Spoštovane kolegice, dragi kolegi.

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: namesto magistra. To so najprej opravičila. Naj vam omenim, da se opravičuje mag. Matej Tonin ter gospod Ferenc Horváth.

Naj vam omenim, da je tu z nami, namesto gospe Monike Gregorčič gospod Jani Möderndorfer, namesto mag. Andreja Širclja je z nami gospod Žan Mahnič in namesto dr. Mateja Tašner Vatovca je z nami gospa Violeta Tomić, ter še zadnjo, namesto gospe Lidije Divjak Mirnik, je z nami gospod Jože Lenart.

Vse navzoče lepo pozdravljam. Naj omenim, da je danes z nami tukaj tudi predstavnik urada predsednika Republike in sicer svetovalec, dr. Ernest Petrič, ki ga tudi vljudno pozdravljam.

Prehajam na, seveda, da ne pozabim, med nami so danes tukaj tudi minister za zunanje zadeve, dr. Miro Cerar ter mag. Sandi Čurin, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z GLOBALNIM DOGOVOROM O VARNIH, UREJENIH IN ZAKONITIH MIGRACIJAH TER OBVEŠČANJU JAVNOSTI IN DRŽAVNEGA ZBORA RS O MEDNARODNIH ZAVEZAH, KI SE NANAŠAJO NA MEDDRŽAVNE NEZAKONITE MIGRACIJE.

K tej točki ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora: zahtevo 35 poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora, ki vključuje tudi predlog priporočila z dne 6. novembra 2018. Zahtevo 24 poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem za splošno razpravo o predlogu priporočila z dne 7. november 2018, mnenje zakonodajne-pravne službe z dne 13. november 2018 in mnenje vlade z dne 15. november 2018.

K točki so bili povabljeni predstavnik predlagatelja, mag. Branko Grims, predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, ki se je opravičil, dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve, magister. Sandi Čurin ter zakonodajna-pravna služba.

Pričenjam z obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 126. člena v povezavi s 171. členom Poslovnika Državnega zbora, o njem skupaj opravili razpravo in glasovanje.

Preden dam besedo, naj vam omenim, da imam še eno pooblastilo in sicer, namesto dr. Anžeta Logarja, je z nami gospa Anja Bah Žibert.

Želi predstavnik predlagatelja predloga priporočila podati dopolnilno obrazložitev?

Mag. Branko Grims, izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Vsem prav lep pozdrav.

Vlada Republike Slovenije je končno dala uradno mnenje in zato pojdimo kar na bistvo. Globalni dogovor o varnih in urejenih in zakonitih migracijah, kot se tole uradno imenuje, citiram mnenje vlade, »držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje in na noben način ne posega v njihovo ustavno ureditev.«

To je ključni argument vlade za pozitivno mnenje o tem in v enem stavku je tukaj jasen odgovor. Tole je ali znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov Republike Slovenije. Pakt tudi »forsira« cenzuro nasprotnih mnenj. To je škandal.

Gospe in gospodje, jaz sem prepričan, da vas je vsaj deset, ki bi zdajle radi zavpili, da je to mnenje kakšnega nacista, fašista ali kaj podobnega. Ampak gospe in gospodje, tole kar sem prebral, je mnenje bivšega ustavnega sodnika in predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, profesorja dr. Boštjana M. Zupančiča. To kar je vlada dala, kot svoje mnenje, še enkrat citiram, je po mnenju predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, Boštjana M. Zupančiča, ali znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov Republike Slovenije.

Bom še enkrat ponovil, to kar je vlada dala, je ali znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov Republike Slovenije. Tako zagotovo najbolj eminentna osebnost, na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji. Gospe in gospodje, dajmo malo premisliti, kaj to pomeni.

Besedilo, ki je pred nami, z zavajajočim naslovom, da gre za globalni sporazum o varnih, zakonitih in urejenih migracijah, dejansko gre za pakt / nerazumljivo/. Temelji na predpostavki, ki je seveda v temelju neresnična, da ne rečem lažniva, da so migracije vedno skozi zgodovino, citiram »Vir napredka, inovacij in razumnega razvoja v globaliziranem svetu.« in iz tega izhaja, ker je to nekaj najbolj pozitivnega, je to treba pospeševati.

Zdaj, ko govorimo o migracijah, je seveda pod istim pojmom skrito troje in s tem se pogosto manipulira, temu smo bili že priča tudi v minulih dneh. Eno so dnevne migracije, ki so najbolj normalna, naravna stvar. Ljudje hodijo v službo v sosednje države. Drugo so migracije, ki so bile normalen del, pač, recimo življenje ljudi skozi vso zgodovino. Nekdo gre v sosednjo državo, tam sreča nekoga, sreča dekle, se poroči z njo, jo pripelje ali obratno in to je običajno emigriranje, ki je bilo skozi vso zgodovino dejansko ja, tudi vir vsega tega, kar tukaj piše.

Ampak to s tem, kar se danes dogaja in kar ureja ta akt, nima nobene zveze. Danes govorimo o množičnih migracijah. Množične migracije, gospe in gospodje, so bile pa skozi vso zgodovino samo vir uničenja, propada narodov, propada civilizacij, razkroja, revščine in smrti.

To so bile pa v resnici množične migracije in govorit, da je to nekaj pozitivnega, je to, kot je povedal gospod Boštjan M. Zupančič, ki je sicer govoril o pravnem vplivu. Je ali znak neumnosti ali pa zavestnega zavajanja državljanov.

