Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 15. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da zadržanih na seji ni, nadomestnih trenutno še tudi ne in nadaljujemo. S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora, z dvema točkama: 1. točka Predlog zakona o državnih blagovnih rezervah, druga obravnava, dodatno pa ste dne 12. 2. 2024 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s točko A1. dnevnega reda na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora s predlogom stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnih rešitvah za sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, ter o sporazumih, ki sta podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji Unije in pridružitev Švice programom Unije.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in navedeno širitvijo.

In sedaj prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA SKLEPA SVETA O ODOBRITVI ZAČETKA POGAJANJ MED EVROPSKO UNIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O INSTITUCIONALNIH REŠITVAH ZA SPORAZUME MED EU IN ŠVICO, POVEZANE Z NOTRANJIM TRGOM, TER O SPORAZUMIH, KI STA PODLAGA ZA STALNI PRISPEVEK ŠVICE H KOHEZIJI UNIJE IN PRIDRUŽITEV ŠVICE V PROGRAMU UNIJE, EPA 1323-IX, EU U 1253.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predstavitev stališča mag. Dejanu Židanu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Dovolite, da vas seznanim z nekaj zanimivimi podatki. V Švici živi skoraj milijon in pol ljudi, ki imajo državljanstvo katerekoli od držav Evropske unije in kontra, v Evropski uniji živi čez 400 tisoč ljudi, ki imajo državljanstvo Švice. V Švici je trg Evropske unije najpomembnejši trg, v Evropski uniji je pa Švica četrti najpomembnejši trg.

Če povem v številkah, za leto 2022 je bila medsebojna blagovna menjava med Švico in Evropsko unijo 333 milijard evrov, od tega je bilo izvoza 145 milijonov, uvoza 188 milijonov. Ampak za Slovenijo je Švica res nekaj posebnega. Če pogledamo leto 2018, je po blagovni menjavi bila Švica na 11. mestu z 1,5 milijardami evrov. Če pogledamo leto 1900, ne, 2022, je Švica prvič postala najpomembnejši trg za Slovenijo. Medsebojne menjave je bilo že 22 milijard oziroma 19,4 milijarde evrov. V letošnjem letu oziroma v lanskem letu, torej v letu 2023, ki ne vključuje še zadnjih dveh mesecev, je pa do tega trenutka podatek 24 milijonov, milijard evrov in je s tem Švica daleč na prvem mestu. Od tega je slovenskega izvoza v desetih mesecih leta 2023 bilo 15 milijard evrov, uvoza pa 9,3 milijarde evrov.

To so podatki preko številk, ki govorijo, zakaj je potrebno, da imamo s Švico res urejena vsa razmerja, zakaj je potrebno, da jo tudi v bodoče razumemo kot izrazito prijateljsko, pa tudi strateško partnerico. Med Evropsko unijo in Švico imamo več sporazumov, vendar ti sporazumi za dovolj ne naslavljajo vseh vprašanj, ki so predmet različnih pogovorov pri medsebojnem sodelovanju. Ti sporazumi ne naslavljajo enotne razlage in uporabe prava Unije. Ti sporazumi ne naslavljajo zaveze k dinamičnemu usklajevanju s pravnim redom Unije. Ti sporazumi ne omogočajo učinkovitega mehanizma za reševanje sporov preko sodišča Evropske unije. Tudi ti sporazumi ne omogočajo enakih konkurenčnih pogojev, recimo, preko pravil o državni pomoči. In, ti sporazumi ne definirajo rednega in pravičnega finančnega prispevka Švice za socialno in ekonomsko kohezijo Evropske unije. Zato Vlada predlaga temu odboru, da potrdimo mandat Evropski komisiji, s tem se strinja tudi Švica, da se prično pogajanja, ki bodo pogajanja, ki bodo posegla v že nekatere obstoječe sporazume. To je sporazum o prostem pretoku oseb, sporazum o zračnem prometu, sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi, sporazum o vzajemnem priznavanju in ugotavljanju skladnosti in tudi govorimo o sporazumu o zdravju, sporazumu o električni energiji, sporazumu o varnosti hrane in sporazumu o sodelovanju Švice v programih Unije in izračunu finančnega prispevka za kohezijo. Hvala.

Hvala lepa za uvodno obrazložitev.

Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče… Gospod Jurij Lep, izvolite, beseda je vaša.

