Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 22. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da bo kot nadomestni član na Odboru za izobraževanje, znanost in mladino poslanko dr. Mirjam Bon Klanjšček nadomeščal poslanec Lenart Žavbi.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red in sicer, 1. točka, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, druga obravnava.

Imamo še dodatna pooblastila, in sicer poslanca Tomaža Lisca nadomešča poslanec Zvonko Černač ter poslanko Alenko Jeraj nadomešča poslanec Zoran Mojškerc.

Nadaljujemo. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Državni zbor je na 16. redni seji, 1. februarja 2024, odločil, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, zainteresirane komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter zainteresirane interesne skupine lokalnih interesov, mnenje Občine Domžale, dopis predstavnice staršev otrok, ki se izobražujejo na domu, ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Pripombe Združenja občin Slovenije, stališče Skupnosti občin Slovenije, pripombe Mestne občine Ljubljana, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Vabljeni k točki dnevnega reda so vidni iz razvida v sklicu.

Besedo dajem predlagatelju, in sicer Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Še en podatek: amandmaje so do sedaj vložili Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, Poslanska skupina Socialni demokrati in poslanec Žiža Felice. Rok za vlaganje amandmajev, druga obravnava, rok za vlaganje amandmajev je potekal ob začetku obravnave predloga zakona. Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru dr. Darju Felda.

Minister, beseda je vaša, izvolite.

Hvala lepa.

Torej, ne bom na dolgo, ker smo o tem že govorili na seji Državnega zbora, tako da v kratkem povzamem, torej, kaj so novosti.

Novosti so v okviru nacionalnega preverjanja znanja, ker naj bi šlo za ponovno uvedbo obveznega nacionalnega preverjanja znanja v tretjem razredu osnovne šole in da bi nacionalno preverjanje znanja, ki je zdaj v devetem razredu osnovne šole imelo elemente tudi nekega, bi rekel nekega, kot nek sistem za napredovanje v srednjo šolo. Seveda tu ne moremo mi govoriti o tem, ampak dajemo samo podlago, zaradi tega, ker to bo stvar potem seveda zakona oziroma pravilnikov, ki se tičejo srednje šole.

Potem imamo prenovljeni koncept razširjenega programa osnovne šole, skladno s kurikulum, ki je že bil sprejet na Strokovnem svetu za splošno izobraževanje. Nato je uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu. Podlaga temu je ravno to, da v bistvu več kot 90 % otrok prvega razreda že sedaj hodi k neobveznemu delu prvega razreda k angleščini ali pa prvega tujega jezika v prvem razredu. Novost je tudi izobraževanje učencev na domu, ker se nekako izenačuje nekako tisti izpiti oziroma pač pokazatelj znanja in preverjanja v vseh predmetih, ki so v določenem razredu osnovne šole. Potem imamo dopolnitve sprememb pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami in pa uvedbo slovenskega pouka znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. To mislim, da je podrobno že bilo obrazloženo, tako da po moje ni potrebe, da bi še enkrat, če bo pa potrebno, lahko tudi kasneje eventuelno določene postavke recimo tudi še obrazložimo.

Hvala.

Hvala za uvodno predstavitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje, ki ga bom na kratko povzela.

V uvodnem delu mnenja je izpostavljeno, da predlog zakona poleg rešitev, ki so predstavljene v zakonodajnem gradivu, na sistemski ravni uvaja ukrep izobraževanja na daljavo in ureja materijo učencev priseljencev iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski. Gre za pomembni rešitvi, katerih koncept ni predstavljen, torej niso predstavljena izhodišča urejanja kot tudi ne razmerje do veljavnega pravnega okvirja, manjka tudi primerjalno pravni pregled teh rešitev. Predlagane rešitve so parcialne, tako z vidika ureditve osnovnošolskega izobraževanja kot tudi širše, ker se ne nanašajo na srednješolsko izobraževanje, glede otrok priseljencev pa tudi ne na predšolsko obdobje. Ob uvajanju novih institutov v pravni sistem bi bilo treba pripraviti novele vseh zadevnih zakonov in jih sočasno obravnavati.