Ko govorimo o migracijah, kot takih, je dejstvo, da v zadnjih treh letih se je zgodilo marsikaj, kar je ljudem odprlo oči, ni pa to nekaj popolnoma novega. Ideje o tem, da bi morali ukiniti meje in omogočit množične migracije, praktično, da postane migracija človekova pravica, so že tam od leta 1975 bile prisotne v delu Organizacije Združenih Narodov in so se občasno pojavljale. Nihče jih ni, takrat, žal, glede na današnje stanje, lahko dodam, kaj prav zelo pretirano resno jemal, ker se je vsem zdelo to nekaj popolnoma nerazumljivega, skoraj neverjetnega.

Ampak danes, akt, ki je pred nami, pomeni prav to. Ta akt dejansko izenačuje, to je globalni sporazum za varne, urejene in zakonite migracije, dejansko ureja stvari tako, da, praktično ukinja meje. Migracije postanejo nekaj najbolj normalnega, še več, ta akt jih pospešuje.

Ali veste, v čem je bistvena razlika med vsemi, praktično vsemi političnimi dokumenti, tam nekje do leta 2012, pa tistimi iz zadnjih treh let? Do takrat so razni procesi, akti, ki so govorili o migracijah, šli v smeri, da bi omejili migracije, da bi jih zmanjšali. Recimo, ko je šlo za konkretno Afriko in pa Bližnji vzhod, da bi pomagali tam, da bi ustvarili pač človeka vredno življenje, dobre razmere, delujoče ekonomije, varno okolje, da bi se ljudje ne odločali za migracije.

Nikoli v zgodovini pa ne boste našli takega akta, kot je ta, ki, ne samo, da migracije obravnava kot nekaj najbolj pozitivnega, ampak razdeljuje, kako jih čim bolj pospeševati, ima noter celo mehanizem, kako bi vsakih par let pogledali, če migracije dobro potekajo in ima noter tudi obširen mehanizem, o katerem nihče noče govorit, to se je izkazalo namreč v ponedeljek, ko smo to že obravnavali na seji zainteresiranega delovnega telesa, Odbora za notranje zadeve, cel sistem financiranja za pospeševanje migracij.

Zato sem rekel, da bi se lahko imenoval akt orve(?), akt soroš(?). Akt orve(?) pa seveda zato, ker stvari ne imenuje s pravim imenom. Po drugi strani pa ima noter celo vrsto določb, ki grejo v smeri cenzure, pač, svobode, uničenja svobode javne besede, cenzure nasprotnih mnenj in je temu posvečeno celotno poglavje, ki govori o tem, da bo potrebno spremeniti zakonodajo, če sem, citiram: »da tisti, ki to sprejemajo, se zavezujejo, da bodo sprejeli, uveljavili in obdržali oziroma ohranili zakonodajo, ki bo..« in potem se to razdela čez nekaj odstavkov, zatirala vsako drugačno mnenje, izhaja iz sovražnega govora in ne vem kaj še vse je tukaj našteto, potem ima pa izjemno zanimive pravne formulacije, in vse kar je temu podobno, recimo se glasi en stavek.

Gospe in gospodje, temu se reče cenzura najslabše vrste, in vse kar je temu podobno. To sploh ni praven pojem. To bi lahko pod to vtaknil vsakdo vse, kar se mu zazdi. Se pravi, katerakoli oblast lahko kaznuje vsakogar, ki ne samo da bo rekel kaj proti migracijam ali migrantom, ampak bo najbrž že rekel samo proti tistemu, ki to zagovarja, pa bo že najostreje kaznovan, kajti ta akt zahteva najostreje kaznovati vsako drugačno mnenje. Vlada pa zapiše, še enkrat citiram: »dogovor držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje in na noben način ne posega v njihovo ustavno ureditev.«

Ali se potem še čudite, če je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, Boštjan M. Zupančič, zapisal, da je tole ali znak neumnosti ali pa zavestnega zavajanja državljanov Republike Slovenije?

in govoriti, da je to nekaj pozitivnega, je to, kot je povedal gospod Boštjan

V samem aktu se po hrvaški analizi, objavljena je bila v večernem listu, besedica, se zavezujemo, da bomo spremenili zakonodajo, da bomo… in podobno, pojavi nič manj kot petinštiridesetkrat. Se pravi toliko o tem, da to nič ne zavezuje k spremembi.

Pri temu aktu je potrebno povedati, da gre za več stvari. Množične migracije seveda po eni strani pomenijo veliko nevarnost za tiste, ki so v njih udeleženi, predvsem pa za države preko katerih to poteka oziroma, ki so ciljne države. To seveda v tem primeru direktno velja tudi za Slovenijo. Zdaj, množične migracije pomenijo v praksi kaj? Da pride ogromno število revežev in kaj uči zgodovina? Tukaj lahko pogledamo že kar slovensko ljudsko modrost, ki pravi: »veliko revščine na kupu ne da nikoli bogastva«. To se pravi, kaj se zgodi, če uvažaš tretji svet, dobiš tretji svet. Se pravi, če uvažaš revščino, dobiš revščino. Tu na koncu koncev lahko rečemo, da je tale globalni sporazum o migracijah resnično udejanjenje ideje socializma na globalni ravni. Vsem je dostopno, saj ni več nobenih omejitev, vsak lahko vzame kamor hoče. To so že skorajda komunistične sanje socialistov. In seveda take sanje se vedno končajo v propadu in revščini. Nikoli v zgodovini ni bilo drugače in tudi tokrat bo seveda to imelo enak učinek. To ni ponovno spet samo moje mnenje, ampak nekoč je tamle, pred približno 50 leti je že dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, dr. Milton Frieadman in zato citiram samo njegov stavek: »da odprte meje z neomejenimi migracijami in država blaginje so popolnoma nezdružljive«. Ali imaš odprte meje in neomejene migracije, torej to, kar prinaša ta akt, ali imaš pa državo blaginje. Oboje skupaj je popolnoma nemogoče in kdor trdi drugače, vsi dobro veste, da laže.

