibanju Svoboda.