Izmed pripomb k posameznim členom bi izpostavila naslednje. V zvezi z materijo učencev priseljencev ni jasno, ali so predlagane rešitve posledica dognanj stroke, dodatno bi pa opozorila, da niso urejene morebitne posebnosti pri vključevanju učencev priseljencev v osnovne šole na narodno mešanih območjih. Glede instituta izobraževanja na daljavo, ki je sicer bil kot začasen ukrep predmet nekaterih interventnih zakonov, je v mnenju še poudarjeno, da je bil presojan s strani Ustavnega sodišča in da je ZPS mnenja, da stališča Ustavnega sodišča s predlagano ureditvijo niso ustrezno realizirana, kar je tudi pojasnjeno. Prav tako je opozorjeno, da gre s predlagano ureditvijo deloma za dvojno zakonsko urejanje istega dejanskega stanja in to popolnoma različno. Možnost izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah namreč ureja tudi Zakon o nalezljivih boleznih.

Nekajkrat je v mnenju opozorjeno na potrebo po večji jasnosti in določnosti zakonskih določb, saj mora biti že iz zakonodajnega besedila jasen njegov namen ter pravni položaj subjekta, na katerega se določba nanaša. Mestoma je zaznano, da predlog zakona bistveno enake položaje ureja različno, ne da bi bili razlogi za to obrazloženi, zato je s tem v zvezi opozorjeno na ustavno načelo enakosti pred zakonom ki terja da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako razen če za različno obravnavanje enakih položajev obstajajo razumni in stvarni razlogi. V zvezi z ustavnim načelom legalitete je opozorjeno, da morajo biti temeljni elementi glede določene vsebine urejeni v zakonu, podzakonski predpisi jih lahko le konkretizirajo. Opozorjeno je tudi na zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Pri urejanju prekrškov pa je opozorjeno na ustavno načelo zakonitosti v kazenskem pravu in načelo določnosti. Pripombe so bile podane tudi k prehodnim in končnim določbam.

Zdaj, mogoče bi se samo na kratko, če dovolite, opredelila še do amandmajev, in sicer najprej do amandmajev poslanca Žiže. Glede amandmajev k 17. in 28. členu bi z vidika nalog ZPS opozorila, da je treba torej položaj učencev priseljencev iz drugih držav, torej iz tujine, in učencev, katerih materni jezik ni italijanski, torej učencev, ki bi se na narodno mešano območje preselili iz drugih območij Slovenije, torej, utemeljiti zakaj se njihov položaj ureja na enak način, se pravi, z vidika načela enakosti obravnave. G

Glede 22. in 24. člena, je pa prav tako treba predlagano ureditev utemeljiti z vidika načela enakosti obravnave, in sicer tokrat pa torej v razmerju do preostalega dela Slovenije, kjer bi bil tretji predmet, ki bi se opravljal na NPZ, bi ga določil minister. Tukaj pa so torej trije predmeti predvideno, da so zmeraj italijanščina, slovenščina in matematika. Se pravi, tudi to je treba utemeljiti z vidika načela enakosti obravnave.

Opredelila bi se še do poslanskih amandmajev Poslanske skupine SDS, in sicer glede 32. člena moram opozoriti, da zgolj s črtanjem drugega stavka 2. odstavka namen določbe, torej, da pravice do izobraževanja na domu med šolskim letom ni mogoče uveljaviti, torej, da bi se to črtalo namen določbe s tem ne bo dosežen, ker je torej v 1. odstavku določeno, in ta rok je prekluziven, da starši morajo to prijaviti do 16. avgusta.

Pa še glede 37. člena. Opozoriti je treba, da se s tem členom črta celotno novo poglavje izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, pri čemer pa namen oziroma obrazložitev nekako ne sledi temu, tako da…

In pa še glede 46. in 47. člena, te prehodne določbe urejajo prehod na novo ureditev glede drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v 7., 8. in 9. razredu. Je pa treba opozoriti, da so prehodne določbe vedno odraz materialnih določb, tako da bi to bilo treba urediti tudi v materialnem delu. Hvala.

Hvala vam. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Ja, pa bi prosil, da se potem predstavite tudi kasnejši, ko boste imeli razpravo zaradi magnetogramskega zapisa. Hvala.