Gre torej za vprašanje, zakaj se hiti z nečem, od česar zdaj odstopajo države ena za drugo, govori se v Sloveniji samo od štirih, da so uradno odstopile, se pravi v resnici jih je že precej več napovedalo – ravno danes mimogrede se o tem odloča Lega, Italija, se pravi še veliko vprašanje kaj bo tam. No, sosednja Avstrija je od trga že odstopila, sosednja Madžarska je tudi že odstopila, kar seveda postavlja tudi Slovenijo v drugačen položaj. Države seveda odstopajo zaradi odgovornosti politikov do svojih državljanov, ker se zavedajo kaj tole prinaša. Zanimivo je, da pri nas se potem reče, da odstopajo iz notranje političnih razlogov – ja, v bistvu imate prav, ker odgovornost do lastnih državljanov je v bistvu notranje politično vprašanje. To se pravi, če bi imeli vlado, ki bi bila odgovorna do svojih državljank in državljanov, zagotovo s takim mnenjem kot ga imamo danes na mizi, en bi prišla pred Državni zbor.

Drugo pa je, če ljudje vidijo v teh, ki prihajajo svoje bodoče volivce in se potem dogaja tisto, čemur se reče menjava volilnega telesa ali pa če hočete največji socialni eksperiment v zgodovini od padca totalitarnih sistemov – od komunizma, nacizma, fašizma. Ko se dobesedno menja volilno telo neke posamezne države. Da je temu res tako, ste se lahko prepričali, če ste pogledali Twitter recimo gospe Tanje Fajon, ki je komentirala dejstvo, da gre na leto 10 tisoč mladih Slovenk in Slovencev v tujino, se pravi najbolj produktiven, najbolj perspektiven del naroda odhaja – z besedami: »ja, ekonomske migracije so nujne, to se pravi uvozili bomo 10 tisoč novih migrantov, pa je problem rešen«. Gospe in gospodje, tega raje ne bi komentiral, ker bom postal preoster, dejstvo je, da živimo v državi, ki je po ustavnem pravu, po ustavnih temeljih organizirana na osnovi samoodločbe slovenskega naroda. Slovenski narod je po Temeljni ustavni listini, po Temeljnih ustavnih aktih te države neločljiv konstitutivni del Slovenije. Slovenija je država slovenskega naroda. Zato o takih stvareh, ki pomenijo dolgoročno lahko tudi vprašanje obstoja ali neobstoja naroda kot celota, obstoja ali neobstoja države, predvsem pa postavljajo v vprašanje varnost in blaginjo državljank in državljanov, je zagotovo dejstvo, da bi morali tako odločitev prepustiti ljudstvu. To sem omenil že zadnjič. Idealen, po mojem mnenju, bi bil zavezujoč plebiscit. V poštev bi prišel tudi posvetovalni referendum, pod pogojem, da bi se vsi vnaprej zavezali, da bodo spoštovali odločitev, ki bo na njem prišla. In seveda tak referendum je še kako možen.

Vedno, kadar sem kaj takega omenil, je bilo spet vpitje, da gre za človekove pravice. Gospe in gospodje, migracija ni človekova pravica. Nikoli ni bila in nikoli ne sme biti. Migrantstvo ni človekova pravica. Vse človekove pravice vsakomur, ki stopi na ozemlje Republike Slovenije, garantirajo Ustava in zakoni Republike Slovenije pa seveda tisti mednarodni akti, ki so za Slovenijo zavezujoči. Preprosto povedano – vse človekove pravice komurkoli, ki vstopi na naše ozemlje, garantira pravni red Republike Slovenije. To se pravi, nič, kar bi odločali na referendumu, ne more tega zajeti. Bi pa – in to je bistvo odločitve o tem, kar se popularno imenuje Marakeška deklaracija, dejansko pa imenuje Globalni pakt o varnih, urejenih in zakonitih migracijah – bi pa to odločitev, ki ima toliko elementov, ki so usodni za to državo, za državljanke in državljane, vprašanje njihove varnosti, vprašanje blaginje ljudi, vprašanje obstoja slovenskega naroda, vprašanje prihodnosti slovenske kulture, slovenske identitete, če želite – evropske civilizacije kot celote. Tako vprašanje bi zagotovo morali prepustiti ljudem, da se o njem odločijo neposredno, saj gre na nek način za ponovno vprašanje obstoja in osamosvojitve slovenske države.

Ker se vedno takrat reče, da je to vprašanje človekovih pravic, bom spet citiral Boštjana M. Zupančiča, se pravi ustavnega sodnika in bivšega predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je dejal, da je nekdo, nek član LMS pri Pirkoviču, ko smo bili na televiziji, izjavil, da referenduma o »Marakešu« ne more biti. In potem dokonča: »Za Marakeš in migrante to ne velja.« Gospe in gospodje. Še kako je možna neposredna odločitev in v tem primeru bi bila tudi edina korektna in edina pravilna.

Gre torej za vprašanje, najprej demokratičnosti. Kako je mogoče, da se je o taki pomembni stvari oblikovalo besedilo in se njemu dalo soglasje za hrbtom javnosti. Za hrbtom tega odbora. Ne ta odbor. Ne Državni zbor Republike Slovenije kot celota, ne najširša javnost o besedilu Globalnega pakta o migracijah oziroma, popularno, Marakeški deklaraciji nikoli ni bil obveščen. Nikoli. Dokler ni bil že uradno potrjen in se sedaj govori, da je to besedilo usklajeno na meddržavni ravni. Se pravi, na ravni OZN.

