6. nujna seja

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti

13. 2. 2024

Transkript seje

Dober dan! lepo pozdravljeni! Začenjam 6. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo pozdravljam članice in člane komisije in seveda še posebej toplo pozdravljam vse vabljene na današnjo sejo. Mogoče se nam bodo v nadaljevanju še nekateri pridružili, nekateri pa so se nam že predhodno opravičili.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: gospod Aleksander Reberšek in gospa Meira Hot.

Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Dušana Stojanoviča je z nami gospod Bojan Čebela, ga lepo pozdravljam in namesto gospoda Andreja Hoivika je z nami oziroma verjetno se nam bo še pridružil, gospod Branko Grims.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer: Problematika upokojencev in skrb za starejše.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Kot že rečeno, bomo danes zlasti s tistimi, ki ste povabljeni na današnjo sejo, spregovorili o širši problematiki upokojencev in o skrbi za starejše.

Na sejo sem vabila ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Luko Mesca, ministra za solidarno prihodnost gospoda Simona Maljevaca, ministra za zdravje dr. Danijela Bešiča Loredana, generalnega direktorja ZPIZ-a, Marijana Papeža, varuha človekovih pravic, gospoda Petra Svetino, društvo Inštitut 1. oktober in Civilno iniciativo Glas upokojencev, Skupnost centrov za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Spominčica - Alzheimer Slovenija, Hiša dobre volje, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialno zbornico Slovenije, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Zavod Pristan, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, DEOS d. o. o., MN - Moj načrt, Družba za zagotavljanje osebnih storitev d. o. o., Center celostne oskrbe d. o. o., Custodia - oskrba na domu in pomoč družini ter Inštitut za dolgotrajno oskrbo.

Od vabljenih so se nam opravičili Inštitut za dolgotrajno oskrbo, Zveza društev upokojencev Slovenije, Ministrstvo za solidarno prihodnost ter Zavod Pristan.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli poslanska vprašanja, objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, ter vloge, posredovane Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, objavljene v sistemu Udis in ste jih članice in člani komisije prejeli, po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepov z dne 22. maj 2023, ki so objavljeni na e-klopi.

In pričenjam z obravnavo te točke dnevnega reda in preden dam besedo najprej, mislim, da Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj samo zelo na kratko povem nekaj besed za sklic te seje.

Veste, da že kar, ne samo danes, ampak že kar nekaj let govorimo o tem, da je potrebno zagotoviti dostojno pokojnino upokojencev, da lahko živijo. Poudarek je na tem, da lahko živijo, ne da samo preživijo. Revščina je problem in to tisti in to zlasti revščina med starejšimi, torej upokojenci in tistimi, ki so celo življenje sicer pošteno delali za svoje plačilo, danes pa so mnogi na robu preživetja.

Zdaj, mislim, da nekaj dni nazaj je izšlo poročilo Evropske komisije, ki naslavlja, bom rekla, podatke in pa to, kaj se odvija v posamezni članici Evropske unije. To poročilo Evropske komisije je naslovljeno seveda tudi na Slovenijo in znotraj tega poročila je kar nekaj zanimivih podatkov, med katerimi je zanimivo povedati, da v tem zadnjem poročilu ponovno zapišejo, da so najbolj na preizkušnji starejše ženske nad 65. let, vdove, te se res soočajo s hudo revščino in s siromaštvom in mislim, da tukaj moramo danes spregovoriti tudi o tem.