Hvala lepa, predsedujoči. Moje ime je Dejan Crnek.

Pristojna Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter zainteresirana interesna skupina lokalnih interesov, seveda, predlog zakona podpirajo.

Bi pa, dovolite, da izpostavim tri segmente, ki so se pojavili v našem mnenju, in sicer obe komisiji ter interesna skupina izpostavljajo opozorila reprezentativnih združenj občin, da predlagane zakonske rešitve glede brezplačnih šolskih prevozov in počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami občinam kot ustanoviteljicam osnovnih šol prinašajo dodatne finančne obveznosti, ki pa jih ne spremljajo dodatni finančni viri. To je ena.

Potem, državni svetniki tudi pričakujejo, da bo država prevzela financiranje višjih stroškov občin iz naslova brezplačnih prevozov ter počitniškega varstva otrok s posebnimi potrebami, če jim za to ne bo zagotovila dodatnih sredstev izven sistema financiranja občin. Ker financiranje vzgoje in izobraževanja ureja Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, se pravi ZOFVI, komisiji in interesna skupina pozivajo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da čim prej pristopi k pripravi njegove novele in v njej naslovi vsa odprta finančna vprašanja na katere opozarjajo občine.

In še za konec, komisiji in interesna skupina pogrešajo aktivnejšo vlogo ministra, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, pri zavzemanju za povečanje deleža proračunskih sredstev za javno izobraževanje. OECD priporoča vsaj 5,3 % BDP, v Sloveniji pa je ta krepko pod 5 %. Posebej opozarjajo, da bodo vse spremembe imele finančni učinek, ne glede na optimizem ministrstva, in da mora ministrstvo opredeliti finančno podlago, če naj bi zakonske konceptualne spremembe prinesle predvidene pozitivne učinke za kakovostno izobraževanje, enakopravno za vse udeležence. Komisiji in interesna skupina spodbujajo Vlado k večjemu zavedanju, da bodo negativne posledice finančne podhranjenosti področja vzgoje in izobraževanja v nekaj letih vidne tudi v kakovosti terciarnega izobraževanja, ki pa je ključnega pomena za razvoj družbe, ki temelji na znanju. Vsekakor pa, še enkrat, zakon podpiramo.

Hvala. Nadaljujemo s predstavitvijo vabljenih. Zdaj, tako kot sem že prej omenil, bi prosil vse, da se zaradi magnetogramskega zapisa predstavite z imenom in priimkom in navedete naziv inštitucije iz katere prihajate, lahko tudi z dvigom rok tisti, ki želi zdaj besedo. Izvolite.

Hvala lepa. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo. Jaz bi se v tem delu opredelil zlasti do razširjenega programa, to je, mislim, da ena izmed velikih sprememb, ki je predlagana v noveli zakona. Rad bi poudaril, da je bila sprememba koncepta razširjenega programa v osnovni šoli na podlagi sklepa ministra in pa potrditve načrta poskusa na strokovnem svetu leta 2018, preverjena, 5 let preverjena v celoti na približno 10 % šol, osnovnih šol v Sloveniji v prvem delu torej, kjer govorimo o gibanju in zdravju za dobro telesno in duševno počutje, pa na približno eni tretjini slovenskih osnovnih šol. Sam poskus je bil ves čas spremljan, poročila, vmesna poročila je obravnaval tudi strokovni svet in na podlagi pozitivnih izkušenj pri izvajanju samega poskusa je bil potem predlagan strokovnemu svetu tudi kurikulum za razširjeni program osnovne šole, ki tako kot je predvideval poskus in sama spremljava poskusa zajema 3 glavna področja, prvo, kot sem že omenil, gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, drugo je kultura in državljanska vzgoja in pa tretje področje učenje učenja, kjer smo želeli posebej poudariti razvoj sposobnosti pri učencih za učenje in vztrajanje pri učenju, organiziranja lastnega učenja, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informacijami. Sam kurikularni dokument poleg teh treh glavnih področij potem vsebuje tudi opise sklopov znotraj posameznih področij. Torej, ker gre za gibanje, hrano in prehranjevanje, varnost, zdravje in dobrobit, potem razdela kulturo in državljansko vzgojo in pa razdela tudi področje učenje učenja. Pomembno pri tem se nam zdi da je tudi predmetnik za razširjeni program ki ga je določil strokovni svet razdelal ure in vsebine v razširjenem programu na način, da vsebuje dejavnosti in ure na oddelek, potem dejavnosti in ure na skupino učencev od prvega do petega razreda in pa dejavnosti in ure na šolo. Posebej bi rad izpostavil tiste dejavnosti, ki jih šola mora ponuditi v okviru skupnega obsega ur iz teh prvih treh delov predmetnika razširjenega programa. To so dejavnosti, ki smo jih bili že sedaj vajeni v osnovni šoli otroški in mladinski pevski zbor, dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju, kjer gre za individualno podporo učencem, potem vsebine dejavnosti s področja računalništva in informatike, tehnike in tehnologije, umetnosti ter drugega tujega jezika, drugi tuji jezik, dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem obveznega programa in učenja in preverjanje vožnje v cestnem prometu za kolesarski izpit ter prvo pomoč. Na ta način so potem strukturirana tudi vsa poglavja v kurikularnem dokumentu, ki obsega, kot sem rekel, tri področja, zato ocenjujemo, da je potrebno razširjeni program gledati na tak način, hkrati pa je dodano na šolo tudi s predmetnikom devet ur za gibanje otrok. O tem smo pa že tudi nekajkrat govorili.