Po Ustavi in zakonih – če želite tudi Zakonu o zunanjih zadevah – je potrebno o vseh relevantnih vprašanjih zunanje politike pač sproti obveščati ta odbor in o njem bi se odbor moral tudi izreči. Te priložnosti sploh ni bilo. To se pravi, je cel ta postopek in vse, kar ste do zdaj naredili, v nasprotju z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije. Govoriti, da tole ni zakon in da zato to ni potrebno, je seveda velikanska neumnost. In spet sodi v tisto, kar je rekel gospod Boštjan M. Zupančič – ali znak neumnosti ali pa zavestnega zavajanja državljanov.

Jaz razumem, da ste te stvari, tako kot samo Marakeško politično deklaracijo – ti dve stvari se zdaj običajno mešata, zato ker sta tudi vsebinsko podobni – skrivali pred javnostjo, zato ker vas je bilo sram. Vas je bilo opravičeno, jaz se s tem strinjam, vas razumem. Ampak to je popolnoma nedopustno. Po pravnem redu Republike Slovenije bi Državni zbor o tem moral biti predhodno obveščen in imeti priložnost, da se o tem tudi izreče.

Tega ni bilo, torej je vse očitno protiustavno, ker se na tem nivoju o tem dogaja. Tudi to je razlog, da bi od tega morali odstopiti, če pa boste to izselili pa boste rekli, da je to sprejeto pa seveda jaz tega nikoli ne bom priznal, da me to zavezuje in mislim, da tudi noben normalen državljan ali pa državljanka ne.

Bo pa s tega potem stalnega konflikta in ne vem kaj pravzaprav želite narediti s to ubogo državo, da silite v nekaj, kar je očitno Republiki Sloveniji v škodo. Uvažanje tujih vojsk in tujih vojn na evropska tla je škandal, je neumnost, je zločin. Je zločin nad slovenskim narodom in Evropsko unijo kot celoto pa se to zdaj že dogaja organizirano že par let.

Če bi šlo za pomoč, ker se običajno po tem govori silno visoke doneče besede o pomoči in o humanizmu ne, gospe in gospodje, potem bi se pomagalo tam, od koder te ljudje prihajajo, s tem, da bi se poskrbelo na meddržavni ravni za to, da bi se uredila varna območja, da bi ljudje lahko bili tam, da bi se pomagalo pognati ekonomije in tukaj je seveda potem pot, ki bi stvari uredila na najboljši možni način. V Sloveniji pa potrebujemo politiko, ki bo dajala čim več možnosti temu, da bi se mladi odločali za več otrok, ne pa politiko uvažanja tujcev na slovenska tla.

Neverjeten škandal, to je pa res neverjeten škandal, nepopisen in do konca nesprejemljiv je, da v isti sapi ista Vlada, ki predlaga sprejem marakeške deklaracije oziroma globalnega pakta o varnih, zakonitih in urejenih migracijah hkrati preučuje in tudi že uradno predlaga, potem se pa nazaj potegne, predlog, da bi se zmanjšali otroški dodatki za slovenske družine, dodatki za velike družine … to je nepojmljivo. To je škandal najvišjega ranga in mimogrede tudi razgali vse tiste silne besede levičarjev o tem, kako je treba poskrbeti za vse in vsakogar.

Ja, če je tujec očitno, ne. Ampak Vlada Slovenije ni zaradi tujcev, Vlada Republike Slovenije je odgovorna svojim državljankam in državljanom in je odgovorna v prvi vrsti slovenskemu narodu. Ali preprosto povedano, če želite par primerov, ne.

Nepopisen škandal je, da v isti sapi, ko se vleče cela debata na vladni ravni in pa v medijih o tem, kako je treba učinkovito izterjati denar za otroško malico od tistih družin, slovenskih družin, ki nimajo dovolj svojih prihodkov, hkrati pa vlada da razpis za 6 milijonske oziroma 5 milijonski znesek za posebno hrano za ilegalne migrante, ne. Skratka, za svoje ni, za otroke ni, za tujce pa ni noben problem. Ali pa če želite, da , zdajle se je par dni nazaj metalo iz stanovanja slovensko mamo samohranilko z dvema otrokoma, ampak hkrati je pa Vlada pred parimi meseci dala razpis za stanovanja za ilegalne migrante, za azilante, z LED televizorjem, s steklokeramično ploščo, z usnjenimi sedeži … Skratka, za tujce vse, za svoje pa nič.

Ali pa če želite: nepopisen škandal je, da stane en upokojenec to državo na mesec, ki je 40 let delal in vse življenje dal za izgradnjo državo, dobi pa na mesec par sto evrov. Nekateri životarijo s 300, 400 evri, nekateri s 600 evri. To ne daje človeka vredno življenje. Vsak ilegalni migrant, ki stopi na ozemlje Republike Slovenije pa po ugotovitvah Računskega sodišča stane slovenske davkoplačevalce 1963 evrov na mesec.

1963 evrov stane vsak ilegalni migrant, ki stopi na ozemlje Republike Slovenije vsak mesec. Zdaj jih boste vi to legalizirali in še pospeševali, da bodo ti stroški še bolj narasli.

