Spoštovane kolegice poslanke, poslanci vabljeni na današnji seji odbora, torej že tretjič danes lep pozdrav.

Pričenjamo z 31. sejo odbora, ki je bila sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora na podlagi zahteve Poslanske skupine Nova Slovenija.

Za sejo se je opravičil poslanec Felice Žiža, medtem ko poslanko Terezo Novak nadomešča poslanec Dušan Stojanovič, poslanko Alenko Jeraj nadomešča poslanka Alenka Helbl, poslanko mag. Karmen Furman nadomešča Andrej Kos in poslanko Jelko Godec nadomešča poslanec Anton Šturbej.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje, 16. februarja 2024, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora z eno točko, ta se glasi: Kako bo deloval satelitski urgentni centri in kakšna so merila za njihovo umeščanje.

Zahtevo Poslanske skupine Nova Slovenija za sklic nujne seje odbora z dne 23. februar 2024, je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Torej do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda ali za umik točke dnevnega reda, zato je določen dnevni red seje tak kot je bil predlagan s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA - KAKO BODO DELOVALI SATELITSKI URGENTNI CENTRI IN KAKŠNA SO MERILA ZA NJIHOVO UMEŠČANJE?

K tej točki so bili vabljeni, predlagatelji zahteve Poslanska skupina Nova Slovenija s prvopodpisanim Janez Cigler Kraljem, dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, predstavniki razširjene strokovne skupine za prenovo nujne medicinske pomoči, župan občine Kamnik Matej Slapar, župan občine Komenda Jurij Kern, Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, Samo Pogorevc, župan občine Ribnica, Andrej Lampe, direktor Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zveza organizacij pacientov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, dr. Erik Brecelj, predsednik Strateškega sveta za zdravstvo, dr. Peter Radšel UKC Ljubljana, Denis Kordež državni sekretar na Ministrstvu za zdravje in Darko Čander zaposlen na Ministrstvu za zdravje. Besedo dajem kar predlagatelju zahteve, torej predstavniku Poslanske skupine Nova Slovenija Mateju Toninu. Izvolite.

Predsednica, hvala lepa. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom in ostalim vabljenim, ki so se današnje seje udeležili.

Naše življenje je vedno nepredvidljivo in pri življenju, ki je pestro, je vedno lahko kakšno presenečenje, vedno nas lahko v življenju kaj preseneti in vedno gre lahko tudi kaj narobe. In v takih trenutkih je, seveda, ključno, kako ima neka država organizirano nujno medicinsko pomoč, ki nas v takih trenutkih tudi rešuje, da imamo kot državljani možnost preživetja. Sejo je Nova Slovenija danes sklicala zaradi tega, ker ugotavljamo, da vsi državljani Republike Slovenije nimamo enakih možnosti za preživetje, ko se nam zgodi nesreča, oz. ko gre nekaj narobe. Bili smo presenečeni in razočarani, ko je Vlada 15. februarja letošnjega leta sprejela Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. V tej uredbi je Vlada med drugim v 54. členu določila tudi t. i. satelitske urgentne centre z eno dodatno določbo, da naj bi te satelitski urgentni centri delali 24/7, vse ostalo v tem členu ni vključeno. Moram reči, da je bilo veliko razočaranje, da pri določitvi teh satelitskih urgentnih centrov niso bili uporabljeni strokovni kriteriji, ampak lobistični. Če bi Ministrstvo za zdravje bilo resnično transparentno, potem bi seveda širši javnosti predstavilo seznam tistih, ki so sedeli v strokovni komisiji, ki so določali te satelitske urgentne centre in mislim, da bi prišli do zanimive ugotovitve, da se naslov stalnega bivališča strokovne komisije zelo pogosto ujema tudi s sedežem satelitskih urgentnih centrov. Zdaj po tej uredbi naj bi imeli 35 satelitskih urgentnih centrov, kar pa ni jasno na podlagi kakšnih kriterijev so bili oblikovani. Na to opozarjamo tudi z današnjo sejo, da teh kriterijev ne poznamo in niso jasni zakaj in kako je bil nek kraj določen za satelitski urgentni center, drug pa ne. Prav tako ni točnih pojasnil, kako bodo satelitski urgentni centri delovali. To opozarjajo tudi predstavniki in vodstva zdravstvenih domov, da teh pojasnil enostavno ni. In ko gre za organizacijo nujne medicinske pomoči je takšna stvar, kako so bili določeni kraji satelitskih urgentnih centrov in pa kako bodo delovali nujna in pa ključna stvar. Če se vrnem na tisto, kar vemo, ne, potem se lahko dotaknem aprila leta 2023, od tega bo že skoraj leto dni, ko so bili na nek način za te satelitske urgentne centre določeni nekateri trije okvirni kriteriji, za katere pa ne vemo, ali veljajo tudi danes in so bili uporabljeni tudi pri oblikovanju sedanjih predlogov satelitskih urgentnih centrov ali ne. In ti kriteriji so bili, da gre za preveliko oddaljenost od urgentnega centra ali satelitskega centra, to se je nekako uporabljala razdalja 40 km, gostota prebivalstva 50 tisoč in pa strateški pomen in ta strateški pomen naj bi štele povezave in pa odročnost, ampak saj pravim, to so stvari iz leta 2023, iz aprila. Še enkrat pa nam naj Ministrstvo za zdravje pojasni kakšni kriteriji so bili uporabljeni letos.