Podpiramo tudi druge predloge v zakonu, vključno s preverjanjem znanja, nacionalnim preverjanjem znanja v tretjem razredu, novimi izhodišči za uporabo nacionalnega preverjanja znanja v devetem razredu in z ostalimi predlogi v zakonu. Hvala lepa.

Hvala. Nadaljujemo. Gospod dr. Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, izvolite.

Ja, hvala za besedo in povabilo. Torej, Janez Vogrinc, Univerze v Ljubljani in Pedagoška fakulteta, poleg tega pa tudi vodja delovne skupine, ki je pripravila nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje od 2023 do 2033.

Dovolite, da o nekaterih točkah, ki jih, s katerimi se ukvarja sprememba Zakona o osnovni šoli, podam stališče, ki je deloma vezano na naš nacionalni program, v določenih točkah pa bom podal tudi svoj osebni pogled. Začel bi z nacionalnim preverjanjem znanja, ki ga seveda absolutno podpiramo. Naj omenim, da so v lanskem letu različne mednarodne raziskave znanja, kot je recimo PISA, pokazale precejšen padec v dosežkih naših učencev, predvsem na področju bralne pismenosti. Za nas, ki smo v preteklosti resno analizirali dosežke učencev na nacionalnem preverjanju znanja bom rekel, žal ti rezultati niso bili presenečenje zaradi tega, ker so že tudi nacionalni preizkusi znanja pokazali določene težave, ki jih imajo naši učenci, predvsem na področju bralne pismenosti. To se ni kazalo samo pri slovenščini, tam, kjer so morali učenci prebrati daljše besedilo ali pa daljše navodilo in v skladu s tem izluščiti podatke ali pa potem oblikovati svoj odgovor v obliki povedi, ampak se je to dejansko pokazalo tudi pri vseh ostalih predmetih. Povsod, kjer so bile besedilne naloge, smo že vrsto let ugotavljali, da imajo naši učenci v povprečju precej nižje dosežke kot tam, kjer je potrebno oblikovati zgolj računski zapis odgovora oziroma odgovoriti na kratko s posamezno besedo. To pravzaprav vse nakazuje na to, da moramo imeti v našem šolskem sistemu različne načine ugotavljanja znanja učencev, pa ne gre samo za ugotavljanje znanja, ampak je to šele osnova za resne ukrepe, ki jih je potrebno potem izpeljati na nivoju posamezne šole in tudi na nivoju šolskega sistema. Zato podpiramo tudi v nacionalnem programu nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu osnovne šole. V tretjem razredu je namen nacionalnega preverjanja znanja predvsem preveriti pismenost naših učencev. In tisto, kar je potrebno poudariti pri tem, je, da je to dovolj zgodaj, da se takoj identificirajo učenci, ki imajo na tem področju težave. Posebej izpostavljam področje bralne pismenosti, ki je pravzaprav osnova tudi učenja vseh ostalih predmetov. Če ne bodo učenci imeli razvito bralno pismenost, bodo seveda tudi pri drugih predmetnih področjih imeli nižje dosežke in težave pri učenju. Še enkrat bi želel izpostaviti, da sama identifikacija teh učencev seveda ni zadosti, treba je sprejeti ustrezne ukrepe, treba je sprejeti nemudoma in oblikovati načrt dela, kako tem učencem dejansko pomagati.