To gospe in gospodje nima nobene zveze več s humanizmom, to je lažen humanizem. To tudi nima nobene zveze več s tistim, kar ste obljubljali nekoč, da boste poskrbeli za svoje ljudi, za volivke in volivce, ne. Ima pa telo veliko s socializmom in enakostjo v revščini, to pa res in da to ni samo moje mnenje, je zanimivo, da je spet Boštjan M. Zupančič na svoji spletni strani objavil zapis zaslužnega profesorja iz Francije, ki je točno to tudi napisal. Da ta pakt v bistvu je udejanjenje lažnega zavzemanja za človekove pravice, dejansko pa ideologije socializma na globalni ravni in se skriva za velikimi besedami o človeški stiski, o pomoči, o humanizmu in podobno. Skratka vseh tistih »flancah«, ki jih poslušamo tudi v Sloveniji.

Najprej je treba poskrbeti za 300 tisoč, kolikor je uradno tistih v Sloveniji, ki živijo pod nivojem človeka vrednega življenja. Najprej je treba za vse tiste deset tisoče, čez trideset tisoč jih je po oceni nevladnih organizacij, med slovenskimi otroki, ki ne morejo niti normalno na počitnice iti.

Najprej je treba poskrbeti, da se ne bo nikoli več zgodilo, kot se je dve leti nazaj, da je v času, ko je vlada razpisovala za migrante luksuzna stanovanja, en slovenski upokojenec umrl od podhladitve, ker ni imel denarja, da bi si plačal dobro gretje, pa še več deset je bilo podhlajenih.

Najprej je treba poskrbeti, da nobene slovenske mamice se ne bo več vrglo iz stanovanja, z otroki, potem se lahko pomaga komu drugemu in treba je ustvarjati okolje in okoliščine, da se bodo državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci, lažje odločali za več otrok, namesto, da se študira, kako uvozit čim več tujcev. Če pa se želi pomagati in tudi pomagati je prav, pa je treba pomagati tam in samo tam, od koder ti ljudje prihajajo.

Iz tega je ta pakt napačno zastavljen. Temelji na napačnih temeljih. Temelji tudi na laži, da so množične migracije vir blaginje. Množične migracije so vir konca civilizacije in so skozi vso zgodovino, brez izjeme, vedno bile konec neke civilizacije in seveda prinaša uničenje, revščino in škandalozno cenzuro na najvišji ravni.

To se pravi, kdor bo imel zdaj drugačno mnenje, bo preganjan. K temu se zavezuje tisti, ki bo to sprejel. To je nesprejemljivo in zaradi tega je naš predlog, da ne samo, da se to zavrne, ampak da je temu treba tudi aktivno nasprotovati. Tej in vsaki taki politiki, ki bi se poslej pojavila.

Poleg tega pa predlagamo kot dodaten sklep še to, kar bi moralo biti edino sprejemljivo za vse in kar bi morala biti tudi ves čas evropska politika, da se pač pomaga tam, od koder ti ljudje prihajajo. Ne zato, da bi se pospeševalo migracije, ravno nasprotno, zato, da do množičnih migracij ne bi več prihajalo.

Preden nadaljujemo, naj cenjeni odbor obvestim, da namesto dr. Milana Brgleza, je z nami tukaj gospod Predrag Baković.

Nadaljujemo z zakonodajno-pravno službo. Ali mogoče želite besedo?

Ja, gospa Mira Parhaltinger, izvolite, imate besedo.

Dobro jutro. Hvala za besedo, saj bom kratka.

Zakonodajno-pravna služba je z vidika svojih nalog preučila predlog priporočila. Kar se tiče konkretnih pripomb oziroma opomb, smo jih podali k prvi in drugi točki. K prvi v smislu natančnejše navedbe subjekta, v okviru katerega se dokument, na katerega je priporočilo naslovljeno, sprejema. Kar zadeva drugo točko pa pojasnilo oziroma opozorilo, da je vlada pri izvrševanju svojih pristojnosti samostojna in tudi odgovorna, kar seveda pomeni, da to velja tudi za proučevanje, sprejemanje in izvrševanje stališč, povezanih z mednarodnimi akti in drugimi dokumenti, ki obravnavajo mednarodne migracije.

Sicer pa smo opozorili, da je priporočilo pravno ne zavezujoč akt in ne ustvarja pravnih učinkov, ampak je izraz politične opredelitve in svojo moč črpa iz položaja in avtoritete, ki jo ima Državni zbor v sistemu državne ureditve.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo dobi minister za zunanje zadeve, dr. Miro Cerar. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke, poslanci in drugi prisotni.

Včeraj je o tej materiji, torej o globalnem dogovoru o migracijah razpravljal najprej vrh koalicije, potem pa tudi vlada. Tako na vrhu koalicije, kot v vladi smo bili enotni, da je treba še naprej vztrajati pri tem, da Slovenija pristopi k globalnemu dogovoru o migracijah.

To odločitev je vlada na nek način potrdila soglasno. Vemo, da jo je sprejela že spomladi letos in da smo o njej ponovno včeraj razpravljali samo zato, ker imamo novo koalicijo, nekatere nove okoliščine, med drugim tudi ta odstop Avstrije od tega sporazuma in se nam je zdelo prav, da pravzaprav v luči tudi takšnih razprav, kot smo jo zdaj slišali, gospoda Grimsa, zadevo ponovno obravnavamo in zelo jasno izrazimo stališče vlade, ki je soglasno torej, vlada je enotna, da moramo podpreti sprejem tega sporazuma o migracijah in pri tem naj omenim, da ostaja s tem v veliki skupini svetovnih držav. Več kot 150 držav se pridružuje temu, mednarodnemu, dogovoru in seveda tudi, ob temu se jedrne članice in mnoge druge članice Evropske unije, kar bom navedel v nadaljevanju.

S tem torej ostajamo, tako kot je naša zunanja politika na splošno usmerjena, v jedrnem, torej v skupini jedrnih držav iz Evropske unije. Ostajamo na tisti strani držav, ki želijo sodelovati pri naslavljanju tako pomembnih izzivov, kot so danes migracije, še posebej tudi množične migracije, o katerih je bilo govora.

