Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Pričenjam 25. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospa Suzana Lep Šimenko, na seji kot nadomestni član s pooblastilom sodeluje gospod Franci Kepa, ki nadomešča poslanca Franca Rosca; sicer ga tukaj ne vidim, ampak po vsej verjetnosti se nam bo pridružil.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z eno in edino točko: Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o spremembi direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter direktiv. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2013/11 EU O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU POTROŠNIŠKIH SPOROV TER DIREKTIV EU, 2015/2302 EU 2019/2161 IN EU 2020/1828 EPA 1347, POMIŠLJAJ, RIMSKA 9, EU 1257.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154. člena Poslovnika. K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in tudi Državni svet.

Preden dam besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predlog stališča, vas obveščam, da poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanca Tineta Novaka.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejanu Židanu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, poslanci, tudi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pred nekaj tedni smo na tem odboru in potem na Odboru za evropske zadeve za Evropsko unijo se pogovarjali o ukinjanju Uredbe o spletnem reševanju potrošniških sporov, s katero ukinjamo nedelujoči mehanizem, digitalni, na ravni Evrope, ki je bil samo strošek in nobenega rešenega primera. Takrat sem tudi povedal, da bomo zelo hitro pred vas prišli s predlogom stališča do predloga spremembe uredbe, ki govori o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Ta mehanizem deluje. To v praksi pomeni, da v tem trenutku se v Sloveniji preko alternativnega reševanja potrošniških sporov rešuje 250 do 300 sporov, na eni strani med kupci, na drugi strani med prodajalci. To je dobro, ker če se uspešno reši, reši se približno ena tretjina teh sporov, potem se ne gre naprej po sodnih poteh in je s stališča potrošnikov bistveno lažje in seveda cenejše; mimogrede, plača trgovec in zato je ali zastonj ali pa mogoče nekoč bo taksa, ki bo pa minimalna. Vendar trenutna direktiva, ki govori o alternativnem reševanju sporov, je že nekoliko zastarela, ima že svojih deset let in v bistvu ne posega na področje dovolj, kjer je zelo veliko nakupov, torej na digitalne nakupe. To je mogoče glavni razlog, da se sedaj spreminja. Tisto, kar je pomembno tudi, je, da se spreminja na ta način, da posega ne več samo v pogodbena razmerja, ampak tudi želi v nepogodbene in predpogodbene pravice. Daje tudi možnost, da se preko alternativnega reševanja sporov začne reševanje tudi takrat, kadar je ponudnik izven Evropske unije. Pomembna novost je dolžnost trgovca, da na predlog za alternativno reševanje sporov mora odgovoriti v roku 20 dni. Do sedaj tega ni bilo in enostavno tista stran, ki si je želela mediacijo, ni vedela, kako stvari stojijo.

Gradivo, ki je pred vami in ki smo ga dobili torej v oktobru, je samo grob osnutek, zato je tudi stališče, predlog stališča Vlade, da seveda želimo, da se v bistvu na tem področju naredi napredek, in to pozdravljamo, vendar pa opozarjamo, da mora biti seveda novi pravni akt izvršljiv in učinkovit. Po našem mnenju v tem trenutku je kar nekaj vprašanj, da še ni takšen, ampak v praksi pomeni, da sedaj se bodo verjetno intenzivirali pogovori znotraj delovne skupine v Bruslju. Kakšna je časovnica? Ni zelo velika verjetnost, tudi zato, ker imamo pred nami volitve v Evropski parlament, da bi bila sprememba direktive sprejeta pred novim parlamentom. Ampak želja vseh pa je, da bi prišli do takrat vsaj do odločitve za splošni pristop. To v praksi pomeni, da se sam predlog spremembe direktive toliko izpili, da ga bo lahko tudi sprejel pristojni svet Evropske unije, torej svet, kjer so ministri, pristojni za trgovanje, za trgovino, in da je komisija in predsedstvo pripravljeno za pogajanje z novo sestavo Evropskega parlamenta.

Toliko na kratko, gospa predsednica.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo, poslanka dr. Tatjana Greif nadomešča nezasedeno mesto.

In sedaj, spoštovane članice in člani odbora, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Kosi, izvolite.

Hvala, predsedujoča, za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim, tudi državnemu sekretarju! Zdaj tu berem, da se bo uvedlo tudi novo digitalno orodje, ki bo nadomestilo tudi platformo za ta SRS. Zdaj ne vem, ali bo to nova digitalna platforma, ki je zdaj sicer, ko smo se zadnjič pogovarjali, da je več ne bo, ker ni prinesla nekih določenih rezultatov, ali bo to na kakršenkoli drug način se potem to uveljavilo, bo kaka druga ta točka, kjer se bo lahko torej izvensodno ta poravnava uveljavljala. Samo to bi pač prosil za pojasnilo.