Kar se tiče nacionalnega preverjanja znanja v tretjem razredu, bi omenil, da se poskusno preverja že od leta 2017. In tisto, kar je zelo razveseljujoče, je to, da čeprav gre za poskus, je v tem poskusu torej prostovoljno sodelovala več kot polovica osnovnih šol in posledično tudi več kot polovica učencev, kar pomeni, da za te učence to seveda ne bo predstavljalo nobene novosti. Pomembno je pravzaprav tudi izpostaviti, da gre izključno za formativno vlogo nacionalnega preverjanja znanja, kar pomeni, da ne gre za ocenjevanje, torej učenci niso ocenjeni, gre za dodatno povratno informacijo, tako učencem, njihovim učiteljem in tudi njihovim staršem. Seveda se pogosto pojavi tudi vprašanje, zakaj to sploh potrebujemo, saj vendarle učitelji lahko vsakodnevno opazijo učence, ki imajo učne težave. Pa vendar želim izpostaviti, da gre tukaj za drugačno informacijo, da gre pravzaprav torej tudi za primerjavo dosežkov znanja posameznega učenca z njegovimi vrstniki, ne samo iz istega oddelka iz iste šole, ampak pravzaprav tudi na nacionalnem nivoju. Zato je takšna dodatna informacija seveda izredno pomembna. Mislim, da je poskusno preverjanje znanja v tretjem razredu v vseh teh letih pokazalo, da je lahko zelo dobro vpeto v normalno izvedbo pouka in da za samo izvedbo pouka, za delo učiteljev in nenazadnje tudi za učence to ne predstavlja nobene dodatne težave in nobenega posebnega stresa. Zato tako državna komisija, kot tudi vsi, ki smo sodelovali pri oblikovanju nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, podpiramo nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu prav za vse učence, brez izjeme. Tukaj bi želel poudariti, da po našem mnenju je to pomembno tudi za šole, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih. Vsekakor razumemo, da imajo v različnih programih različen tempo obravnave učne vsebine, vendar ko gre za formativno povratno informacijo, ki služi predvsem evalvaciji dela posamezne šole, to ne sme predstavljati nobene težave. Tiste naloge, ki jih recimo učenci v neki šoli niso še obravnavali zaradi tega, ker imajo to učno vsebino uvrščeno kasneje v šolsko leto, je seveda treba staršem, pa tudi učencem samim pojasniti, zakaj so pri teh nalogah bili v povprečju slabši kot pri drugih nalogah, kjer pa se je preverjala vsebina, ki so jo dejansko že obravnavali. Podpiramo tudi to, da se lahko dosežki na nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu upoštevajo pri vpisu v srednje šole. To se nam zdi zelo pomembno z vidika pravičnosti in tudi večje objektivnosti kriterijev. Šolska praksa kaže da so interne ocene zelo visoke, kaže pa tudi to, da ima socialno ekonomski status, iz katerega otrok izhaja, zelo velik vpliv tudi na želje, bom rekel, posameznika po nadaljnjem izobraževanju. In dosežek, ki ga učenci dobijo na nacionalnem preverjanju znanja, ki je vendarle strukturiran inštrument, enak za celotno državo, lahko seveda da zelo pomembno dodatno informacijo, ki bo prispevala k temu, da se bodo učenci in pa tudi njihovi starši, odločali za vpis v tiste srednješolske programe, ki so zanje najustreznejši.

Enak argument lahko ponovim tudi za učence, ki so vključeni v program z nižjim izobrazbenim standardom. Tudi za te učence je izredno pomembno, da dobijo še eno dodatno, objektivnejšo, povratno informacijo ravno za to, da bodo tako sami kot seveda tudi njihovi učenci, njihovi starši, se opravičujem, se znali potem odločiti za najustreznejše nadaljevanje izobraževanja.