Zdaj pa k nekaj nelogičnosti. Zanimivo je, da če se upoštevajo kriteriji iz prejšnjih let, potem je nelogično, da je satelitski urgentni center postal Domžale, ne pa Kamnik, glede na to, da je Kamnik bolj oddaljen od urgentnega centra v Ljubljani kot pa Domžale. Druga takšna nelogičnost je, da na primer zdravstveni dom Ivančna Gorica in Grosuplje bosta lahko skupni urgentni satelitski urgentni center in je zanimivo zakaj nekaj takšnega ne more biti tudi v primeru Kamnika in Domžal. Skratka, zaradi vseh teh nelogičnosti in nejasne utemeljitve se je v preteklih dneh tudi v Kamniku zgodil protest. Videli ste, da je bila udeležba množična, da je bila udeležba spontana in iz enega preprostega razloga, to je zato, ker v Kamniku ta nujna medicinska pomoč in pa ta sistem deluje dobro in se seveda ljudje prizadevajo, da se ta sistem, ki ga imamo danes, ne bi poslabšal. Če k temu pa dodate še širši kontekst nelogičnosti, potem je težko utemeljiti, zakaj na primer Zdravstveni dom Kamnik ni postal satelitski urgentni center. In me zanima, kako bodo to utemeljili dame in gospodje iz Ministrstva za zdravje? Ker recimo, če samo vzamete Google Maps in preverite razdaljo, ugotovite, da je na primer Tuhinjska dolina dvakrat daljša, kot je razdalja od Domžal do Ljubljane, in potem te stvari enostavno ne gredo skupaj, če gledate razdalje, odročnost, strateškost nekih krajev. Mislim, da višek predrznosti, če se smem tako izrazi, je bil pa nastop državnega sekretarja v oddaji 24h zvečer pri gospodu Slaku, ker je hotel celotno javnost prepričati, da bodo celo občani Kamnika in Komende po novem na boljšem, kot so zdaj. Mislim, to je bilo pa v posmeh zdravemu razumu, ker danes je ta sistem v Kamniku organiziran tako, da je v reševalnem vozilu prisoten tudi zdravnik. Državni sekretar je pa v večerni oddaji prepričeval javnost, da bomo po novem na boljšem, ker zdravnika v reševalnem vozilu ne bo več, ampak bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo denar za poseben avto, za posebnega šoferja, da če se bo izkazala potreba, bo ta zdravnik odšel na teren. Mislim, če kdo lahko to nekdo predstavi, kot pridobitev za občane, potem se jaz vprašam, kdo je tu nor. Zagotovo pa si takšnih stvari ne bi smeli privoščiti in bi bilo treba pač pošteno pojasniti, da se bodo stvari vsaj za občane poslabšale. Zato mislim, da rešitev iz te zagonetne situacije je zelo preprosta. Jaz tudi nočem nič stvari dramatizirati, ker se zavedam, da vsakdo, ki dela, tudi greši. Vsakomur se lahko zgodi tudi napaka in v primeru Kamnika se je zagotovo zgodila napaka, ki pa jo je relativno enostavno sanirati, to pa je, da se v uredbi, ki se lahko sprejme vsak četrtek na seji vlade, med satelitske urgentne centre doda tudi Kamnik. In s tem bo večji del problemov, vsaj kar se mene tiče, razrešen.

Za zaključek bi se rad vprašal, da me zanima, če se je morda Ministrstvo za zdravje poigralo s kakšno analizo: zakaj je takšen naval na sedanje urgentne centre in kako si predstavljajo razbremenitev teh urgentnih centrov. Moj odgovor ali pa odgovor Nove Slovenije je, da je seveda naval na urgentne centre posledica nedelujočega našega zdravstvenega sistema ali pa zelo slabo delujočega in da veliko ljudi pač gre direktno na urgenco namesto v svoje lokalne zdravstvene ustanove. Da v časih, ko so dobro delovale prehospitalne enote, so v številnih zdravstvenih domovih naprej na urgentne centre poslali manj kot tretjino ljudi. In potrebno je poudariti tudi, da so na periferiji predhospitalne enote v okviru nujne medicinske pomoči delovale dobro, da pa je problem, da ga pa v mestih ni in da zato seveda vsi odidejo na urgenco, to pomeni pa seveda večjo gnečo in pa tudi počasnejšo obravnavo. Želeli bi si po današnji seji, da Ministrstvo za zdravje napako, ki jo je naredila v primeru Kamnika, sanira. Mislim, da to lahko enostavno naredi s spremembo in dopolnilom 54. člena uredbe. Predvsem pa, da danes širši javnosti tudi pojasni, prvič, kako bodo te satelitski urgentni centri delovali, kakšen bo protokol. Ali to pomeni, da nekdo, ki se bo poškodoval bo šel najprej v obravnavo tja in potem, ko se bo ugotovilo, da nimajo zadostnih zmogljivosti, naprej ali se bo to že ugotavljalo med samo potjo? Skratka zanima me čisto standarden protokol, ki bo deloval pri teh zadevah, tudi kako bodo te satelitski urgentni centri opremljeni.

