Spoštovani prisotni! Pričenjam 5. redno sejo Komisije za narodne skupnosti. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! / nerazumljivo/

Obveščam vas, da so dejansko, opravičil za sejo je bilo kar nekaj, zato jih zdaj ne bi prebral, so pa nekatera nadomestila. In sicer gospa Andreja Živic nadomešča dr. Mirjam Bon Klanjšček, Rado Gladek nadomešča Bojana Podkrajška, Rastislav Vrečko pa nadomešča, bom rekel, nezasedeno mesto poslanca.

Prehajamo k določitvi dnevnega reda komisije.

S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlog za širitev dnevnega reda je ta določen kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER SODELOVANJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MADŽARSKO PRI GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA NA OBEH STRANEH SLOVENSKO MADŽARSKE MEJE.

Obveščam vas, da so k tej točki bili vabljeni Urad Vlade Republike za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo, Urad za narodnosti in še tudi druga ministrstva, seveda predstavnika obeh krovnih organizacij in občinskih samoupravnih narodnih skupnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti. K tej točki ste prejeli tudi dva gradiva, in sicer opomnik Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu o sodelovanju Republike Slovenije in Madžarske pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanih območjih na obeh straneh slovensko madžarske meje in predlog sklepa k 1. točki dnevnega reda 5. seje Komisije za narodni skupnosti Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh slovensko madžarske meje. Tu bi rad pripomnil, da sta ta dva sklepa dejansko identična, kot sta bila sprejeta na Komisiji za Slovence v zamejstvu in v tujini. Gradivo pa je bilo tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Predlagal bi mogoče, da uvodno besedo poda državna sekretarka Vesna Humar na to temo s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Izvolite.

Hvala za vabilo. Hvala za besedo.

Jaz bi predlagala, predsedujoči, če je tako v redu, da si uvodna pojasnila razdeliva z državno sekretarko na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, gospo Andrejo Katič, ker se namreč obe ministrstvi ukvarjata s to temo. Tako da bi jaz mogoče nekaj povedala o dejavnostih v minulem obdobju in prepuščam kolegici Katičevi, da pojasni dogovore včerajšnjega, mislim, da zelo pomembnega in uspešnega sestanka v Gornjem Seniku.

Še enkrat en lep pozdrav vsem. Vsi bolj ali manj poznamo dosedanjo pot tega sporazuma med obema vladama, ki je bil sicer sprejet pred dobrima dvema letoma, ampak je bil, prvič, sprejet brez kakršnihkoli operativnih oziroma tehničnih dogovorov o izvajanju in drugič ratificiran z uredbo Vlade in ne z zakonom v Državnem zboru, kar je povzročilo precejšnje tehnične težave. Ratifikacija v Državnem zboru bi namreč avtomatično vzpostavila zakonsko oziroma pravno podlago za izvajanje tega sporazuma, medtem ko je ratifikacija z uredbo tega učinka nima. Mi smo se že julija 2022, se pravi takoj po začetku mandata te vlade, začeli intenzivno ukvarjati v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in za kohezijo z dejavnostmi za začetek izvajanja tega sporazuma, ki je zelo pomemben za obe narodni skupnosti, se pravi, madžarsko v Sloveniji in slovensko na Madžarskem in tudi za razvoj teh dveh obmejnih regij, ki vemo, da se soočata z resnimi razvojnimi zaostanki. V tem obdobju smo uspešno imenovali članici in člane programskega odbora, kar pomeni, da je programski odbor Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje lahko začel z delom. In posebej pomembno, evropskemu združenju smo zagotovili sredstva za delovanje. Namreč, to je bil en zelo velik problem, namreč da ta pravna oseba ki ima sedež na Madžarskem v Monoštru in pisarno v Domanjševcih v Sloveniji ni imela osnovnih organizacijskih kadrovskih ali pa kakršnihkoli drugih predpostavk, da bi lahko opravila tisto delo, ki je določeno v sporazumu. Namreč oblikovanje razvojne strategije in programa, torej tega temeljnega dokumenta, ki ga morata, potem potrditi tako Vlada Republike Slovenije kot Vlada Madžarske in ki je potem osnova za izvajanje vseh programskih aktivnosti. V lanskem letu smo sredstva za delovanje EZTS iz proračuna Republike Slovenije zagotovili, kar je omogočilo vodstvu združenja, da so s pomočjo zunanjih strokovnjakov pripravili zelo zelo dober, kvaliteten osnutek razvojne strategije in programa, ki smo ga tudi včeraj obravnavali - o tem bo več povedala kolegica Katičeva. To torej pomeni, da res lahko vstopimo počasi v operativno fazo izvajanja tega sporazuma.