Hvala minister. Vsem lep pozdrav! Glejte, jaz sem to malo prebral. In tako kot je zdaj bilo zelo slikovito predstavljeno to zgodbo, kako sodeluje Švica z Evropsko unijo, saj vemo, da je tako, da je sama lokacija Švice dejansko sredi Evrope in mislim, da je to prav. Ona ima svoj status in glede na to, da ima svoj status, nisem pa poznal teh podatkov, da je tako ogromna blagovna menjava med Švico in Evropsko unijo in tudi glede v nadaljevanju med Švico in Slovenijo. Tako da tudi jaz se zelo navdušujem nad tem, da pač sklenemo te sporazume oziroma da se nadaljuje nadgradnja že obstoječih sporazumov.

Mene samo to zanima, zdaj čisto na splošno, ali se bo zdaj bolj Evropska unija prilagajala švicarski zakonodaji ali bo obratno? Čisto splošno vprašanje me zanima.

Hvala lepa. Odgovor bo podal mag. Dejan Židan, državni sekretar. Izvolite, beseda je vaša.

Pomembno je, da plujemo v isto smer. Že sedaj smo marsikje harmonizirani. Jaz sem naštel pet področij, kjer si Evropska unija želi, da imamo večjo usklajenost. Vsi razumemo, da velik trg Evropske unije je za katerokoli državo, v kateri je dostopen, je velika konkurenčna prednost, sploh, če so pogoji takšni, da so pogoji skoraj izenačeni z notranjim, z državami notranjega trga in zato je tudi prav, da s Švico dosežemo dogovor, ki ni samo občasen, ampak trajni njen prispevek k koheziji. Jaz verjamem, da bomo to dosegli. Predvidevam, da bo to najtežje vprašanje. Ostala vprašanja pa Evropska komisija v tem trenutku razume kot tehnična, ki se bodo dala uskladiti. Torej, pomemben je proces. Pričakovati, da bomo dosegli uskladitev na vseh področjih v roku leta ali dveh niso realna, zato ker kljub vsemu, pogovori so potekali tudi na različnih nivojih več kot deset let. Pomembno pa je, da smo vedno bližje in da tudi ti pogovori omogočajo, da se razumemo, da smo partnerji. Hvala.

Hvala lepa. Osebno sicer menim, da je absolutno potrebno to naše sodelovanje med Švico in Evropsko unijo nadgraditi, saj vidimo že zaradi same blagovne menjave, zaradi števila dejansko ljudi, ki se zaposlujejo in živijo v Evropski uniji in tudi v Švici je to toliko bolj pomembno. Tako da…

Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša. Samo trenutek še, poslanka Lucija Tacer nadomešča izpraznjeno prazno mesto s strani Svobode. Tako da, Lucija Tacer, lepo pozdravljena.

Gospod Jožef Horvat izvolite, beseda je zdaj vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica. Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade! Najprej hvala državnemu sekretarju, gospodu Židanu, za predstavitev stališča. Mi to v Novi Sloveniji, torej to stališče Republike Slovenije vezano na sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in švicarsko konfederacijo, podpiramo izkušnje, ki jih ima Evropska unija na podlagi blagovne menjave, na podlagi investicijskih vlaganj Švice v Sloveniji, so zelo dobre in si jih lahko želimo samo še več. Lahko tukaj seveda izpostavim, kot pravijo nekateri, da gre za največjo investicijo v samostojni Sloveniji. To je investicija multinacionalke Sando, ki ima sedež v Baslu in ta investicija se je že začela izvajati v Lendavi. Upam samo, da bo država ne samo s svojo finančno pomočjo, ki je odobrena v okviru spodbujanj neposrednih tujih investicij, ampak to je šele začetek. Država mora ustvariti okolje, da bo dejansko ta investicija potem tudi služila namenu in v tem kontekstu in seveda še, kot rečeno, na podlagi izkušenj, ki so resnično dobre, mi to stališče podpiramo.

Zdaj, v tem predlogu stališča, kje piše tudi, da bi morali, da bi moral sporazum tudi določati višino plačila, višino finančnega prispevka, ki naj bi ga Švica vplačala v splošni proračun unije. Ali imamo, gospod državni sekretar, vsaj kakšen red velikosti o kakšni višini finančnega prispevka govorimo na letni ravni, ali je pa to še tako daleč še stvar pogajanj, da danes o tem še ne moremo govoriti, niti o redu, velikosti. Hvala lepa za odgovor.

Hvala lepa. Državni sekretar. mag. Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša.

Evropska komisija nas je prosila, da tudi tista pogajalska izhodišča, ki jih še poznamo, že poznamo, da jih še ne razkrivamo. Hvala.