Zdaj, veste, da imamo tudi izjemno visoko inflacijo, zaradi tega so višje cene najbolj osnovnih dobrin. To je velik problem za upokojence. Že do sedaj so težko prišli skozi mesec, zdaj je situacija še bistveno težja in prav revščina ter siromaštvo ter tudi pomanjkanje osnovnih dobrin predstavljajo tudi enega izmed največjih posegov v človekovo dostojanstvo in človekovo dostojanstvo je ena od človekovih pravic. Siromaštvo in revščina vodita tudi v socialno izključenost. Ta socialna izključenost je na tej točki pomembna tudi iz tega vidika, ker, če pogledamo, boste videli, da je, mislim, da z več kot 7 % so šle navzgor tudi storitve, vezane na družbeno mrežo, če tako rečem, se pravi, na kulturo pa rekreacijo. In veste, da je za upokojence in za starejše to prav tako pomembno, tukaj se krepi njihova mreža, komunicirajo med seboj. In zdaj se je vse to še podražilo, kar seveda je problem. Da ne omenjam energetske revščine, ki je še dodatno obremenila, pa ne govorimo tukaj samo o upokojencih, ampak tudi družine na splošno.

Pri blaginji upokojencev seveda moramo govoriti o dveh, najmanj o dveh stvareh, o kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe. Veste, da še v Državni zbor prihaja Zakon o dolgotrajni oskrbi; ko bo, bomo lahko pač pogledali celovito, kakšne rešitve so pripravljene. Druga stvar pa je tudi, da so mnogi, to moramo vedeti, ostali brez zdravnika, osebnega. Seveda je to že dolgo časa problem, ki ni nastal danes, je pa seveda eskaliral v zadnjih mesecih. Vmes so se že naredili nekateri ukrepi, ampak se je pa številka zdaj, kakor sem gledala, mislim, da celo v prejšnjem tednu še povečala. Tako da mogoče bi tudi ta vprašanja malo odprli, sploh tisti, ki ste danes vabljeni na to sejo.

In pa seveda druga točka je skrb za starejše, torej, kako res zagotoviti celovito obravnavo, da se bodo v jeseni življenja res dobro počutili. Vsi bomo enkrat tam in je prav, da za te stvari tudi poskrbimo. Jaz sem tudi, bom rekla, hodila po terenu, veliko tudi po različnih oblikah institucionalnega varstva, obiskala domove za starejše. Vidim, s čim vse se soočajo, največkrat s pomanjkanjem specifičnega kadra in s premalo prostorskih kapacitet. Skratka, to moramo vse nasloviti.

Torej, mnogi starejši se soočajo s hudimi stiskami, še posebej v zadnjem času pa zaradi draginje in te več kot desetodstotne inflacije. Mogoče bi dala še en podatek, ki ga jaz vidim kot zaskrbljujočega, in sicer, da skupno od skoraj šeststo triintrideset tisoč upokojencev, ki so v mesecu aprilu 2023 prejeli bodisi starostno, delno invalidsko, družinsko ali pa vdovsko pokojnino, ima kar šestinštirideset procentov teh upokojencev pokojnino danes nižjo od osemsto evrov, prag tveganja revščine pa je, kot veste, osemsto sedemindvajset evrov, in to, mislim, da pove vse o položaju. Povprečna pokojnina tako praviloma ne dosega niti praga revščine, pokojnina za polnih štirideset let delovne dobe pa je trenutno že skoraj za sto štirideset evrov nižja od zneska praga revščine. Zdaj, o tej situ v tej situaciji se marsikaj govori, zdaj veste, da smo mi, mislim, da v zadnjih dveh letih še prejšnje Vlade sprejeli oziroma je bila povišana zagotovljena pokojnina. Zdaj mislim, da je rečeno v zavezah koalicije, da bo v letu dva tisoč triindvajset za polno delovno dobo znašala najmanj do sedemsto evrov, torej, da naj bi se to dvignilo na za deset odstotkov nad prag tveganja revščine, kar pomeni, da bi potem morali upokojenci za štirideset let delovne dobe prejeti pokojnino v znesku, mislim, da nekje devetsto deset evrov, trenutno pa pokojnina znaša šeststo sedeminosemdeset celih petinsedemdeset evrov. Mislim, da so to ti osnovni podatki. Mogoče bi rekla samo še to, da če pogledamo samo na področju inflacije, kaj se je in uskladitve pokojnin, kaj se je dogajalo februarja 2022, je bila recimo redna uskladitev pokojnin v višini 4,4 %, ob tem, da je bila inflacija 2023 4,9 %. Eno leto kasneje, torej februarja 2023, pa redna uskladitev pokojnin v višini 5,2 %, ob tem pa je bila inflacija 10,3 % in to pomeni, da je bila uskladitev recimo v letu 2022 glede na inflacijo občutno višja.