Kar se tiče tujega jezika lahko ponovim, da tudi to rešitev, torej da se vpelje v prvi razred osnovne šole prvi tuji jezik, podpiramo. Ta rešitev je nekako tudi v skladu s cilji Evropske unije pri učenju jezikov, ki so to že zdavnaj izpostavili kot pomembno prednostno nalogo. Cilj naj bi bil, da vsak državljan poleg maternega jezika obvlada še dva druga jezika. In podpisnica, torej Slovenija je tudi podpisnica teh dogovorov, ki jih zaenkrat še ne dosega, bo pa seveda s to spremembo, če bo potrjena, vsaj prvi korak v to smer narejen.

Prepričan sem, da je znanje tujih jezikov izredno pomembno in da nobena tehnologija ne more nadomestiti neposredne komunikacije, ki je lahko med dvema posameznikoma, tudi če nekdo ne zna ravno dobro tujega jezika. Dodaten argument za to, da se vpelje prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole kot obvezen predmet je seveda tudi delež generacije učencev, ki je obiskovala prvi tuji jezik kot neobvezen izbirni predmet, torej več kot 93 % učencev se je za to odločilo, kar seveda nakazuje tudi na to, da za učence prvega razreda z ustreznimi didaktičnimi pristopi učenje tujega jezika ne predstavlja nobene težave in nikakor ne ogroža znanja materinščine.

Omenim naj tudi to, da odkar imamo prvi, torej opcijo učenja prvega tujega jezika v prvem razredu, tudi na nacionalnem preverjanju znanja opažamo po eni strani zelo velik napredek v znanju teh učencev, ki so se eno leto dlje učili v glavnem angleščine, hkrati se pa tudi razlike med učenci zmanjšujejo. Pri angleščini smo namreč vsako leto ugotavljali zelo velik standardni odklon, ki torej je nakazoval zelo velike razlike v znanju tujega jezika med učenci. Dodatno leto učenja je pravzaprav te razlike precej zmanjšalo, kar je pomembno tudi, ko govorimo o pravičnosti našega šolskega sistema.

In če se na koncu dotaknem samo še učenja na domu. Tudi v tem primeru podpiramo spremembe tako v okviru nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki so v tej spremembi Zakona o osnovni šoli nakazane. Ravno tako z vidika pravičnosti in enakopravnosti je seveda pomembno, da vsi učenci, torej tudi tisti, ki se izobražujejo na domu, pokažejo doseganje enakovrednih izobrazbenih standardov. Naj podam, bom rekel, svoje osebno mnenje glede tega, da že, da že trenutni Zakon o osnovni šoli vzpostavlja določeno zmedo na tem področju, kajti v 90. členu Zakona o osnovni šoli imamo navedeno v prvem odstavku, da mora z izobraževanjem na domu vsak učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole. Nato pa so v nadaljevanju tega odstavka predpisani predmeti iz katerega se, iz katerih se dejansko preverja doseganje tega enakovrednega standarda znanja.

Torej, po mojem mnenju je to v nasprotju s prvim odstavkom, ki dejansko govori o tem, da mora vsak učenec doseči enakovreden izobrazbeni standard. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker se ne sme zgoditi, da v času izobraževanja nek učenec, recimo, ne bo slišal nič s področja kemije, nič s področja biologije, fizike. Trenutno pravzaprav imamo omogočeno, da se preverja znanje samo iz enega naravoslovnega področja. Enako velja za področje umetnosti oziroma za področje družboslovja. To po mojem mnenju tudi postavlja te učence v zelo neenakovreden položaj. Kajti, vsak učenec mora imeti možnost, da nadaljuje svoje izobraževanje v kateremkoli srednješolskem programu. In seveda, če ne osvoji vsaj enakovrednega izobrazbenega standarda pri enem od predmetov, ki sem jih prej našteval, seveda ima bistveno slabšo osnovo za nadaljnje izobraževanje.

Kar se pa tiče že omenjenega prenovljenega koncepta, razširjenega programa osnovne šole, pa sprememb pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami pa lahko samo rečem, da tudi te spremembe podpiramo. Hvala.