Za konec pa naj povem, da smo kot predlagatelji tudi predlagali naslednja dva sklepa, ki jih bom zdaj prebral in citiral in sicer, da: "Odbor za zdravje, zdravstvo Državnega zbora Ministrstvo za zdravje poziva, da v roku dveh tednov odbor pisno seznani s kriteriji in analizami, ki so bili podlaga za odločitev lokacij satelitskih urgentnih centrov, vključno z analizo vpliva satelitskih urgentnih centrov na delovanje in obremenjenost samih urgentnih centrov ter s predvidenim protokolom dela satelitskih urgentnih centrov."

Skratka, to, kar bo danes na nek način povedano, da se to pretvori tudi v pisni izdelek za to, da bo širši javnosti jasno, kako bo ta nov sistem deloval. In pa drugi sklep, da Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da lokalne skupnosti in zdravstvene domove v roku dveh tednov podrobno seznani z novim konceptom delovanja nujne medicinske pomoči in pridobi njihovo mnenje. Ta sklep je pa posledica tega, da so se številni predstojniki zdravstvenih domov opozarjali, da nekega resnega dialoga in pa seznanitve z novostmi ni bilo in če želimo, da bo seveda sistem deloval učinkovito, potem je nujno, da se te stvari tudi predstavijo tistim, ki bodo te stvari delali oziroma Tistim, ki bodo v te stvari neposredno vpleteni.

Hvala predlagatelju.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, Denisu Kordežu, ki ga bo po potrebi dopolnil sodelavec Darko Čander, tudi vabljen na današnjo sejo.

Izvolite.

Hvala, predsednica, za besedo.

Spoštovani prisotni!

Preden grem na vsebino, si bom dovolil komentirati ta zelo lep političen nastop, ki pa ne prikazuje pravzaprav nič drugega kot pa nerazumevanje sistema nujne medicinske pomoči, sistema vozila, urgentnega zdravnika, satelitskih urgentnih centrov in pa je dokaz, kaj je bil razlog za tako imenovani spontani protest v Kamniku zgolj na podlagi ene izjave, brez, da bi bila uredba in njena vsebina tudi interpretirana.

Mreža nujne medicinske pomoči je na podlagi javne razprave in odločitve politike ob sprejemu pravilnika o službi nujne medicinske pomoči že v letu 2015 ostala nespremenjena oziroma se ni zmanjševala. V letih od 2016 do 2023 je bilo izvedenih več nujnih širitev programov nujne medicinske pomoči, predvsem iz razloga ločevanja sočasnega dela in pa nujnih potreb javnega zdravstvenega zavoda na podlagi podatkov o realizaciji in delnih analizah dispečerske službe zdravstva. Sredstva za delovanje zunaj bolnišnične nujne medicinske pomoči so se povečevala v obdobju 2015 do 2023 iz 55 na 105 milijonov evrov. Zraven dviga cen storitev so imeli največji vpliv na zagotavljanje dodatnih sredstev nujne širitve programov in sporazum o ločevanju sočasnega dela zdravnika v ambulanti družinske medicine in nujne medicinske pomoči.

Trenutno je največji problem zagotavljanje zdravnikov za delo v nujni medicinski pomoči, saj je mreža, kot vemo, po eni strani zelo razvejana, posledično pa imamo zaradi tega tudi zelo različne obremenitve izvajalcev, ki se gibljejo tudi v razmerju 1:5 ali celo več. V določenih manjših okoljih, kjer se izvaja 24 urna prisotnost zdravnika z NMP beležijo relativno malo intervencij na zdravnika 1 do 2 na 24 ur, v nočnem času pa relativno malo obiskov ambulant nujne medicinske pomoči, eden na uro ali celo še manj, po nekaterih mestih od 0,3 do 0,9 pacienta na uro, še posebej izven delovnega časa lekarn.