V nadaljevanju bom dala zdaj seveda besedo vabljenim na sejo, se bom pa potem še v razpravi, ko bom odprla razpravo poslank in poslancev, če bo potrebno, vključila še v nadaljnjo razpravo, mogoče tudi glede tega, kar je bilo, kar je sedaj aktualno glede napovedi predsednika Vlade, ki jih je dal na medgeneracijskem srečanju glede tega ena cela odstotnega povišanja pokojnin in pa glede, kako to ste poimenovali, božičnega dodatka, mogoče to tudi v nadaljevanju.

Sedaj pa dajem besedo najprej državnemu sekretarju … / oglašanje iz dvorane/ Želite postopkovno, gospa Tamara Vonta, izvolite, v skladu z 69. členom Poslovnika, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Dobrodošli na še eni ekshibicijski seji komisije, ki je večino leta hibernirala, zdaj je pa čudežno se dvignila kot feniks iz pepela in obravnavamo kar, kar tako. Recimo obstajajo neka, neka pravila, kaj je gradivo. Danes imamo za gradivo poslanska vprašanja. Naslov je Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisija za peticije. Kje je peticija, me zanima, gospa predsednica. Druga stvar pa, kako so bile kršene človekove pravice vsem tem poslancem, ki so postavili poslanska vprašanja? To bi bilo moje vprašanje v zvezi s postopkovnim vprašanjem.

Poleg tega bi pa samo še eno pripombo dala, ker gre non stop za zavajanje, in sicer govorim o rednih usklajevanjih pokojnin, ki so zakonsko določene, zakonsko določene. V zakonu piše, kako se usklajujejo in zavajanje je, da kdo noče. Vi ste tu v parlamentu od leta 2004. Zakaj niste spremenili zakona, pa naj se usklajujejo tako kot se morajo? Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Ste želeli postopkovno, gospa Nataša Sukič? (Da.) Izvolite.

Ja, spoštovana predsedujoča, v tem duhu kot je že predhodnica opozorila, ne razumem sklica današnje seje. Vprašanje stanja upokojencev smo večkrat obravnavali v zadnjem času. Zanima me torej, sama Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti ima po Poslovniku sledeče naloge - obravnava peticije oziroma vloge. Zdaj kje je ta peticija? Jaz je v gradivu nisem videla, smo pa videli kup poslanskih vprašanj. In tudi jaz se sprašujem ali so bile poslankam in poslancem kršene temeljne človekove pravice pri odgovorih, kajti česa podobnega, da bi kot gradivo prejeli kup vprašanj poslanskih in odgovorov, jaz se ne spomnim, pa sem v parlamentu že drugi mandat. Kakor rečeno, pokojnine se torej ureja, izplačevanje pokojnin, zakon zmeraj je veljal, tudi v preteklih mandatih in res ne razumem te nenadne, bom rekla, tega nenadnega stopnjevanja oziroma že skorajda histeričnih reakcij, ko dobro vemo, da se dela tako na pokojninski reformi in tako dalje.

Tako da meni se zdi ta sklic seje s temi gradivi pač precedens in bi prosila za pojasnilo. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

No, jaz bom zdaj čisto mirno to zavrnila zaradi tega, ker ne vem, zakaj takšna zaskrbljenost. Najprej naj samo rečem, da ne gre za nič nenavadnega. Mi smo že večkrat sklicali seje komisije, kjer so bili zraven, zraven tudi kot gradivo poslanska vprašanja. Kdor jih želi komentirati, jih lahko v razpravah, če ne, jih ni potrebno. Drugače pa seveda smo, ste kot gradivo prejeli tudi štiri vloge oziroma peticije, ki so bile posredovane na Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti in mi smo tukaj, da lahko takšne peticije tudi obravnavamo oziroma spregovorimo o širši tematiki.