Jaz bi rada poudarila tu še nekaj stvari. Se pravi, kot sem navedla zdaj v teh nekaj poudarkih absolutno ne moremo trditi, kot se tudi včasih sliši, da je bila Vlada do tega sporazuma, da se pač Vlada za ta sporazum ni zanimala oziroma da ni bilo, da niso bile izvajane dejavnosti na tem področju. Dejavnosti so bile in kolikor intenzivneje bilo le mogoče. Na tem področju deluje tudi medresorska delovna skupina, ki se redno sestaja. Veliko dela so opravili na Uradu za narodnosti pri nas, na Ministrstvu za kohezijo. Mislim, da je to, kar smo včeraj dosegli, tudi dejansko rezultat dela, ki je bilo v tem obdobju opravljeno.

Pomembno se mi zdi poudariti še nekaj. Obe državi redno financirata obe manjšini. Na tem obmejnem območju tudi tečeta zrcalna programa spodbujanja gospodarskega razvoja. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi ta skupni sklad postal nekakšen nadomestek za neke redne dejavnosti, ki jih obe državi izvajata na tem območju. Sporazum tudi ni bil v tem duhu zapisan. Bistvo sporazuma ni financiranje obeh manjšin. To govorim tudi zaradi nekaterih včerajšnjih medijskih objav, ki so bile zelo dobronamerne, ampak mogoče je ta vidik bil nekoliko poenostavljeno predstavljen. Financiranje delovanja vseh struktur in financiranje gospodarskega razvoja mora teči v enakem obsegu in na enak način kot doslej. Ta sporazum je namenjen tistim dodatnim presežnim dejavnostim in projektom, ki bodo res pospešili razvoj tega narodnostno mešanega obmejnega območja in ki bodo imeli torej neke dodatne učinke in se mi zdi prav, da to, da to poudarjamo in da se tega zavedamo že od vsega začetka.

Zdaj, o tem, kaj je bilo dogovorjeno na včerajšnjem sestanku programskega odbora, ki so se ga udeležili tudi naši diplomatski predstavniki, pa več kolegica Katičeva, če lahko kar predam besedo. Hvala.

Hvala lepa. Jaz sem tudi tako menda mislil, da bosta dejansko obe predstavili, samo vi ste kot nosilci projekta, zato sem mislil, da najprej bom rekel vaše ministrstvo, potem pa preden pa predam besedo gospe Katič, bi samo še eno nadomestilo, oz. pooblastilo rad prebral: dr. Tatjana Graf nadomešča dr. Mateja Tašnerja Vatovca, Jožef Horvat pa nadomešča Janeza Ciglerja Kralja. Izvolite, gospa državna sekretarka, beseda je vaša.

Najlepša hvala predsednik. Spoštovane članice in člani, spoštovani vsi ostali, kolegice in kolegi!

Ja, tudi jaz se pridružujem tej oceni, da je bil včeraj res uspešno srečanje, tako da verjamem, da bodo tudi tisti, ki so bili prisotni temu lahko pritrdili. In tudi oceni, da je bilo od takrat, ko je bil imenovan z obeh strani vlad programski odbor in ko je Programski odbor konec druge polovice prejšnjega leta začel z delom, da smo zagotovili sredstva EZTS za to, da je štartal za pripravo programa in da smo včeraj na drugem našem srečanju pravzaprav že obravnavali gradivo in sprejeli kot predlog program Moraba madžarsko slovenski skupni sklad, ki uresničuje to, kar je bilo zadano tudi s sporazumom med Vlado Republike Madžarske in Vlado Republike Slovenije. Cilj je enakopraven in enakovreden gospodarski in infrastrukturni razvoj narodnostno mešanih območij na obeh straneh madžarsko slovenske meje. Tudi zato sama poudarjam, da ne bi bilo, kar je bilo mogoče v medijih dobronamerno predstavljeno tudi zamešano. Mi smo včeraj obravnavali ta program, sprejeli sklep, da bomo v roku 14 dni, treh tednov dopolnili še s tistim, kar je bilo tako slovenske kot s strani madžarske vlade predstavljeno kot določene pripombe, ampak gre v bistvu bolj za tehnične narave. Drugače pa ta program opredeljuje kot prednostna področja za razvoj tri področja. Eno je razvoj skupnosti, drugo je skrbna starost in mladim prijazna obmejna regija in lokalni gospodarski razvoj, ki temelji na virih, ki je v veliki meri namenjen področju turizma. Predstavljeni so ukrepi. Dopolniti je treba še kazalnike za spremljanje. In kar je še bolj pomembno, je to, da smo se včeraj dogovorili, ker si želimo obe strani, da se ta sporazum začne že izvajati, da se v sam program opredelijo neki strateški projekti oziroma konkretno navedeni projekti vseh štirih ustanoviteljev EZTS, tako da bodo lahko ti programi izvedljivi že v letošnjem letu. Zagotovo je danes preuranjeno govoriti kateri so ti programi, koliko sredstev bo namenjenih za njih konkretno, ker morata še obe vladi, potem sporazum tako je, program, tako je tudi v sporazumu določeno potrditi, vendar mislim, da smo včeraj naredili en odločen korak naprej in da so se tudi vsi prisotni na srečanju strinjali, da ne bo težko dogovoriti, ker so projekti že identificirani. Pogledati je potrebno, kaj je izvedljivost in kaj seveda spada v to, kar smo si zadali tudi kot cilje izvajanja tega sporazuma, tako da verjamem, da bomo konec leta lahko tudi uspešno poročali tukaj na vaši komisiji o zaključku prvih projektov iz tega sklada.

