Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 15. sejo Odbora za infrastrukturo okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje članica poslanka Sara Žibret, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem seje. Po sklicu pa sem vam dvakrat posredovala razširitvi skupaj s tremi točkami dnevnega reda, in sicer s tremi predlogi stališč. Predloge stališč je Vlada posredovala Državnemu zboru oziroma so bili dodeljeni v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Po sklicu današnje seje odbora glede na določene roke obravnave teh treh predlogov stališč v Državnem zboru ocenjujem, da je z njimi smiselno razširiti dnevni red današnje seje odbora. V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot nove a1, a2 in a3 točke dnevnega reda. Imam pa še en predlog za zamenjavo vrstnega reda obravnave točk dnevnega reda. V okviru določitve dnevnega reda torej predlagam, da bi, kot to dovoljuje 65. člen Poslovnika Državnega zbora, spremenili vrstni red obravnave točk dnevnega reda, in sicer tako, da bi obravnavo prve točke dnevnega reda sklica seje, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o urejanju prostora (EPA 1250-IX) obravnavali kot zadnjo. Predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, ki so v imenu predlagatelja vabljeni k tej točki, so me namreč obvestili, da se zaradi drugih neodložljivih obveznosti ministra in obeh državnih sekretarjev ne bodo uspeli udeležiti seje povsem na začetku, zato so zaprosili za prestavitev te točke na konec dnevnega reda. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? (Ne.) Se zahvaljujem za sprejetje. Torej ugotavljam, da bomo 1. točko dnevnega reda obravnavali kot zadnjo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UTEMELJITVI IN SPOROČANJU IZRECNIH OKOLJSKIH TRDITEV, DIREKTIVA O ZELENIH TRDITVAH.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 31. 1. 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državnemu sekretarju, gospodu Urošu Vajglu. Izvolite.

Najlepša hvala.

Torej, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev je Komisija objavila marca lani. Njen namen je omogočiti potrošnikom, da bodo bolje obveščeni o okoljskih vplivih posameznih izdelkov in s tem svoje potrošnje, kar jim omogoča boljše odločanje. Trenutno je na trgu precej nekih oznak in označb in trditev. Razen energijske nalepke so vse neobvezne, stanje zanesljivosti, nadzora in preglednosti pa je različno. Za nekatere okoljske znake je bolj opredeljeno, kako se preverja, da je to, kar trditev izpostavlja, resnično, za nekatere je pa ta preglednost bistveno manjša. Trenutno obstajajo tudi različni modeli upravljanja, ker so modeli upravljanja določeni za posamezno označbo posebej. Čedalje večje število okoljskih znakov in označb, ki se pojavlja, pomeni, da je zmeda na trgu že zdaj precejšnja in da se lahko samo še stopnjuje. Potrošniki se namreč zaradi morebitnih zavajajočih nazivov ali pa označb soočajo z zavajajočimi, zavajajočimi poslovnimi praksami, z nejasnimi ali pa slabo utemeljenimi trditvami in posledično ti znaki niso nujno znak trajnosti, zagotovo pa niso pregledni ali pa verodostojni.

Cilj predloga direktive je torej povečati raven varstva okolja, zaščititi potrošnike in podjetja pred zelenim zavajanjem in s tem omogočiti, da sprejmejo informirano odločitev na podlagi verodostojnih trditev in znakov. S tem se izboljšuje tudi pravna varnost v zvezi z okoljskimi trditvami, kar prinaša tudi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in povečuje konkurenčnost tistih gospodarskih subjektov, ki si prizadevajo za to, da povečujejo okoljsko trajnost svojih izdelkov. Sama direktiva določa, definira, katere so takšne trditve oziroma znaki, ki se lahko pojavljajo na izdelkih, določa načine preverjanja teh trditev, večinoma preko zunanjih preveriteljev, in tudi obveznosti podjetij, teh, ki dajejo te izdelke potem na trg, da hranijo dokaze o tem, da o trajnosti teh izdelkov, če poenostavljeno povem, imamo določene znake, recimo Ecolabel, ki je na evropski ravni usklajen in tudi prenesen v Slovenijo. Če vidimo ta znak, vemo - kaj? -, da ta znak je prestal nek bolj rigiden test. Znajdejo se pa na policah tudi kakšni izdelki, kjer se v imenu izdelka recimo pojavlja izraz ekološko ali pa trajnostno, kjer pa ni sistema kontrole, nadzora nad tem. Ne ve se, kdo je preveril, da ta trditev drži, in tudi ni urejeno sankcioniranje v zvezi z zavajanjem, vsaj ne v sklopu takega zakonodajnega akta, ki bi opredeljeval okoljske trditve. To se poskuša uveljaviti s to direktivo, zato jo Slovenija podpira.