Sedaj pa bom dala besedo gospodu Igorju Feketiji iz, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo. Izvolite, beseda je vaša.

Igor Feketija

Hvala za besedo. Pozdrav vsem skupaj.

Glede na to, da je gradivo za današnjo sejo, da so gradivo poslanska vprašanja, smo nekako ta posamezna vprašanja združili v sklope, ker se nekatera majčkeno ponavljajo ali pa so si zelo sorodna. Pa bi mogoče kar naslovil vsebino teh vprašanj. Verjamem, da smo na praktično vsa odgovorili, razen dveh tu nimam odgovorov, ki pa imata opravka z domovi, z gradnjo domov in razpisi za gradnjo domov starejših občanov, ki je ne morem komentirati, ker ni več v pristojnosti našega ministrstva. Ostalo pa pravim, lahko grem po vrsti pa zadevo približno predstavim.

Torej, prvi sklop vprašanj se nanaša na pokojninsko reformo. Časovnica glede tega ostaja enaka. Kot sem že večkrat pojasnil v začetku drugega pol leta letošnjega leta bomo socialnim partnerjem predstavili izhodišča za pokojninsko reformo, potem si bomo vzeli eno leto časa za široko razpravo s socialnimi partnerji in širšo javnostjo, z vsemi ostalimi deležniki in potem še pol leta za državnozborsko obravnavo predlaganega zakona. Končni cilj ostaja tudi v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost, da sprejmemo novo pokojninsko zakonodajo do konca leta 2024. Ključna zaveza, ki velja že lep čas, vsaj od leta 2017, je, da bo prenova sistema skrbi za upokojence in invalide potekala v socialnem dialogu s socialnimi partnerji, ki so tudi v letu 2017 podpisali usklajena izhodišča, kjer se določajo neki okvirni cilji, zdaj vmes za posamezne cilje celo ugotavljamo, da so vsaj deloma že izpolnjeni, ostalim bomo seveda sledili in to upoštevali. So pa tudi v koalicijski pogodbi zapisane nekateri parametri oziroma smernice, ki jih bomo tudi spoštovali in vsaj razmišljali tudi v tistih smereh. Glavni trije cilji, ki jih bomo zasledovali s to prenovo sistema so, prvič, dostojne pokojnine, torej blaginja upokojencev, drugič, finančna vzdržnost, težava je seveda, da se ta prva dva cilja lahko zlasti v luči demografskega prehoda tudi nekoliko izključujeta in bo tukaj potrebna ena mera inovativnosti, pa tudi nekega dogovora in tretjič, mogoče izboljšati preglednost celotnega sistema, kot smo že zadnjič ugotavljali, v postopku sprejema je novela ZPIZ-2S, kar pomeni, da se je pokojninska zakonodaja samo v zadnjem dobrem desetletju pogosto dopolnjevala, spreminjala in tako naprej, seveda ni vsaka od teh novel pomenila resen poseg v samo vsebino, ampak so se pa upokojenci v zadnjem dobrem desetletju upokojevali po različnih pogojih.