Bi pa mogoče poudarila tudi to, kot je kolegica Vesna povedala, da poleg tega sklada Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je naredilo tudi korake že naprej. V preteklosti smo že tukaj poročali o programu spodbujanja gospodarske osnove obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Mi smo v decembru imeli sestanek. Na tistem sestanku ste bili večina tukaj tudi prisotni. Tako kot smo dogovorili koliko je sredstev bilo realiziranih za projekte v preteklem obdobju, še v letošnjem letu smo zadali že tudi cilje za prihodnje obdobje, se pravi za leto 2024-2025. Tako da bomo v letošnjem letu na vaš, na predlog madžarske narodne skupnosti tudi in kar izhaja iz analize programa ohranili ukrepe kot v preteklosti, da je ukrep spodbujanja naložb v gospodarstvu ustrezen in ga bomo načrtovali v letu 2025-2028. Tudi glede spodbujanja turističnih dejavnosti in produktov ocenjujemo, da smo v veliki meri že dosegli obnovo etnografskih hiš na programskem območju, da je potrebno tukaj poiskati morebiti še druge zadeve, ki bi jih bilo potrebno iz tega ukrepa financirati. Prav tako, da bomo promocijo območja in podpora pri izvajanju kot ukrep tri izvajali tudi v prihodnjem obdobju in da je za novo programsko obdobje 2025-2028 predvideno milijon evrov na leto. Ni pa več tako se je odločilo pristojno ministrstvo za kmetijstvo v programu Ukrep s področja kmetijstva. Tako da bi se tudi sama pridružila oceni kolegice Vesne, da je potrebno skrbno spremljati obe strani, da ne bi slučajno to, kar je predvideno iz drugih projektov, drugih programov bilo nadomeščeno s financiranjem iz sklada Muraba. Hvala.

Hvala lepa. Želi mogoče še gospod državni sekretar Germšek k temu, kaj? Izvolite, Ministrstvo za kmetijstvo.

Ja, hvala lepa za besedo.

Jaz bi se pridružil vsemu povedanemu. Lahko podam kratko informacijo, da smo mi na ministrstvu za kmetijstvo vzpostavili vzorčno kmetijo / nerazumljivo/, ki deluje in smo od leta 2021 in do leta 2024 v okviru programa za to namenili 4,7 milijona evrov. Kmetija dobro deluje, imamo redne stike in mislim, da je to dober primer dobre prakse kako lahko tudi mi na Ministrstvu za kmetijstvo pomagamo tej mešani skupini v Pomurju. Na kratko.

Hvala lepa. Ministrstvo za zunanje zadeve, Metka Lajnšček, boste kaj povedali ali dodali?

Ja, hvala lepa. mi torej neposredno nismo vključeni smo pa seveda posredno zelo vključeni tudi preko slovenskega generalnega konzulata v Monoštru in veleposlaništva v Budimpešti. Seveda podpiramo projekt ga spremljamo. Sodelujemo v delovni skupini in izražamo zadovoljstvo z včerajšnjim dogovorom.

Hvala lepa. Urad za narodnosti, gospod Rok Petje, vršilec dolžnosti direktorja. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Mi na Uradu za narodnosti pozdravljamo ta napredek, ki je bil storjen v zadnjem obdobju, še bolj se veselimo v bistvu pripravljenega tega razvojnega programa, ki bo nekako začrtal razvoj čezmejnega območja. Jaz si res želim, da bomo pridobili in izvedli neke res kvalitetne projekte, ki bodo nadgradili dosedanji razvoj čezmejna območja. Bi pa na tem mestu mogoče samo še izpostavil, da si želim, da je zelo jasno povedano, da ne gre zgolj za razvoj manjšin ampak pravzaprav za celotno, razvoj celotne v bistvu tega čezmejnega območja od katerega bodo v bistvu imeli koristi vsi prebivalci in prebivalke na tem območju. Hvala.