Želi še mogoče kdo? Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Vsem prav lep pozdrav!

Hvala državnemu sekretarju za razumljivo obrazložitev sprememb evropskih dosjejev. Mislim, da gre za izjemno pomembno področje, za nas, evropske potrošnike. Skrajni čas, lahko rečem. Kupovanje se je definitivno preselilo na splet, kar pomeni, da tudi zakonodaja v smislu zaščite potrošnikov, evropskih potrošnikov, mora temu slediti, pravzaprav časovno že caplja. Mene veseli, ko berem oceno komisije, da gre za neke vrste skupno korist potrošnikov na evropski ravni sicer zgolj za 33 milijonov na letni ravni, Če to projiciramo na dvomilijonski slovenski trg, gre za zanemarljivo številko, ampak kakorkoli že, gre za korak v pravo smer. Na drugi strani pa imajo korist tudi predvsem MSP oziroma podjetja. V glavnem, MSP ocena je dobrih 630 milijonov evrov na letni ravni koristi. Ampak bolj kot te projekcije me zanima, ker ste gotovo, gospod državni sekretar, na ministrstvu, pristojnem za ta dosje, naredili neko simulacijo, kako deluje danes alternativno reševanje potrošniških sporov in kako bo delovalo, ko se bo to implementiralo tudi v lokalno zakonodajo. To potrošnike zanima in mislim, da smo kot zakonodajalci dolžni to simulacijo primerjave tudi predstaviti. Hvala lepa za odgovor.

Hvala lepa.

Želi še morebiti kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, dajem besedo mag. Dejanu Židanu za dodatna pojasnila. Izvolite.

Ja, če dovolite, prvi del, potem pa dovolite, da odgovori moja sodelavka na vaše tehnično vprašanje, ki tudi operativno sodeluje pri pogajanjih.

Mi že sedaj imamo, kakor ste povedali, gospod poslanec, sistem alternativnega reševanja sporov vzpostavljen. Ocenjujemo, da v tem trenutku smo pred dvema težavama. Prvo težavo bo rešila sprememba zakonodaje in to je dolžnost trgovca, da se odzove. Namreč, če pride v tem trenutku do pobude za alternativno reševanje, pobuda, če nekoliko poetično povem, lahko obvisi tudi v zraku, ker ni potrebe in zahteve po odgovoru. In ta zahteva po odgovoru in dolžnost odgovora bo verjetno vsaj nekaj novih primerov prinesla. Drugo je pa premajhno zavedanje v slovenskem prostoru, da imamo na razpolago vsi kot potrošniki tudi možnost alternativnega reševanja, torej da ni nujno, da gremo samo po klasični poti, zahteva, če nismo z dogovorom zadovoljni v tožbo, ampak da imamo tudi možnost alternativnega reševanja, ki je v resnici za potrošnike brezplačno. Tako da na tem področju nas čaka pomembno delo, na področju ozaveščanja potrošnikov. To je pomembno mogoče tudi zato, ker tekom letošnjega leta boste dobili strategijo varovanja potrošnikov, ki je že tako usklajena, da je poslana na Vlado. Ampak potem je to širši dokument, o tem se bomo pogovarjali, to je desetletna strategija in zajame tudi to področje. Tukaj pa ne gre samo za ministrstvo, ki je pristojno za trgovino, ampak za vsa ministrstva, ker s trgovino se srečamo povsod.

Mojo sodelavko pa prosim, da na vaše vprašanje, gospod Kosi, odgovori.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo gospe Jasmini Bolarič za dodatna pojasnila. Izvolite.

Lep pozdrav tudi z moje strani!

Vprašanje je bilo najprej glede tega digitalnega orodja, ki ga predvideva Evropska komisija. Dejansko je mišljeno tako, pač, Evropska komisija je predstavila en osnutek, in sicer naj bi se najprej, dokler ne bi bila ta evropska platforma za spletno reševanje sporov ukinjena, dokler ne bi postopki na njej prenehali, bi določene informacije, osnovne, za potrošnike še vedno bile na tej spletni strani, na tej platformi. Potem pa bi nekje v septembru 2024 bila pač pripravljena neka nova spletna stran, kjer bi bile osnovne informacije za potrošnike o možnostih reševanja njihovih sporov, seznam vseh izvajalcev izvensodnega reševanja sporov znotraj Evropske unije. Vsaka država pripravlja svoj seznam. Hkrati naj bi uvedli tudi nek pač pogovorni klepetalnik kot dodatno pomoč za potrošnike, tako da bi dejansko potrošnik dobil na tej strani tudi povezave do pritožb, obrazcev.

Tako nekako v grobem je to to.