Glede gmotnega položaja upokojencev, drži, na eni strani imamo skoraj polovico izmed 633 tisoč upokojencev, ki so pod pragom tveganja revščine in za njih ugotavljamo, torej samo za to polovico, da imajo pa v povprečju 34 let delovne dobe, nekateri nimajo po lastni krivdi nedosežene polne delovne dobe. In prav v zvezi s tem na drugi strani imamo pa približno 69 tisoč upokojencev, ki imajo manj kot 500 evrov pokojnine, ti imajo pa v povprečju 23 let delovne dobe. Najbolj ogrožene skupine znotraj upokojencev so pa samske upokojenke, pri katerih stopnja tveganja revščine dosega tudi 25 %, 26 % in pa invalidi v upokojenskih gospodinjstvih, kjer pa lahko ta stopnja preseže tudi 35 %. Na sedemurni razpravi na to temo v petek v Državnem zboru sem v zvezi s tem prejel zelo nasprotujoča si mnenja, pogosto iz ust istih ljudi. Torej na eni strani nas skrbi upravičeno gmotni položaj teh ljudi, istočasno trdimo oziroma sem slišal zelo močno izraženo mnenje, da so pokojnine ekonomska kategorija za katere velja zavarovalni princip in da morajo prejemki iz tega naslova biti sorazmerni z vplačili, torej s plačanimi prispevki in to dvoje ne gre skupaj. Če nas skrbijo in tam sem imel možnost poslušati sočutno predstavljene zgodbe res upokojencev v hudi stiski, ki pa ne dosegajo teh pogojev, po katerih naj bi pokojninski sistem deloval in hkrati sem slišal argumente, da pokojninski sistem mora delovati v zavarovalnem principu. Ostane nam samo torej vprašanje, če želimo nasloviti gmotni položaj teh ljudi, ali smo pripravljeni biti bolj solidarni. Drugo vprašanje je pa seveda, ali to naredimo znotraj sistema pokojninskega zavarovanja ali tega očistimo socialnih transferjev in potem vzpostavimo nek vzporeden sistem socialnih transferjev, ki bo dosti močen, robusten, da bo poskrbel za vse tiste, ki niso zmožni več delati, pa nimajo zgodovine vplačevanja prispevkov, Torej, to se mi zdi eno temeljno konceptualno vprašanje, ki ga bo treba nasloviti skozi nas. Torej v naslednjem času, sploh če se zavedamo, kot sem večkrat že opozoril, da se začenjajo upokojevati generacije, ki so prekarno zaposlene, ki so siljene v nestalne oblike zaposlitev, kjer so njihova plačila prispevkov zelo nizka in da se bodo kmalu začele upokojevati generacije upokojencev, ki ne živijo v lastnih nepremičninah, kar pomeni bistveno razliko.

Torej, da ne ponavljam številk glede gmotnega položaja upokojencev, nekaj sem jih že navedel. Kar pa zadeva uskladitve in spremembe v zadnjem času, so pa številke precej jasne. Od leta 2017 se je realna vrednost pokojnin, torej po prilagoditvi za inflacijo povečala za 10,1 %, samo v letu 2022 je, zopet zaradi narave uskladitve in zaradi visoke inflacije, padla za 0,7 %, v zadnjih 6. letih je pa naraščala in je naraščala, so pokojnine naraščale tudi hitreje od nekaterih drugih kategorij, od neto plače in tako naprej, razen minimalna plača, ki je v tem času rasla hitreje. To seveda ne pomeni, kar sem že povedal, da je gmotni položaj upokojencev dober, pomeni pa seveda, da se ta uskladitev, da je bila razen v letu 2022 ugodna za upokojence.

Poudaril bi mogoče tudi to, da v teh izhodiščih socialnih partnerjev za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja izrecno piše, da je treba indeksacijo določiti tako, da bo fiksna in da v njo ne bo možno arbitrarno posegati in to je storjeno in to je fiksno že 10 let in kakor smo že slišali, na ta način se tudi usklajujejo pokojnine.

Glede ukrepov, ki so v zadnjem času izboljšali gmotni položaj upokojencev. Mogoče velja omeniti ta paket 4. ukrepov, vreden 100 milijonov evrov, predstavljen prejšnji teden. Torej vdovske pokojnine se zvišujejo na 700 evrov, kjer sta bila oba upokojenca upravičena do kakršnekoli pokojnine. Predčasno se dvignejo pokojnine za 1,8 %, torej novembra in decembra, in potem še januarja pred naslednjo uskladitvijo. Naslednja uskladitev, mimogrede, je predvidena glede na trenutne makroekonomske kazalnike v višini 7,8 %, kar bo višje od predvidene inflacije.

Potem je tudi v tem paketu sprememba osnove za invalidske pokojnine, kjer se bo zdaj osnova upoštevala v višini, kakor da bi bil tudi invalid zaposlen za polovični delovni čas, kakor da bi bil zaposlen za polni delovni čas in izplača se potem še zimski dodatek v višini 40 % letnega dodatka.

Torej, to je glede teh ukrepov. Mnenje glede izredne uskladitve smo tudi že večkrat predstavili. Glede na sredstva, ki so na voljo, torej, po več letih zopet veljajo fiskalne omejitve s strani Evropske unije. Javno finančni primanjkljaj je treba spraviti na 3 %, pred tem tega par let ni bilo treba, zato smo bili pri pripravi teh ukrepov tudi na ta način omejeni. Izredna uskladitev bi pomenila enak dvig pokojnin vsem upokojencem in to bi pomenilo, če naslavljamo zdaj revščino med upokojenci, da bi ljudje z najnižjimi pokojninami dobili približno 10 evrov, tisti z najvišjimi pa 120, in se nam je zdelo, da pač obstajajo boljši načini za naslavljanje tega problema znotraj danih javnofinančnih omejitev.

Glede različnih odmernih odstotkov, sem že se dotaknil te teme. V to se nazaj retroaktivno na žalost ne da poseči. Enak je bil odgovor tudi prejšnjega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ti pogoji, pod katerimi so se ljudje v zadnjih 10., 11. letih upokojevali, so preprosto preveč različni, da bi lahko za nazaj posegali v njihove pokojnine in jih ponovno odmerjali na kakršenkoli način.

Zdaj s tem mislim, da sem naslovil večino bistvenih vprašanj. Potem so bila pa še nekatera vprašanja, zahteve za posamezne podatke, recimo seznam vseh, ki prejemajo pokojnino brez kritja vplačanih prispevkih, na to smo pač odgovorili, podali pisno vse podatke, pa bi mogoče na tej točki zaključil, pa lahko potem še kakšno pojasnilo podam, če bo treba.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam za vaše uvodno stališče.

V kolikor bo v nadaljevanju seveda še kakšno vprašanje, vam bom dala besedo, da boste lahko nanj odgovorili.

Sedaj pa dajem besedo gospe Nataši Vidnar z Ministrstva za zdravje.

Izvolite, beseda je vaša. / oglašanje iz dvorane/ Pa če se lahko še vključite.

Tako. Izvolite.

Nataša Vidnar

/ izključen mikrofon/ Ja, hvala lepa. / vklop mikrofona/ Spoštovana predsednica, spoštovani prisotni, hvala lepa za povabilo. Hkrati opravičujem gospoda ministra Danijela Bešiča Loredana. Mi pa je v veselje, ker je to področje, s katerim se v okviru Direktorata za zdravstveno nego ukvarjamo, da sem tudi jaz danes z vami tukaj.

Poslanska vprašanja niso bila naslovljena direktno na nas, ampak ker se zavedamo tudi odgovornosti in ker tudi na Ministrstvu za zdravje z zaskrbljenostjo spremljamo situacijo sistemskega urejanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, smo danes veseli, da smo tukaj. In zato smo tudi v okviru ministrstva s 1. 4. reorganizirali in vzpostavili sektor za integrirano zdravstveno oskrbo, ker želimo partnersko sodelovati z novim ministrstvom pri vzpostavitvi integrirane dolgotrajne oskrbe. Torej, zavedamo se, da je potrebno ne ločevati sociala, zdravstvo, ampak če želimo holistično obravnavati predvsem starejšega, moramo pristopati integrirano. Želimo, da je dolgotrajna oskrba organizirana tako, da predvsem sledi potrebam okolja oziroma stanovalcev in uporabnikom storitev socialno varstvenih zavodov.

Glede na aktualnost predloga novele Zakona o dolgotrajni oskrbi se tudi na Ministrstvu za zdravje zavedamo, da je rok, ki je določen za javno obravnavo sedem dni, bil zagotovo prekratek, saj gre pravzaprav za enega izmed ključnih zakonov v mandatu te Vlade. Postavlja se tudi vprašanje, kdaj bodo predstavljeni tudi podzakonski akti, ki so vezani na zakon, kot sistem financiranja dolgotrajne oskrbe tudi v prihodnje.

Kot ste že sami na začetku povedali, vsi demografski podatki kažejo, da se slovenska družba stara in da bo v prihodnjih letih vedno več tudi starejših. Tega se tudi na ministrstvu zelo zavedamo, in da bo vedno več ljudi v naši državi potrebovalo dolgotrajno oskrbo, ki mora, še enkrat, biti osredotočena na individualne potrebe človeka oziroma starostnika. Potrebujemo torej stabilen finančni vir financiranja dolgotrajne oskrbe. In seveda to, kar vemo, da se srečujemo ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu, kvalificirane kadre za izvajanje zdravstvene in socialne oskrbe. Če je kdo od vas pogledal tudi letna poročila v socialno varstvenih zavodih, zavodov, ki so v lasti države, ste zagotovo zasledili, da se povečuje tudi število stanovalcev oziroma uporabnikov v najzahtevnejših kategorijah oskrbe. Tisti, ki so prišli pred dvajsetimi, tridesetimi leti ali dvajsetimi leti v socialno varstvene zavode, so prišli pomični, torej, niso potrebovali zahtevnejših storitev, posegov. Sedaj pa vemo, da so uvrščeni po kategorizaciji v tri A, štiri B oddelke, kjer potrebujejo zahtevnejše postopke s strani izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe. In zato še enkrat poudarjam, se na ministrstvu res zavzemamo za integrirano zdravstveno oskrbo, še enkrat, kjer se zdravstvo in sociala prepletata. Nekako se zavedamo, seveda, da je potrebno sprejeti ukrepe v okviru reševanja kadrovske problematike tudi v okviru Direktorata za zdravstveno nego, kjer ni samo naše področje zdravstvena nega, kot se zdaj sliši, ampak se zavedamo tudi med poklicnega sodelovanja, partnerskega sodelovanja vseh ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki tudi skrbijo za starejše, se bomo tudi lotili oziroma bomo realizirali ukrepe v tej smeri v okviru kohezijske politike.

Tisto, kar v tem predlogu novele zakona, bom rekla, zelo izstopa, da se predvideva ukinjanje tako imenovanih negovalnih domov. Mogoče res izraz nekako ni za marsikoga ustrezen, ampak mogoče kako drugo poimenovanje. Zavedamo pa se ravno zaradi tega, ker sem že pred časom povedala, da je zahtevnost obravnave stanovalcev vedno večja in vedno bolj zahtevna. Zato moramo vzpostaviti mrežo zdravstveno socialnih zavodov. Trenutne socialnovarstvene zavode je potrebno preoblikovati v različne tipe, ki bodo zagotavljali storitve glede na potrebe starejših ljudi.

Socialnovarstveni zavodi so po novi reorganizaciji umeščeni pod Ministrstvo za solidarno prihodnost. Seveda je želja na Ministrstvu za zdravje vseh nas, da čim prej partnersko pristopimo k preoblikovanju v zdravstveno socialne zavode in pri tem predvsem ne pozabimo na holistično obravnavo ljudi in da seveda še enkrat sledimo njihovim potrebam. In da tudi nekako skupaj, tisti, ki delamo na ministrstvu na tem, pristopimo k prenovi vseh ustanovitvenih aktov kot tudi temeljnih aktov, torej statutov. V kolikor želimo pripraviti kakovostni Zakon o dolgotrajni oskrbi, se bo potrebno povezati in delovati sinergistično in zagotovo tudi to, kar ste prej izpostavili, tisto kar ni, bom rekla, današnja tematika, čakalne vrste, poskrbeti za starejše, bomo morali to, kar je bilo tudi prejšnji teden predstavljeno na predsedniškem forumu, najti konsenz in enkrat delovati skupaj. Tudi pred časom sem bila sama na Švedskem, tam zelo delujejo, sploh na področju zdravstva, da so tako uspešni, pri prenovi zdravstvene reforme. Skupaj, torej, ne glede, bom rekla, tudi če zdaj gledamo politično pripadnost, mi moramo poskrbeti, danes smo na tej komisiji za starejše, za ljudi, ki jih bo v naši državi vedno več in mi smo odgovorni za te ljudi. No in bom rekla, menedžer bolnišnice Karolinska, ki se uvršča med prvo v Evropi oziroma med 6 na svetu, je njegova vizija, da je tako uspešen, da je tako uspešna s svojimi sodelavci, ki partnersko sodelujejo, se držijo vizije »We make impossible to possble together«, in to je tisto, kar mogoče želim danes sporočiti - together, samo skupaj, vsi, ki smo danes skupaj, bomo lahko poskrbeli za starejše.