V stališču predlagamo, da Slovenija podpre cilje, ki jih zasleduje ta predlog. V stališču navajamo, da so predlagane rešitve potrebne in dobrodošle in tudi, da imajo potencialno lahko potem s tem dober vpliv na okolje in kakovost življenja. Opozarjamo pa v stališču na nekatere podrobnosti, ki jih bo treba pozorno obravnavati in upoštevati ob nadaljnjem usklajevanju akta, in sicer: da se zagotovi izvedljivost in usklajenost te direktive z drugimi pravnimi akti EU in zlasti z vidika velikosti in kompleksnosti evropskega trga in tudi tega, da na ta trg prihajajo izdelki tudi iz tretjih držav, nenazadnje pa tudi preko spletnih naročil. Nadalje menimo, da je potrebno pazljivo urediti nadomeščanje in zamenjavo obstoječih sistemov označevanja ter režimov označevanja. Tisti sistemi, ki so že zdaj pregledni, se bodo ob sprejetju te direktive tudi še nadalje uporabljali, tisti, ki pa nimajo zdaj rigidnega sistema preverjanja, bodo morali ta sistem vzpostaviti ali pa se mora ta označba prenehati uporabljati. Opozarjamo pa tudi na administrativno breme, ki ga utegne ta direktiva prinesti, in sicer tako za pristojne organe kot tudi za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Z vidika varstva potrošnikov menimo, da je ureditev dobrodošla, zagovarjamo pa dosledno to, da morajo biti te trditve predstavljene na jasen način, vključno s tem, da je v uradnem in razumljivem jeziku.

Najlepša hvala.

Torej, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev je Komisija objavila marca lani. Njen namen je omogočiti potrošnikom, da bodo bolje obveščeni o okoljskih vplivih posameznih izdelkov in s tem svoje potrošnje, kar jim omogoča boljše odločanje. Trenutno je na trgu precej nekih oznak in označb in trditev. Razen energijske nalepke so vse neobvezne, stanje zanesljivosti, nadzora in preglednosti pa je različno. Za nekatere okoljske znake je bolj opredeljeno, kako se preverja, da je to, kar trditev izpostavlja, resnično, za nekatere je pa ta preglednost bistveno manjša. Trenutno obstajajo tudi različni modeli upravljanja, ker so modeli upravljanja določeni za posamezno označbo posebej. Čedalje večje število okoljskih znakov in označb, ki se pojavlja, pomeni, da je zmeda na trgu že zdaj precejšnja in da se lahko samo še stopnjuje. Potrošniki se namreč zaradi morebitnih zavajajočih nazivov ali pa označb soočajo z zavajajočimi, zavajajočimi poslovnimi praksami, z nejasnimi ali pa slabo utemeljenimi trditvami in posledično ti znaki niso nujno znak trajnosti, zagotovo pa niso pregledni ali pa verodostojni.

Cilj predloga direktive je torej povečati raven varstva okolja, zaščititi potrošnike in podjetja pred zelenim zavajanjem in s tem omogočiti, da sprejmejo informirano odločitev na podlagi verodostojnih trditev in znakov. S tem se izboljšuje tudi pravna varnost v zvezi z okoljskimi trditvami, kar prinaša tudi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in povečuje konkurenčnost tistih gospodarskih subjektov, ki si prizadevajo za to, da povečujejo okoljsko trajnost svojih izdelkov. Sama direktiva določa, definira, katere so takšne trditve oziroma znaki, ki se lahko pojavljajo na izdelkih, določa načine preverjanja teh trditev, večinoma preko zunanjih preveriteljev, in tudi obveznosti podjetij, teh, ki dajejo te izdelke potem na trg, da hranijo dokaze o tem, da o trajnosti teh izdelkov, če poenostavljeno povem, imamo določene znake, recimo Ecolabel, ki je na evropski ravni usklajen in tudi prenesen v Slovenijo. Če vidimo ta znak, vemo - kaj? -, da ta znak je prestal nek bolj rigiden test. Znajdejo se pa na policah tudi kakšni izdelki, kjer se v imenu izdelka recimo pojavlja izraz ekološko ali pa trajnostno, kjer pa ni sistema kontrole, nadzora nad tem. Ne ve se, kdo je preveril, da ta trditev drži, in tudi ni urejeno sankcioniranje v zvezi z zavajanjem, vsaj ne v sklopu takega zakonodajnega akta, ki bi opredeljeval okoljske trditve. To se poskuša uveljaviti s to direktivo, zato jo Slovenija podpira.