Nasprotno od tega pa se v večjih središčih kot je bilo pravilno poudarjeno beleži, nadpovprečni pritisk predvsem na lokacijah urgentnih centrov. Urgentni centri so 1. točka, ki je bila realizirana pri nujni medicinski pomoči, slediti pa bi morali ostali ukrepi, ki pa v vseh teh letih niso bili realizirani. Ti ukrepi so satelitski urgentni centri in določene druge strateške točke, 24 urnega delovanja in zagotavljanja prisotnosti zdravnika, ki bodo te urgentne centre razbremenili. Po trenutni situaciji morajo za delovanje sistema nujne medicinske pomoči izven bolnišnic zdravniki participirati več kot 700 tisoč delovnih ur na leto, od tega se opravi tri četrt delovnih ur kot dodatna obremenitev zdravnikov, ki delajo pretežno v dejavnosti družinske medicine. Delno ta pritisk zmanjšuje delo zdravnikov specializantov in zdravnikov po končanem strokovnem izpitu. Kljub temu, da se je že s pravilnikom leta 2015 uredilo, da lahko na terenu samostojno intervenira tudi ekipa reševalcev, pa se v določenih okoljih še vedno prakticira, da zdravnik odide na vsako intervencijo mobilne enote, četudi za to ni strokovne indikacije ali izpolnjenih kriterije po modelu odločanja v slovenskem indeksu za nujno medicinsko pomoč, ki ga uporablja dispečerska služba zdravstva. Prav tako že od leta 2015 v pravilniku obstaja možnost uporabe t. i. VUZ-a oz. vozila urgentnega zdravnika. Kar pomeni, da se zdravnika in reševalca aktivira z osebnim intervencijskim vozilom samo na tiste intervencije, kjer bo njegova prisotnost nujna za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih. Po podatkih iz zdravstvenega doma Nazarje, ki se na njihovem območju delovanja nujne medicinske pomoči pokriva potreba po zdravniku iz Zdravstvenega doma Velenje je iz mesečnih poročil razvidno, da je potreba po prisotnosti zdravnika na intervencijah med 10 in 20 odstotkov. Ko pa pogledamo podatke iz sistema poročanja enot nujne medicinske pomoči, kjer se ločeno prikazuje število intervencij z in brez zdravnika pa je udeležba zdravnika v povprečju več kot 50 odstotkov brez intervencij, oz. vseh intervencij, se opravičujem. V državi imamo 70 javnih zdravstvenih zavodov, kar že samo po organizacijskem nivoju pomeni tudi usklajevanje z velikim številom deležnikov. Ministrstvo za zdravje s predstavljenimi ukrepi v uredbi 2024 ni nikjer posegal v smislu krčenja lokacij mreže ali ukrepi za zmanjševanje sredstev za delovanje nujne medicinske pomoči. Ravno nasprotno. Mreža nujne medicinske pomoči v letošnjem letu je težja za 6 milijonov evrov in to so prvi ukrepi leta 2024. Tudi za Zdravstveni dom Kamnik iz 1,2 na 1,5 milijona evrov za zagotavljanje okrepljenega delovanja trenutno obstoječe oblike nujne medicinske pomoči. Mobilna enota, vozila urgentnega zdravnika, to je program, ki smo ga poimenovali VUS. Ta VUS ne pomeni izključno delovanja na terenu, ampak pomeni delovanje hkrati na terenu, hkrati v ambulanti, kar Kamnik izvaja že sedaj. Bo pa s tem načinom financiranja boljše delovanje in razpoložljivost zdravnika, pa boljša, tako za delo na terenu, ki je razvejan in točno s tem ukrepom ta teren tudi naslavljamo. Strokovne podlage za spremembe so v izhodiščih za prenovo sistema nujne medicinske pomoči, na katera so podali svoja mnenja, med vsemi pozvanimi deležniki, tako izvajalci, kot lokalne skupnosti tudi pristojni RSK za urgentno, družinsko medicino in pediatrijo. Vse predvidene aktivnosti so bile obravnavane in sprejete tudi na strateškem svetu za zdravstvo, ki je tudi podprl čimprejšnjo izvedbo predlaganih ukrepov. Še enkrat, namen ukrepa t. i. VUS-a je delovanje zdravnika skupaj z diplomiranim zdravstvenikom s posebnimi znanji na podlagi t. i. srečevalnega sistema, s katerim razbremenimo zdravnika nepotrebnih intervencij na terenu in s tem povečamo njegovo razpoložljivost.

Zdaj na nek način nas resnično žalosti, da so ukrepi, s katerimi sistem izboljšujemo ga opolnomočimo in razbremenjujemo zdravnike pravzaprav kot negativen, oz. se poskuša predstaviti, kot da karkoli poslabšujemo. Ministrstvo za zdravje je pripravilo uraden predlog meril in kriterijev za satelitske urgentne centre, ki ga je na svoji 35. seji obravnaval in sprejel strateški svet za zdravstvo. V tem strateškem svetu sedi preko 20 različnih strokovnjakov in so ga podprli s priporočili, da se ukrepi pričnejo izvajati čim prej. Po sprejetih merilih se bo v državi nujna medicinska pomoč izvajala v sklopu 12 urgentnih centrov, ki so na lokacijah bolnišnic in obeh kliničnih centrov ter na trenutno predvidenih 15 lokacijah v zdravstvenih domovih, kjer se bo organiziralo izvajanje nujne medicinske pomoči v obliki satelitskega urgentnega centra. Kar pomeni, da na teh lokacijah kljub morebitnemu izvozu vseh mobilnih ekip ostane triažna medicinska sestra in se ta enota nikoli ne zapre. V uredbi se zato uredi financiranje triaže na petih lokacijah, ki po sprejetih merilih izpolnjujejo kriterije za satelitske urgentne centre. Ta ukrep ne pomeni, da je število satelitskih urgentnih centrov dokončno ali da to pomeni končno novo mrežo, saj so kriteriji postavljeni na način, da lahko sosednje enote vzpostavijo skupno lokacijo, ki se lahko organizira kot satelitski urgentni center. Tak primer, kot navedeno pravilno, je Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Grosuplje. Obstajajo tudi drugi primeri, kjer pričakujemo, da se bo po, seveda predhodno se morajo s tem strinjati in se morajo o tem dogovoriti sosednje enote, ampak tak primer je tudi na primer Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Nikjer ni zavedeno niti ni prejudicirano, da se takega dogovora ne moreta poslužiti tudi Zdravstveni dom Kamnik in Zdravstveni dom Domžale. Do nadaljnjega tako ostaja nujna medicinska pomoč po povsem enakem principu delovanja tudi na ostalih lokacijah zdravstvenih domov skladno s prilogo ena Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Slednje pomeni, da bodo kakršnekoli spremembe glede lokacij izvajanja nujne medicinske pomoči ali morebitne optimizacije mreže v obliki združevanja dežurnih mest, o katerih je v svojih okoljih lokalna stroka tudi že razpravljala, bodo potekale v soglasju z vsemi deležniki na lokalnem nivoju, zato so vsi očitki, ki so bili tako ali drugače vljudno ali skrajno žaljivo izraženi, popolnoma zgrešeni in prejudicirani. Očitno se ponavlja zgodovina, vendar s pomembno razliko, da se danes izražajo oblike upora proti ukrepom, ki v resnici izboljšujejo stanje v sistemu. Glede analiz, ki so navedene v obrazložitvi sklica seje s strani predlagateljev pa odgovarjam, da ima Ministrstvo za zdravje na razpolago določene podatke s strani urgentnih centrov, bolnišnic, kjer je jasno razviden trend povečevanja v posameznih bolnišnicah, ki pa izrazito raste v Ljubljani, kjer prihajamo na urgenci, zaradi pritiskov v situacijo čakanja na posteljo na oddelkih. Izvajalci nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih so dolžni tudi redno poročati o obremenitvah in na podlagi njihovih podatkov se bo za leto 2023 izvedla tudi analiza podatkov z ZZZS po vseh vrstah dejavnosti, ki bodo bolj natančno pokazale obremenitve tudi v različnih določenih časovnih obdobjih, še posebej v nočnem času. Prava slika stanja v nujni medicinski pomoči pa bo razvidna do konca marca, ko bo na podlagi sprejete interventne zakonodaje izdelan program, kjer bodo jasno določena območja, kamor se morajo zdravniki preko svojih delodajalcev vključevati v zagotavljanje nujne medicinske pomoči in sorazmeren delež obveznosti delodajalca glede na programe v regiji. Tako bomo imeli enkrat končno jasno sliko razmer in na podlagi tega se bomo lahko z vsemi deležniki, tako z izvajalci in ustanovitelji ter uporabniki začeli dogovarjati glede realnih zmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči v posameznem okolju in kako bi lahko zmanjšali obremenitve zdravnikov zaradi obveznosti vključevanja v službo nujne medicinske pomoči. Lahko nedvomno zatrdim da se na Ministrstvu za zdravje ne gremo nobenih eksperimentov z ukinjanjem lokacij nujne medicinske pomoči. Smo pa kot država dolžni pripraviti tudi na dejstvo, da v primerih, ko v nekaterih okoljih zaradi pomanjkanja zdravnikov ne bo več mogoče zagotavljati mreže v obstoječi obliki nudimo prebivalcem ustrezno oskrbo in dostop do nujnih zdravstvenih storitev in nujne medicinske pomoči. In ti ukrepi se že nakazujejo tudi ob umiku soglasja za delo o nujni medicinski pomoči kot posledica zaostrovanja stavke, na kar so nas na sestankih obvestili številni direktorji zdravstvenih domov, nekateri med njimi so med drugim že zaprosili za to, izhajajoč iz sprejetih ukrepov, da bi v nočnem času delo na določeni lokaciji ukinili oziroma ga združili s sosednjo enoto. Toliko za enkrat, ostale podrobnosti pa mislim, da še sledijo. Hvala.

Hvala. Sedaj dajem besedo županu Občine Kamnik, gospodu Mateju Slaparju. Izvolite.

Hvala za besedo. Hvala predlagateljem za sklic in pa spoštovanim poslankam, poslancem za prisotnost in pa obravnavo te še kako pomembne teme. Hvala tudi državnemu sekretarju za objasnitev vseh dejstev. Je pa dejstvo, da bi morala biti ta razprava zelo jasno in zelo javno opravljena, preden se je dejansko sprejela ta uredba, za katero smo ne glede na to kar pravite, da je bila usklajevana in da je bila usklajena tudi z lokalnimi skupnostmi in organizacijami, dejansko nas na občini Kamnik ni o tem nihče nič vprašal in dejansko je bilo to smo izvedeli iz medijev, torej o sprejeti uredbi, ki določuje te satelitske urgentne centre. Dejstvo je, da se po mojem z uredbami Vlada v nekih izrednih razmerah, da pa je to tako pomemben sistem, ki ga bi morali reševati zelo transparentno in pa zelo jasno in argumentirano, kaj in kje nadgrajevati in kaj in kje ukinjati. Naša bojazen je, da se bo na dolgi rok dejansko obdržala mreža sucov, vse drugo bo pa na dolgi rok dejansko pozabljeno in tukaj ste tudi jasno v začetku že povedal, v letošnjem letu se mreža NMP krepi, kaj bo pa v naslednjem letu je pa vprašanje in povedal ste tudi do nadaljnjega je tako, kaj bo pa po nadaljnjem, je pa vprašanje. In tukaj se dejansko v občini Kamnik in pa v sosednji občini Komenda, ki štejeta skupaj 36.000 prebivalcev, pokrivata prek 3.. oziroma skoraj 300 kvadratnih kilometrov večinoma hribovitega predela. Sprašujemo in nas skrbi in dejansko so občanke in občani zgroženi, da bi prišlo do tega, da bi bila stalna prisotnost zdravnika nam odvzeta zelo velika. In bojazen je tako velika, da so občanke in občani spontano prišli na protest in to so napovedali, da bodo delali dokler časa ne bo zagotovljeno, da bo tudi Kamnik na dolgi rok, ne do nadaljnjega in ne v letošnjem letu, ampak na dolgi rok lahko postal, se pravi, satelitski urgentni center oziroma neko jasno in trdno zagotovilo, da bo dejansko na našem področju enota nujne medicinske pomoči oziroma satelitska enota oziroma VUS oziroma karkoli jo boste strokovno poimenovali, da bo na področju naše občine in sosednje občine obstala. Dejstvo je, da gre za kot rečeno 37.000 prebivalcev, skoraj 300 kvadratnih kilometrov površin, gre za izjemno pomembne ustanove, kot so dom starejših občanov, ki je od trenutne lokacije nujne medicinske pomoči oddaljen nekaj 100 metrov, zraven je Center za rehabilitacijo invalidne mladine, torej CIRIUS, ki je oddaljen 100 metrov, zraven je tudi Dom starejših Komenda, zraven je več kot 10.000 delovnih mest, ne samo število prebivalcev, ampak delovnih mest, ki dejansko so v občini Komenda, v novi industrijski coni in pa tudi na področju občine Kamnik. In vsi ti ljudje, ljudje, ki sem jih zdaj naštel, si želijo in potrebujemo in zahtevamo, da je nujna medicinska pomoč v okviru, vsaj takšna kot je zdaj, ki vrhunsko deluje na našem področju za nedoločen čas oziroma za ves čas prisotna. Mi se bojimo, da bo po nadaljnjem, kar govorite, gospod sekretar, in da bo po letošnjem letu, kar govorite, da bo v letošnjem letu in do nadaljnjega, da bo to drugače. In o tem govorimo in to bomo zahtevali in na tem bomo gradili in tukaj bomo dejansko glasni in bomo dejansko vztrajali na tem da ta nujna medicinska pomoč vsaj v tem okviru, ki jo imamo danes na našem področju ostane. Gre za področje do Velike planine gre za področje do Vranskega gre za področje čez Komendo, torej Breg pri Komendi in vsi ti odročnejši kraji, ki dejansko so zelo razvejani cestne povezave so dejansko slabe in naše ekipe, ki to obvladujejo v tem trenutku to obvladujejo vrhunsko zagotavljajo prisotnost in jaz si ne znam predstavljati kako bo v prihodnje po nadaljnjem torej ko bo dejansko šlo najprej na teren medicinski delavec ki bo predvidel ali je to stanje tako resno in bo čez 15 min potem prišel za njim še zdravnik. Kaj bo s tem človekom v tem času, ko bo se je odločalo ali poslati na teren tudi zdravnika ali ne? In pa predvsem kaj bi bilo v primeru, da bi dejansko zdravnik startal iz Domžal, ki je dejansko od Kamnika oddaljen 15 min in teh 15 min na koncu lahko šteje življenja. Nujna medicinska pomoč v Kamniku v tem trenutku šteje, obravnava na leto preko 12.000 obravnav, preko 3300 intervencij, v lanskem letu so imeli pa preko 800 hišnih obravnav. To je resen sistem, zelo dobro delujoč sistem, o katerem bo več povedal gospod direktor, ki vrhunsko vodi to organizacijo. In ne bomo dovolili oziroma Kamničanke in Kamničani, tudi Komenčanke in Komenčani smo na to zelo občutljivi in ne bomo dovolili, da bi se stanje, kakršnokoli kakorkoli poslabšalo. Vem, da boste rekel, da v tem trenutku izboljšujete, ampak kaj bo po tem trenutku, se pa bojimo in zato si želimo, da tudi Kamnik dopišete, če že bodo satelitski urgentni centri ostali, dopišete pod satelitski urgentni center in to bo na dolgi rok dejansko pomenilo, da bo ta center tudi na področju naše občine obstal. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo, županu Občine Komenda, Juriju Kernu. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci in pa hvala tudi predlagatelju sklica te seje. Jaz se bom v kar nekaj zadevah ponovil, tako kot je že moj kolega Matej Slapar povedal, gre za zelo občutljivo območje, ki je izjemno močno poseljeno in treba se je tudi zavedati, da je to območje trenutno najbolj prometno obremenjeno območje v Republiki Sloveniji. To pomeni, da si mi enostavno ne moremo in niti ne vem kdo ima to pravico si vzeti v roke, odločati kdaj gre zdravnik na teren in kdaj ne. To so zelo občutljive zadeve, ki mislim, da jih nihče ne bo niti hotel prevzeti, ko bo rekel, ali zdravniki ja ali ne. Ljudje so tudi navajeni, da ko ponudimo zdravnika v ambulanti, marsikdo bo to izkoristil kot nujno medicinsko pomoč in bo s tem onemogočil normalno delo na terenu, ki ga vsi ostali prebivalci potrebujemo. Treba se je res zavedati, da gre tukaj za odročne kraje, za kraje, kjer ob normalnem prometu potrebuješ ogromno časa, da sploh prideš, druga zadeva pa je tudi poznavanje okoliša. In ti zdravniki in to osebje, ki deluje in res vrhunsko deluje na tem območju, to pozna. In jaz si enostavno ne morem dovoliti, da bi naši občani, občani občine Komenda in pa občani občine Kamnik ostali brez enake obravnave, kot jo imajo vsi ostali prebivalci v Republiki Sloveniji. Hkrati me tudi čudi navajanje dejstev, da je bilo vse to skupaj odločeno. Z lokalno skupnostjo Občine Komenda ni kontaktiral nihče, z Občino Komenda se ni nihče posvetoval, z Občino Komenda ni nikoli nihče vzpostavil nobenega stika, torej gre tukaj za očitno zavajanje vseh nas prisotnih tukaj, na kakšen način so prišli do teh podatkov. Moramo se tudi zavedati, da ta zgodba ni zgodba od lani, zgodba od parih let in da se vleče že kar nekaj časa in ne bom dejansko z roko kazal kdo in kateri so tisti, ki so to odločali, Teh kriterijev, ki so in na osnovi katerih naj bi Ministrstvo za zdravje to pripravilo, ni videl nihče. Kdo je izbral to komisijo, na kakšen način, kakšne so reference, nihče ne ve. Torej, tukaj je vse zavito v neko veliko tančico in tako kot je rekel tudi kolega Matej in tako kot govori državni sekretar, ja, letos ne bo, kaj pa naprej. Zdaj, če se bomo mi tudi, bom rekel, sami župani odločili na te kratke roke, potem vse skupaj ne vem kam lahko pelje. Treba je gledati dolgoročno in danes sem jaz prepričan, da ni nikogar na ministrstvu, ki ve kako bo ta zadeva delala čez dve ali tri leta, če pa ve, bi bil pa zelo zadovoljen, če mi to lahko tudi pokažejo. Se pravi na kakšen način bodo to izboljšali če danes vedo da ta sistem ki je sedaj nudi takšno in takšno storitev, da pa bo čez leto, dve ali tri imel, torej rabijo vizijo in rabijo tudi nek cilj do katerega želijo priti, to pokazati. Tako da pričakujem tudi te odgovore. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo direktorju Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, Sašu Rebolj, izvolite.

Pozdravljeni.

Da se preveč ne ponavljam, moram reči, da smo bili precej negativno presenečeni, predvsem zaradi tega, ker se je na seznamu znašel, za naše območje je pa sporen satelitski urgentni center v Domžalah za vzpostavitev, kjer ga mi kriteriji niso popolnoma jasni. Tu je treba vedeti veliko. Veliko se je govorilo o razdalji med urgentnimi centri in satelitskimi urgentnimi centri. To je zračna črta, 11 km je, samo v Domžale, oz. 13 km po cesti, to je po moje najbližji satelitski urgentni center v katerikoli bolnici. Tukaj seveda, to vzbuja sume ali je šlo res za strokovne kriterije ali je šlo mogoče za nekaj, za nekaj drugega. Nočem seveda presojati načina izbora satelitskega urgentnega centra v Domžalah. Mislim pa, da pa v razmislek vseeno ni nepomemben podatek, da je direktorica Zdravstvenega doma Domžale zaposlena na Ministrstvu za zdravje. Tako da tukaj je sigurno ena taka stvar ali so bili izključno strokovni kriteriji ali je tukaj še kakšen drug kriterij. Dejansko je, med Domžalami in Kamnikom je razdalja enaka kot med Domžalami in oz. med urgenco Domžale in urgentnim centrom v Ljubljani. Zdaj, če pogledamo, kjer je predviden naslednji satelitski urgentni center od Domžal je to Velenje ali pa Celje, zdaj pa poglejmo, koliko je od Domžal do Velenja, je to hudo daleč.

Druga stvar je bila, kar nas je postavilo v neko stisko kako pravzaprav komentirati vzpostavitev tega urgentnega centra oz. strokovno argumentirati, ker analize mi v resnici nismo videli. Veliko se je operiralo z nekim površino in z nekim številom prebivalcev. Ampak po drugi strani, če je namen vzpostavitve satelitskih urgentnih centrov predvsem zmanjšati naval na urgentne centre, konkretno govorimo o urgentnem centru v Ljubljani, bi seveda pričakovali, da je bila opravljena neka analiza: koliko posameznih stanj ta bo ta satelitski urgentni center v Domžalah obravnaval. Tu govorimo o poškodbah, imamo internistična, imamo nevrološko stanje, imamo pediatrijo in koliko bo ta tehnična opremljenost tega satelitskega urgentnega centra dejansko zmanjšala pritisk pacientov na urgentni center v Ljubljani. Treba je vedeti, da seveda ni vse, zelo veliko se govori o tem, ja, da neke lokalne urgence nimajo zadosti, zadosti tehničnih kapacitet in, ne vem, medicinske diagnostike, ampak je treba vedeti, da pacienti, ki potrebujejo hospitalizacijo, bodo še vedno šli v bolnico, pacienti, ki potrebujejo operacijo, ki potrebujejo mavec, bodo šli ravno tako še vedno v bolnico, pacienti, ki imajo zlomljene ure, bodo šli tudi še vedno v bolnico. Seveda ta vzpostavitev teh satelitov, v bistvu ni nikjer ni zavedeno koliko recimo se na primeru Domžal zmanjša pritisk na Urgentni center v Ljubljani, poleg seveda tega, da je lokacija tega satelita strašno sumljiva še posebej, če pogledamo razporeditev. Saj mislim, da je en preprost pogled na karto precej jasen, kako so razporejeni sateliti, ki je, potem tak velik zobec tja proti Ljubljani v primeru, v primeru Domžal. To nam je sigurno vzbujalo sume.

Druga stvar je, kar sta omenila oba župana, kaj bo potem. Mi bi nekako želeli nekako dolgoročno predvideno mrežo, ki bi zagotavljala, kaj pravzaprav počnejo enote z VOS-om. Se pravi, na primeru, to kar počnemo sedaj je super. Tudi sam VOS se meni ne zdi problematičen, je pa seveda hudo problematično od tega, da mi ne vemo kaj bo po vzpostavitvi recimo satelitskega urgentnega centra v Domžalah, ker namreč ne vemo ali bomo zdaj mi kaj paciente transportirali v Domžale in tam bodo transportirani naprej ali bodo Domžale skrbele za svoj teren pa mi za svojega. Tako da je tukaj kaj je vloga posameznih enot, se je tukaj nekako porazgubila sled, kako pravzaprav so si odločevalci ta sistem pravzaprav zamislili. To mi strašno pogrešamo in smo seveda v stiski tudi pri komentiranju teh odločitev, ker enostavno niti ne vemo kako je sistem zamišljen niti kakšne tehnične kapacitete naj bi posamezni satelitski urgentni centri imeli. Govori se veliko o rentgenu, da bi imeli rentgen 24h na dan. Okej, super, ampak koliko napotitev bo zaradi tega rentgena, manj? Ali ta, ne vem, rentgen, če bo rentgen opravičuje ne vem, zaposlitev pet rentgenskih specialistov radiologov ali pa še pet rentgenskih inženirjev, ki bodo to slikanje opravljali? Bi pač pričakoval, da se ta analiza opravi, oz. da se nam jo predstavi. Predvidevam, da je vendarle nekako narejena bila, da se sploh da presojati o tem ali je, ne vem, to upravičeno oz. ali to pacientom nekega območja dejansko prinese neko korist in razbremenjuje urgentni center v konkretnem primeru Ljubljana, ker priznam, da seveda ni humana obravnava, če tam čakaš ne vem koliko pa zaradi preobremenitve osebja. Tako da predvsem to so tiste stvari, ki so naša travma. Mi si želimo organizirati nujno medicinsko pomoč na Kamniškem na dolgi rok. Tudi v vsem tem času smo to delali in v končni fazi mi razpolagamo s 4 ambulantami, imamo 20, 21 zaposlenih trenutno na nujni medicinski pomoči in si seveda želimo, da lahko planiramo, da vemo, kaj se nabavlja in nas to seveda vznemirja, če smo lahko v to prepričanje v ta sistem samo za čas trajanja uredbe, mi bi pač želeli kako dolgoročno mislim, mreža izgledati. Ima pa seveda primer Kamnika dolgo brado, to sva se že z gospodom Kordišem kar nekaj pogovarjala. Iz leta 2015 se soočamo s takimi in drugačnimi tegobami na temo naše urgence in bi končno mi že radi, da je enkrat ta sistem dokončen, da mi lahko dolgoročno planiramo naše kapacitete in vzpostavimo pač sistem za katerega še vedno mislim, da je odlično funkcionira na našem področju. Hvala lepa.