Slovenija se zavzema ravno za to, da tako v Evropi, kot v širšem svetu, povezano, v sodelovanju, v koordinaciji rešujemo vprašanje sodobnih migracijskih tokov. Kajti, popolnoma jasno je, da nobena država niti največje države na svetu, ne morejo same biti kos tem izzivom, ki jih prinašajo ti sodobni migracijski tokovi.

Če tu ni sodelovanja, če tu ni medsebojnega obveščanja, skupnega sodelovanja državnih organov na vseh nivojih, tudi glede vprašanj varnosti in tako naprej, potem seveda je vsaka država lahko pod večjim pritiskom migracij, se težje z njimi sooča in lahko tudi prej v zvezi s tem pride do kakšnih, tudi varnostnih ali drugih problemov, kot so denimo socialni in drugi izzivi, ki se s tem v zvezi naslavljajo.

Tako da, Slovenija, ki se že načelno in taka je naša načelna usmeritev, načelna usmeritev naše zunanje politike, ki jo je seveda potrdil oziroma sprejel tudi Državni zbor, Slovenija, ki se zavzema za multiletalarizem(?), tako glede človekovih pravic, kot tudi drugih vprašanj.

Tudi v tem primeru deluje na ta način, torej, skupaj z drugimi državami naslavljamo to vprašanje, pri čemer, seveda s tem, ko smo za sprejem tega sporazuma, zagovarjamo varne, urejene in zakonite migracije. Ne pa tiste, ki bi lahko povzročile nevarnost, ki bi bile neorganizirane, neurejene ali pa nezakonite. Proti takim seveda sprejemamo skupaj z drugimi državami sveta tudi s tem dogovorom zaveze, da bomo ukrepali, da jih ne bomo dovoljevali, da ne bomo dovoljevali nezakonitih migracij, da bomo nezakonite migrante vračali v države izvora, v kolikor gre za varne države in da seveda bomo vzpostavljali skupne mehanizme, da bomo preprečevali izvore migracij. Tudi to je zelo pomembno.

Naj poudarim, da je globalni dogovor o migracijah in to je res treba zelo jasno poudariti, pravno ne zavezujoč dogovor. Tako piše izrecno v tem samem dogovoru. To je torej ne pogodbeni akt, ki ni pravno zavezujoč, niti za Slovenijo, niti za nobeno drugo državo podpisnico in to je, ponavljam, zelo jasno napisano v samem dogovoru.

Gre za izraz volje držav, da si prizadevamo skupno v smeri, ki sem jo nakazal, ob tem pa vsaka država, tudi Slovenija, ostaja povsem suverena v svoji pravni in politični ureditvi, tudi glede vprašanj migracij. Tudi to je bilo izrecno povedano, torej, da države ohranijo tu polno suverenost. Kar pomeni, da v Sloveniji še vedno velja naša ustavna ureditev, veljajo naši zakoni in veljajo naše, slovenske politike, ki jih bomo tudi naprej sprejemali glede problematike migracij. Tako je s tega vidika seveda jasno, da se Slovenija ne odreka suverenosti in nikakor - to je pa treba res poudariti -, nikakor s tem pristopom k dogovoru ne posplošuje kakršnegakoli migrantskega toka v svetu, ampak nasprotno, zavzema se za to, da bi bilo teh migrantskih tokov, kolikor gre za migrantske tokove zaradi vojn, podnebnih sprememb, ekonomskih težav, drugih konfliktov, da bi bilo tega čim manj. Zato tudi že zdaj Slovenija skupaj z Evropsko unijo namenja humanitarno in razvojno pomoč državam, v katerih se pojavljajo take krize, da bi lahko ljudje ostali tam, da ne bi hodili v Evropsko unijo. Naj tudi poudarim, da institucije Evropske unije, ne samo velika večina članic Evropske unije, ampak tudi institucije, kot je komisija, kot je Evropski svet in tako naprej, podpirajo to, da se pristopi k temu globalnemu dogovoru, zato ker ravno Evropa še kako čuti to potrebo, da skupno in povezano nastopa proti migracijam. Zato je Slovenija vpeta v ta evropski proces, da bi torej pomagali ljudem v državah izvora, da lahko ostanejo doma, da lahko tam dobijo spodobno zaposlitev, šolanje za otroke in varno življenje. Zato Slovenija podpira skupno evropsko usmeritev, da se bolje, in to mnogo bolje, zavarujejo naše zunanje meje Evropske unije pred nelegalnimi migracijami. In zato se zavzemamo tudi za načelo solidarnosti in sodelovanja, koordinacije, ko gre za obvladovanje teh migracij.

Naj spomnim, da še posebej leta 2015, 2016, ko smo bili tudi sami soočeni z enormnim migrantskim tokom, ki je potekal skozi številne evropske države, pravzaprav vse od Grčije pa do Švedske ali Nizozemske in Velike Britanije, pa še kje drugod, iz raznih smeri, preko tako imenovane balkanske poti, preko sredozemske poti, tudi preko drugih kanalov, da smo takrat še kako spoznali ravno to potrebo po koordiniranem nastopu pri preprečevanju ilegalnih migracij. In Slovenija je bila takrat ena vodilnih držav, ki so pokazale, kako je treba vzpostaviti sodelovanje in da smo samo na ta način lahko takrat ustavili ta tok. Zato se je že takrat ta kooperativen pristop izkazal kot dober model, iz katerega zagotovo črpa neke, bi rekel, nastavke tudi ta splošni dogovor.