V stališču predlagamo, da Slovenija podpre cilje, ki jih zasleduje ta predlog. V stališču navajamo, da so predlagane rešitve potrebne in dobrodošle in tudi, da imajo potencialno lahko potem s tem dober vpliv na okolje in kakovost življenja. Opozarjamo pa v stališču na nekatere podrobnosti, ki jih bo treba pozorno obravnavati in upoštevati ob nadaljnjem usklajevanju akta, in sicer: da se zagotovi izvedljivost in usklajenost te direktive z drugimi pravnimi akti EU in zlasti z vidika velikosti in kompleksnosti evropskega trga in tudi tega, da na ta trg prihajajo izdelki tudi iz tretjih držav, nenazadnje pa tudi preko spletnih naročil. Nadalje menimo, da je potrebno pazljivo urediti nadomeščanje in zamenjavo obstoječih sistemov označevanja ter režimov označevanja. Tisti sistemi, ki so že zdaj pregledni, se bodo ob sprejetju te direktive tudi še nadalje uporabljali, tisti, ki pa nimajo zdaj rigidnega sistema preverjanja, bodo morali ta sistem vzpostaviti ali pa se mora ta označba prenehati uporabljati. Opozarjamo pa tudi na administrativno breme, ki ga utegne ta direktiva prinesti, in sicer tako za pristojne organe kot tudi za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Z vidika varstva potrošnikov menimo, da je ureditev dobrodošla, zagovarjamo pa dosledno to, da morajo biti te trditve predstavljene na jasen način, vključno s tem, da je v uradnem in razumljivem jeziku.

Hvala lepa.

Zdaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ja, kolega Miroslav Gregorič, izvolite.

Hvala lepa za pojasnila. Jaz imam v bistvu samo eno vprašanje, ker me zanima, ali so imele tudi druge članice EU težave v prevajanju tega izraza environmental claims. To se lahko prevede na različne načine in mislim, da sama slovenska beseda okoljska trditev je po mojem za veliko večino Slovencev totalni rebus. Ali se da tu kaj, ne vem, popraviti? Mislim, to me res zanima, kako so se s to besedo mučili drugi narodi po Evropi.

Hvala lepa.

Hvala lepa za pojasnila. Jaz imam v bistvu samo eno vprašanje, ker me zanima, ali so imele tudi druge članice EU težave v prevajanju tega izraza environmental claims. To se lahko prevede na različne načine in mislim, da sama slovenska beseda okoljska trditev je po mojem za veliko večino Slovencev totalni rebus. Ali se da tu kaj, ne vem, popraviti? Mislim, to me res zanima, kako so se s to besedo mučili drugi narodi po Evropi.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Prosim za kakšno pojasnilo, ja.

Ja, pregleda drugih... mi ni znano oziroma ne vem, kako so se drugi s tem soočali. Preden je Komisija dala ven predlog, je prestala neko presojo znotraj njihovih služb. Tekom obravnave, po tem, ko je bila predlagana ta dikcija, se pravi, zelene trditve za Green claims, tudi v naših stališčih nismo... ni nihče opozoril na to, da bi bil kakšen izraz bolj primeren. Je pa tako, da tudi direktiva... Če imate kakšen drug predlog, ga, prosim, podajte. Jaz lahko prosim naše, da pogledajo še sami malo bolj rigorozno, ali je mogoče kaj drugega bolj smiselno. Se pa do dokončne uveljavitve po končanju pogajanj pogaja, pogaja se v angleškem jeziku, bo sledil še ponovni pregled s strani pravnikov lingvistov in tudi kot vsak drug akt bo ponovno prišel v Slovenijo, da ga ponovno potrdimo. Mi zaenkrat boljšega izraza žal nimamo. Strinjam se, ker je neuveljavljen izraz, da zveni rahlo nenavadno. Ampak zaenkrat nismo našli boljšega, mi ni znano, da bi našli boljšega.

Ja, pregleda drugih... mi ni znano oziroma ne vem, kako so se drugi s tem soočali. Preden je Komisija dala ven predlog, je prestala neko presojo znotraj njihovih služb. Tekom obravnave, po tem, ko je bila predlagana ta dikcija, se pravi, zelene trditve za Green claims, tudi v naših stališčih nismo... ni nihče opozoril na to, da bi bil kakšen izraz bolj primeren. Je pa tako, da tudi direktiva... Če imate kakšen drug predlog, ga, prosim, podajte. Jaz lahko prosim naše, da pogledajo še sami malo bolj rigorozno, ali je mogoče kaj drugega bolj smiselno. Se pa do dokončne uveljavitve po končanju pogajanj pogaja, pogaja se v angleškem jeziku, bo sledil še ponovni pregled s strani pravnikov lingvistov in tudi kot vsak drug akt bo ponovno prišel v Slovenijo, da ga ponovno potrdimo. Mi zaenkrat boljšega izraza žal nimamo. Strinjam se, ker je neuveljavljen izraz, da zveni rahlo nenavadno. Ampak zaenkrat nismo našli boljšega, mi ni znano, da bi našli boljšega.

Hvala lepa.

Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev, Direktiva o zelenih trditvah, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Torej, glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo deset, nihče proti. (Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na A2 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDB ES ŠTEVILKA 2, 261/2004, ES ŠTEVILKA 1107/2006, EU ŠTEVILKA 1177/2010, EU ŠTEVILKA 181/2011 IN EU 2021/782 GLEDE IZVRŠEVANJA PRAVIC POTNIKOV V UNIJI.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 31. 1. 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite.