Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Pričenjam 56. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani, oz. da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci. Tako sem prejel pooblastila in sicer poslanka Jožica Derganc nadomešča poslanca Dušana Stojanovića, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca mag. Dejana Premika. Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje in ker nisem dobil predlogov za širitev, je določen dnevni red tak, kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni je ta točka uvrščena na dnevni red izrednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno, bi izbrali en sklop vprašanj, potem pa bi pa besedo za odgovore predali državni sekretarki. Postopkovno sem že večkrat pojasnil kako je z vprašanji in časovni termini, tako da gotovo bi bilo odveč, da ponovno ponavljam ta pravila. Zato sprašujem, spoštovane kolegice in kolegi, želi kdo besedo? Kolega Žavbi, izvoli.

Spoštovani predsedujoči, kolegice poslanke, poslanci, spoštovana državna sekretarka, ostali gostje, najlepša hvala za besedo!

Moje vprašanje na tej seji lahko uvrstimo v sklop neke zimzelene trditve v slovenski zunanji politiki, ki se mu reče neusklajena zunanja politika. Zdaj gre seveda za obisk predsednika stranke SDS Janeza Janše v Izraelu, kjer je prejšnji teden storil tri stvari: izrazil je podporo režimu Netanjahuja pri njegovih napadih na Gazo, v pogovorih s predstavniki izraelske oblasti izrazil zanikanje reševanja palestinsko izraelskega spora, ki bi vodilo do rešitve dveh držav in zavzel se je za selitev veleposlaništva Slovenije iz Tel Aviva v Jeruzalem, ko bo, oz. če bo, izvoljen, za naslednjega premierja Republike Slovenije. Njegove izjave in dejanja kot že večkrat do sedaj niso bila usklajena z zunanjim ministrstvom. Ministrstvo niti ni bilo obveščeno o obisku vodje slovenske opozicije v Izraelu, prav tako s tem ni bilo seznanjeno slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu. Kar pa je pri tem najbolj sporno je to, da je nekdanji premier Janša izraelskim oblastem predstavljal stališča, ki so v nasprotju z uradnimi stališči in usmeritvami Ministrstva za zunanje in evropske zadeve oziroma s stališči Republike Slovenije. S tem početjem on vodi vzporedno in alternativno zunanjo politiko ne samo zunanji politiki Vlade dr. Roberta Goloba, ampak tudi, bom rekel, uradno zunanjo politiko Evropske unije, s tem pa zelo škodi mednarodni verodostojnosti in cenjenosti naše države, obenem pa se s svojimi stališči in izjavami korenito odmika od začrtane in s strani Državnega zbora določene zunanje politike. To je že v navadnih oziroma normalnih časih problematično in sporno, še posebej pa je to sporno v času, ko je Slovenija postala ne stalna članica varnostnega sveta OZN in smo še bolj na očeh vsem v mednarodni javnosti. Zato predstavnico zunanjega ministrstva sprašujem naslednji sklop vprašanj: Kako ocenjujete tovrstno početje, soliranje Janeza Janše in podajanja stališč tujim oblastem, ki so popolnoma v nasprotju z uradnimi stališči naše države? Se vam zdi, da tovrstno ravnanje škodi mednarodnemu ugledu Republike Slovenije. In navsezadnje tudi, kako smatrate ali pa kako načrtujete, da bi tovrstno početje in soliranje posameznih političnih akterjev kot država v bodoče lahko preprečili, saj imajo tovrstna ravnanja lahko nepopravljive posledice za našo pozicijo v mednarodni skupnosti in za naš ugled v tujini.

Hvala lepa. Naslednja je za vprašanje prijavljena poslanka Eva Irgl.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Zdaj, vem, da je ministrica zdravstveno odsotna, tako da ji na tem mestu želim najprej čimprejšnje okrevanje. Zagotovo bo potem v nadaljevanju lahko seveda odgovarjala tudi na zastavljena vprašanja na tem odboru. Je pa danes z nami državna sekretarka, ki nadomešča ministrico in lahko zagotovo odgovori na nekatere vsebine.

Zdaj, vsi se zavedamo, večkrat govorimo o tej temi na Odboru za zunanjo politiko, da je svet na izjemno veliki preizkušnji, zlasti zaradi dveh vojnih žarišč. Imamo eno vojno žarišče v Ukrajini, vojna sedaj traja že dve leti. Slovenija je, tako humanitarno kot finančno tudi vojaško pomaga Ukrajini, da bi vendarle dosegla mir in stabilnost v svoji državi. Drugo žarišče in s tem tudi močna, če tako rečemo, destabilizacija te regije je zaradi vojne v Izraelu oziroma v Gazi. Slovenija je, kot je bilo že prej omenjeno, postala tudi ne stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in seveda ključni, ključna cilja Varnostnega sveta Združenih narodov sta mir, torej zagotovitev miru in pa varnost. Zdaj, zakaj to govorim? Zaradi tega, ker se je pred nekaj dnevi v New Yorku odvijalo glasovanje za resolucijo, ki jo je predlagala Alžirija. Kot veste je Slovenija glasovala za. Ta resolucija govori o tem, da se oziroma daje poziv k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in pozivu Hamasu k izpustitvi vseh talcev. Za resolucijo je pred nekaj dnevi glasovalo 13 članic varnostnega sveta, Velika Britanija se je vzdržala, medtem ko so Združene države Amerike dale veto na omenjeno resolucijo iz razloga, da si že več mesecev prizadevajo za dogovor o izpustitvi talcev in pa premirju, in da predlagana resolucija, tako so oni utemeljili, v tako zahtevnem in občutljivem času, bi samo negativno vplivala na pogajanja.

Britanska veleposlanica je dejala, da je pot do trajnega konca spopadov premor v spopadih. Velika Britanija se je, kot že rečeno, tega glasovanja vzdržala. Zdaj pa mene spoštovana državna sekretarka zanima. Kako vi ocenjujete celotno situacijo torej na Ministrstvu za zunanje zadeve? Ministrica je bila tudi prisotna v New Yorku, je tudi razpravljala. Zanima me pa predvsem kakšno je stališče Ministrstva za zunanje zadeve do Združenih držav Amerike? Mislim, da so do sedaj že postavile, oz. dale na podobno temo četrti veto na razmere v Gazi in situaciji v Izraelu. Kako, prav ta segment me zanima kakšen je odnos in kakšno je stališče Ministrstva za zunanje zadeve torej do Združenih držav Amerike v tem pogledu? Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam. Naslednja je prijavljena za podajo vprašanj oz. pobude poslanka Lucija Tacer.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka.

Moje vprašanje je glede sankcij proti Rusiji. Pred parimi dnevi smo beležili že drugo obletnico te vojne in hkrati smo prejeli žalostno novico, da je umrl največji ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Nekako ob tej situaciji menim, da je koristno za nas in tudi verjetno pomembno za državljanke in državljane, da se spomnimo kako delujejo sankcije, ki jih v nekih valih sprejema Evropska unija, kje so še največje ovire, kje je Slovenija najbolj odvisna od Rusije? Še vseeno, po teh dveh letih vemo, da so sankcije usmerjene tako proti posameznikom, političnim elitam, gospodarstvu torej šibitvi okupatorja in pa se uvajajo tudi z videmskimi ukrepi. Konkretno me zanima kako ocenjujete delovanje sankcij? Kje opažamo največje obvode sankcij? V novicah beremo, da gre za Kitajsko, Turčijo, države centralne Azije. to smo poskušali v okviru Evropske unije nasloviti z 11 svežnjem sankcij. Kako se to zdaj izvaja po vaši oceni? Kot sem že omenila, na katerem področju je Slovenija še vedno odvisna od Rusije in kakšni so načrti, da se ta odvisnost čim bolj zmanjša? In pa morda, če delite z nami, o čem se pogovarjate na evropski ravni za naslednje korake, da bodo sankcije čim bolj učinkovite, torej, da bodo ošibile agresorja tam, kjer to šteje, pri teh političnih elitah in ne morda pri celem narodu, ki verjetno v nekem sistemu, ki ni demokratičen, niti vojne ne podpira. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo od kolegic in kolegov poslancev postaviti vprašanje, oz. pobudo? Vidim, da ni več interesa. Zato, spoštovana državna sekretarka, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Glede prvega vprašanja glede obiska poslanca Janeza Janše v Izraelu lahko potrdim, da zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Tel Avivu nista bila obveščena o tem obisku, ki, kot razumemo, je bil strankarski obisk. Naša stališča, uradna stališča Slovenije mislim, da ste lepo povzeli že v vaši intervenciji. Jaz bi mogoče samo tudi glede premika veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem pojasnila, da Vlada nima nobenega namena, da stori kaj takega. Slovenija namreč namerava slediti mednarodno uveljavljenemu stališču, da se ne sme spreminjati statusa Jeruzalema in tja ne bo selila veleposlaništev, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Izraelci in Palestinci in rešitev dveh držav in to je stališče aktualne in tudi vseh dosedanjih vlad in pa Odbora za zunanjo politiko in je tudi stališče Evropske unije, ki je bilo potrjeno na ravni evropskih voditeljev. Seveda mislim, da nekako ni na zunanjem ministrstvu, da komentira aktivnosti poslancev, si pa vedno načelno želimo, da smo vsi pri vseh aktivnostih v tujini čim bolj usklajeni.

Potem glede Varnostnega sveta. Mislim, da ste zelo lepo povzeli kakšno je trenutno stanje na svetu, zato se mi zdi, da je še toliko bolj pomembno tudi kaj Slovenija počne v Varnostnem svetu. Bodisi da ali gre za Bližnji vzhod bodisi da gre za Ukrajino in tudi vse ostale konflikte.

Kar se tiče resolucije, ki je bila sprejeta, ki ni bila sprejeta zaradi ameriškega veta, je verjetno treba predvsem poudariti, da so praktično vse preostale članice varnostnega sveta glasovale za resolucijo. To pomeni, da obstaja znotraj in članic varnostnega sveta in tudi širše v mednarodni skupnosti nek konsenz, da je treba ukrepati, da se humanitarna situacija, kakršna je na terenu, ustavi, da se izboljša, da se omogoči pogoje, da se in dostavi humanitarno pomoč prebivalcem Gaze, in da se zagotovi izpustitev talcev, in da se seveda začne pogovarjati o nekem političnem obzorju, se pravi, iskati politično rešitev na liniji obstoja dveh držav, in to na liniji, ki bo seveda zagotavljala varnost v Izraelu in pa vzpostavitev palestinske države. To mislim, da je nek širši okvir, ki uživa precejšnjo mero soglasja v celotni mednarodni skupnosti.

Kar se tiče pristopa Slovenije, mislim da tudi, ko govorimo v razmerju do ZDA, nas sigurno druži to, da si želimo, da se ta humanitarna situacija prekine. Mislim, da to tudi izhaja iz vseh pogovorov z ameriško stranjo, ki smo jo, ki smo jih imeli. Mi smo tudi v rednem dialogu z Američani, in tudi ko se je pogajala ta resolucija, alžirska, kjer je sicer kasneje bil vložen veto, je tudi Slovenija predlagala nekatere elemente, vključno z referenco na talce, vključno z referenco obsodbe Hamasa oz. terorizma, itn. Skratka, v vseh naših aktivnostih v varnostnem svetu, ne glede na to za katero situacijo gre, če gre za humanitarne elemente, to dosledno izpostavljamo kadar je to treba, in tako bomo ravnali tudi naprej. Razlikujemo se seveda o tem, kdaj in na kakšen način naj bo to premirje vzpostavljeno. Zato si zdaj tudi Američani prizadevajo na terenu, tudi sicer je njihov zunanji minister, mislim, da je bil že petkrat ali šestkrat v regiji, in treba se je seveda zavedati, da brez ameriške podpore oz. angažiranja, tudi končne rešitve tega ne bo. Tako da, če uspejo zdaj s temi pogajanji, ki potekajo, da se zagotovi mogoče v prvi fazi vsaj začasno premirje in potem, da se stvari odvijajo naprej in vodijo k trajnemu premirju, je seveda to nekaj, kar je pozitivno. Stališče Slovenije pa je glede na katastrofalno humanitarno situacijo, ki je v Gazi in to je resnično situacija, ki je brez presedana, to slišimo od vseh humanitarnih organizacij, od generalnega sekretarja. Ravno pred dnevi je bil brifing Zdravnikov brez meja, mislim, da je bilo to šele tretjič v zgodovini, odkar oni obstajajo, da so prišli brifirat varnostni svet, kar mislim, da kaže resnično na stopnjo, v kakšni situaciji se v Gazi nahajamo in te stvari je potrebno ustrezno nasloviti. Zato bomo tudi mi še naprej izpostavljali in zastopali to, da potrebujemo takojšnje, trajno premirje.

Potem pa še, kar se tiče sankcij proti Rusiji. Zdaj, Evropska unija je ob drugi obletnici ruske agresije zoper Ukrajino, uvedla še nov, to je zdaj že 13. paket sankcij. Gre tudi za doslej največji sveženj, skupaj je 194 uvrstitev na te sankcijske sezname in to je nekaj, kar je podprla tudi Slovenija kot nadaljnji pritisk na Rusijo. Vsi pa se seveda zavedamo, da je potrebnih več aktivnosti tudi zato, da se prepreči izogibanje sankcijam. Zdaj, ta zadnji paket sankcij je predvsem osredotočen na ruski vojaški in obrambni sektor in dodatno na povezane posameznike in subjekte v nekaterih tretjih državah, vključno s tistimi, ki sodelujejo pri dobavi orožja in drugih dobrin, in ki omogočajo nadaljevanje ruske agresije zoper Ukrajino. In med drugim gre za subjekte v Indiji, na Šrilanki, na Kitajskem, v Srbiji, Kazahstanu, Tajski in Turčiji, in to so seveda tudi zadeve, na katere smo mi nacionalno še posebej pozorni. Na ravni Evropske unije je bil imenovan posebni odposlanec za sankcije, ki se osredotoča ravno na uresničevanje sankcij in si prizadeva za njihovo preprečevanje. In ena ključnih nalog tega odposlanca je tudi to, da vodi dialog s tretjimi državami v boju proti izogibanju sankcijam, kar pomeni, da se s tretjimi državami dogovarjamo za sezname blaga, za katerega bi podjetja morala uporabljati posebno skrbnost in za katere velja prepoved izvoza v Rusijo itn. Slovenija dosledno implementira vse sankcije, kar je tudi ključni element preprečevanja zaobhajanja sankcij. Pri tem je aktivno zunanje ministrstvo z drugimi resorji in organi, tudi preko stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe. Tako da sankcije ocenjujemo, da predstavljajo še naprej pomembno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije. Učinki bodo seveda vidni predvsem na daljši rok, to je dejstvo. Je pa že zdaj, so sankcije občutno omejile, recimo oz. so prizadele ruske prihodke od izvoza, ko gre za nafto in pa tudi občutno se je omejil ruski dostop do zahodnih tehnologij, vključno seveda s tistimi z dvojno rabo, s čimer se, potem omejuje proizvodne zmogljivosti ruske vojaške industrije. Je pa v pripravi tudi 14. paket sankcij. Tako da, to je nekaj, o čemer se bomo še pogovarjali. In ker ste omenili smrt Navalnega, se pogovarjamo tudi o tem, da bi se EU odzvala z ukrepi v odziv na smrt Navalnega. Kot veste, je bila njegova soproga tudi gostja na zadnjem zasedanju zunanjih ministrov. Evropska unija je tudi dala skupno izjavo in tudi v Ljubljani je bil opravljen pogovor z ruskim veleposlanikom, kjer smo predvsem zahtevali, oz. jih pozvali, da izvedejo neodvisno mednarodno preiskavo in da tudi spustijo vse ostale zapornike, ki so pač po ruskih zaporih na podlagi neutemeljenih obtožb.

Hvala lepa. Želela sta postaviti vprašanje še dva kolega poslanca, in sicer prvi je mag. Matej Tonin in drugi kolega Franci Breznik.

Dober dan. Spoštovane kolegice in kolegi!

Ja, pred dnevi smo praznovali žalostno obletnico od ruske invazije na Ukrajino. Zdaj strokovnjaki opozarjajo, da pod Putinom zapademo v šest do osemletne vojaške cikle. Na vsakih šest do osem let se zgodi neka invazija, oz. nek napad. To kaže zgodovina. Recimo če pogledamo drugo čečensko vojno, tam je bila na začetku 21. stoletja, pa potem 2008 je Putin napadel Gruzijo, pa 2014 je napadel Krim, pa 2022 je napadel Ukrajino in zato niso bili preslišani pozivi nekaterih zelo razumnih obrambnih ministrov in varnostnih strokovnjakov v Zahodni Evropi, da konec tega desetletja lahko pričakujemo nov Putinov napad, ker to bo ponovno 608 let od tega ukrajinskega napada, ko bo lahko popolnil svoje sile in pa tudi tehnično popolni vse vrzeli. Prav zato se naše zavezništvo Nato krepi. Mi bomo letos praznovali 75. obletnico obstoja tega zavezništva, ki je zagotovo ena izmed najuspešnejših. Zagotovo pa je za mir in varnost in ključna stvar je mir, če ni miru, potem vse skupaj propade in imamo številne težave in številne tragične zgodbe. Za mir je pa seveda ključno odvračanje. Za uspešno odvračanje je pa ključno vlaganje v obrambo. In na zadnjem srečanju, ki smo ga imeli kot Nato parlamentarna skupščina v Bruslju na sedežu Nata je bilo poročano, da bo konec letošnjega leta 20 članic Nata izpolnilo zavezo o 2 odstotkih obrambnih izdatkov. Slovenije seveda žal ni med njimi, zato me zanima ali Slovenija namerava to zavezo izpolniti in kdaj.