Seveda je res, da določene oblike migracij so normalne, zaželene, legalne, legitimne, ko gre, recimo, za dnevne delovne migracije ali, kot je že gospod Grims omenil, tudi nekatere druge, ampak to poteka v urejenem kontekstu, na organiziran način, po pravilih, in to seveda zagovarjamo. Ampak tudi tu je treba sodelovati z drugimi državami, da lahko preveriš, ali ima nekdo, ki prihaja k tebi, ustrezne dokumente, ali ima vizo, ali ima potni list, iz kje prihaja, kdo je ta oseba in tako naprej. Skratka, tako glede legalnih kot tudi ilegalnih migracij je treba sodelovati. Naj poudarim, da je kot eden ključnih ciljev tega globalnega dogovora določen tudi ta, da se predvsem skušamo vsi skupaj truditi, torej vse te države, da ne bi prihajalo do tega, da bi bili ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove, torej iz takšnih razlogov. Se pravi, ta globalni dogovor ne spodbuja migracij, še manj spodbuja ilegalne, torej te absolutno zavrača, predvideva tudi mehanizme vračanja ilegalnih migrantov, seveda pa ureja v sodelovanju te legalne migracije, o katerih sem prej govoril.

Naj tudi zelo jasno povem, da ta dogovor, globalni dogovor, ne vzpostavlja nobene pravice do migriranja kot človekove pravice, to ne drži. Seveda se sklicuje na konvencije, ki že veljajo, o človekovih pravicah, ko gre za človekovo dostojanstvo, za svoboščine, pravice, ki veljajo po vseh mednarodnih dokumentih, katerih podpisnica je tako Slovenija kot večina drugih svetovnih držav. Vendar poudarjam, da ne vzpostavlja neke pravice do migriranja kot temeljne človekove pravice, tega enostavno ni. In zato je zelo pomembno poudariti, da dejansko pristop k temu globalnemu dogovoru je v tem smislu pozitiven. Predstavlja neko organizirano soočenje s sodobnim problemom tega sveta, predvsem z ilegalnimi migracijami, in prinaša s tem tudi dodatno varnost, tako za naše državljane kot za druge v drugih državah, prinaša urejenost in seveda spoštovanje zakonitosti.

Ker je bil nekoliko daljši gospod Grims, si bom tudi sam dovolil navesti nekaj podatkov. Res je, poleg Madžarske zdaj tudi Avstrija sprejema odločitev, da ne bo pristopila k temu dogovoru, prav tako Bolgarija, Češka in Poljska. Imamo torej nekaj evropskih držav, ki sem jih navedel, ki ne pristopajo. Bodo pa pristopile k temu globalnemu dogovoru naslednje države in Evropske unije: Belgija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija - zaenkrat nimamo indicev, da ne bi, lahko se kaj spremeni, to vedno dopuščam, ampak Italija zaenkrat absolutno da -, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo, lahko bi še našteval, veliko je držav v Evropi in, prej sem rekel, v celem svetu, okoli 150. Se pravi, če se zdaj vprašamo, v kateri krog držav se uvrščamo, pa je to manj pomembno vprašanje, kajti pomembna je vsebina, ki sem jo navedel, ampak tudi ta krog, če ga že navajamo, želim, da je primerjava zelo jasna. Med državami, ki bodo pristopile k temu, pa niso članice Evropske unije, je, denimo, tudi Sveti sedež, je, denimo, Norveška, je, denimo, Švica, Monako in tako naprej, tudi Kanada seveda in podobno. Skratka, mislim, da je prav, da ljudje izvedo, da smo v tisti skupini držav, ki so že doslej izkazale neko željo po sodelovanju, kajti samo tako, kot sem rekel, lahko preprečujemo migracije.

In da ne bom zdaj res predolg, naj poudarim še naslednje. Vlada je torej včeraj potrdila, da vztraja pri tem globalnem dogovoru o migracijah, ki bo potrjen oziroma sprejet v Maroku v decembru tega leta in kasneje potrjen predvidoma na Generalni skupščini Združenih narodov. Ker pa so se pojavila ta številna vprašanja, ki jih predvsem izpostavlja parlamentarna opozicija in so se pojavila v naši javnosti in nekoliko begajo ljudi, ki zdaj dobivajo mnoge lažne, bom rekel, informacije, neresnične podatke, je prav, da o tem povemo nekoliko več. Zato se je Vlada odločila, da pooblasti Ministrstvo za zunanje zadeve, da pripravi tudi neko pojasnilno izjavo, ob tem ko bomo sprejemali ta globalni dogovor. V tej pojasnilni izjavi ne izražamo nobenih pridržkov oziroma zadržkov do tega dogovora, pojasnjujemo pa to, kar sem zdaj v osnovi povedal, še nekoliko bolj jasno, da torej ta dogovor ni pravno zavezujoč, da spoštuje suverenost držav in njihovo pravico do uveljavljanja lastne zakonodaje in lastne migracijske politike; da primarno naslavlja način, na katerega potekajo migracije, ne pa obsega migracij; da jasno priznava zavezo držav, da sprejmejo oziroma ponovno sprejmejo svoje državljane, gre torej za zavezo, da se lahko izvede vračanje migrantov, če so ilegalni ali če so za to neki drugi razlogi; in da bo zelo jasno vzpostavljeno razlikovanje na podlagi tega dogovora tudi v Sloveniji med zakonitimi in nezakonitimi migranti in seveda nezakonitih migracij Slovenija ne sprejema. Tako bodo v tej pojasnilni izjavi neki poudarki dodatno izpostavljeni, tako zaradi domače kot tuje javnosti, da bo jasno, zakaj Slovenija k temu dogovoru pristopa in kako je edino mogoče pravilno ta dogovor razumeti.

Jaz bi se, spoštovani gospod predsednik, zdaj tu ustavil. Če bo potrebno še kaj dodatno pojasniti, bom to povedal v nadaljevanju, kajti verjetno se bodo še neki argumenti izpostavili, pa bom morda na koncu na njih odgovoril. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims, naj vas vprašam, ali lahko dam besedo še dvema gostoma, se pravi, državnemu sekretarju, gospodu Sandiju Čurinu, in svetovalcu predsednika republike, ali želite besedo… / oglašanje v ozadju/ Torej, besedo ima gospod Sandi Čurin, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve.

Hvala, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, drugi prisotni!

V dopolnitev bi dal predvsem vidik oziroma oceno Ministrstva za notranje zadeve, predvsem iz delokroga, ki ga resor pokriva. In sicer, Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da je sprejetje globalnega dogovora pozitiven, saj vsebuje številne zaveze tudi in pa predvsem za države izvora, ker do sedaj niso bile definirane na globalni ravni. Med temi zavezami bi želel izpostaviti predvsem naslednje. In sicer, da morajo države svojim državljanom izdati mednarodno prepoznavne osebne dokumente, s čimer se bo bistveno zmanjšala možnost ponarejanja in zlorab identitete. Nadalje, da morajo vzpostaviti register prebivalstva in svojim državljanom omogočiti pridobitev potovalnih dokumentov. To so torej obveznosti držav izvora za svoje, lastne državljane. Nadalje, da morajo sodelovati s sosednjimi in drugimi državami pri odkrivanju in pregonu organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, kot odklonskimi pojavi teh nezakonitih migracij. Da morajo v okviru postopkov vračanja - in to je pomembno - sodelovati z organi tranzitnih in ciljnih držav pri identifikaciji svojih državljanov, jim izdati dokumente za vrnitev, jih sprejeti nazaj in poskrbeti za ustrezno reintegracijo. Globalni dogovor sicer daje prednost prostovoljnemu vračanju, vendar ne prepoveduje prisilnega vračanja, če je to pač potrebno. Izpostavil bi tudi nekatera dejstva glede tega, kaj v globalnem dogovoru ne drži oziroma interpretacije, ki ne držijo. In sicer, da dogovor kot tak enoti pojem begunec migrant in nezakonit oziroma zakonit migrant. Nadalje ne drži tudi, da dogovor zagotavlja enake standarde vsem navedenim kategorijam, namreč, izrecno dopušča različno urejanje različnih položajev. Prav tako ne odpravlja nadzora na mejah, ampak ga ureja in opredeljuje standarde. In tudi ne odpravlja nacionalne suverenosti na področju določanja migracijske politike posameznih držav, to celo izrecno opredeljuje. In ko, še enkrat, ne prepoveduje vračanja, ga izrecno ureja, tudi prisilno, ob upoštevanju kavtel. Drži, da globalni dogovor določa obveznosti tudi za ciljne države, vendar pri tem ne pričakujemo, da bi bilo zaradi tega treba posegati v obstoječo zakonodajo; namreč, standardi varstva človekovih pravic in obravnave migrantov v Evropi, vključno s Slovenijo, so že zdaj bistveno višji od tistih, ki jih vzpostavlja globalni dogovor. Globalni dogovor bo po našem mnenju tako prinesel spremembe predvsem za tretje države, ki teh standardov nimajo, to pa je pozitivno, saj se bo tako izboljšalo stanje tudi v državah tranzita, ki so najbliže državam in regijam izvora. To lahko potencialno bistveno zmanjša število migrantov, ki za svojo destinacijo izberejo Evropo.

Jaz bi imel toliko s strani Ministrstva za notranje zadeve, bi pa morda v pojasnilo želel samo še podati informacijo glede stroškov na migranta, ki jih je Računsko sodišče Republike Slovenije navedlo v revizijskem poročilu, in sicer omenjenih 1.963 evrov. Treba je pač poudariti, da poleg oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito ti stroški vključujejo tudi druge podatke, to so plače zaposlenih, obratovalni stroški azilnega doma in podobno. Od tega zneska je po ugotovitvi Računskega sodišča 64 % stroškov fiksnih, se pravi, teh, ko govorimo o obratovalnih stroških in plačah, 36 % stroškov pa je variabilnih. Tako je dejansko strošek oskrbnega dne na prosilca v lanskem letu znašal 18,49 evra oziroma 544,99 evra na mesec, žepnina pa 18 evrov na mesec, skupaj 572,99 evra mesečno. Toliko za pojasnilo.

Hvala za ta pojasnila.

Kolegice in kolegi, naj vas obvestim, ker je ena ura seje že za nami, da če ne bomo zaključili seje petnajst do 11.00, bomo sejo nadaljevali ob 14. uri, v popoldanskem času.

Besedo dajem dr. Ernestu Petriču, svetovalcu predsednika Republike Slovenije. Gospod Petrič, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštljiv pozdrav poslankam in poslancem, ministru za zunanje zadeve ter ostalim udeležencem seje!

Naj najprej rečem, da je zelo pomembno, da je stekla razprava o tej izjemno pomembni, dramatični problematiki, s katero se sooča svet, še posebej pa Evropa ali, če temu tako rečem, zahodni svet, v našem Državnem zboru. To je izjemno pomembno. In seveda bi človek apeliral na to, da naj bi ta razprava, ker gre za dolgoročni problem, s katerim se bomo soočali, ki utegne imeti pomembne dalekosežne, da ne rečem dramatične posledice za razvoj v našem delu sveta, v Evropi, da se s tem soočamo čim bolj racionalno in čim manj čustveno, ker gre res za pomembno zadevo.