Mogoče pa še, ker se moram malo po 3. uri tudi posloviti, bi dodala še tista druga točka, ki pa je tudi, bom rekla, se dotika tudi neposredno našega dela, skrb za starejše, kako nekako jim skrbeti za njihovo zdravje v smislu preventive, krepitve zdravja. V okviru Ministrstva za zdravje, v okviru Direktorata za javno zdravje imamo zelo dobre preventivne programe v centrih za krepitev zdravja. V centrih za duševno zdravje, veste, da je bil Zakon o duševnem zdravju sprejet, vedno več je tudi starejših, ki potrebujejo te storitve, marsikdo nima denarja, da si lahko to privošči, v okviru sploh primarnega zdravstvenega varstva so te zadeve, te delavnice brezplačne. Tako da zavedamo se te vloge in bomo tudi v tem nadaljevali. Smo pa vedno, bom rekla, pripravljeni sodelovati s komerkoli in predvsem v dobro starejših.

Najlepša hvala. Se strinjam z vami, kar ste povedali, sploh to ob zaključku.

Bi pa prosila vse, ki ste v tej dvorani, da vendarle, ko nekdo govori, gospa mislim, da je zelo lepo povedala svoje stališče, ampak žal ste nekateri tako močno klepetali, da je bil kar malo problem. Tako da bi prosila, da vse govorce v nadaljevanju pač poslušamo in jih skušamo na nek način tudi slišati, da vidimo, kaj so pravzaprav imeli za povedati.

Sedaj pa tako … Če se še izključite mikrofon, se vam zahvaljujem. Vem, da morate, mislim, ste povedali, iti po 3. uri, ampak mislim, da ste odprli nekatere točke, ki so zelo pomembne in ključne tudi za današnjo razpravo in zato smo danes tudi sklicali to sejo Komisije za človekove pravice.

Sedaj pa dajem besedo, morala bi jo dati gospodu Marjanu Papežu, generalnemu direktorju ZPIZ-a, torej Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pa z nami gospod David Klarič. Izvolite, beseda je vaša.

David Klarič

Hvala lepa za besedo.

Glede zavoda lahko povem, če se zdaj osredotočim na poslanska vprašanja, lahko povem pač, da vsako poslansko vprašanje, ki ga zavod prejme z zaprosilom za podatke, zmeraj konkretno in hitro pripravimo na voljo ministrstvu, da poda odgovor. Glede drugi del, gmotnega položaja je pa ena izmed nalog sveta zavoda, to je naš organ upravljanja zavoda, da spremlja tudi gmotni položaj upokojencev in uživalcev pravic ostalih, tukaj predvsem mislimo prejemniki invalidskih nadomestil. Zavod vsako leto v letnem poročilu v posebnem poglavju predstavi gmotni položaj upokojencev in letno poročilo se tudi vsako leto obravnava v Državnem svetu in tudi posreduje ga Vlada potem v Državni zbor. Podatke o gmotnem položaju je državni sekretar že tukaj predstavil, mi lahko, jaz tukaj lahko mogoče samo še poudarim, da naloga zavoda je, da izvaja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje učinkovito, zagotavlja čim bolj popolne podatke, matične evidence in jih da na razpolago odločevalcem za nadaljnje ukrepe. Poslovanje zavoda je tudi vsako leto pregledano s strani Računskega sodišča, nismo dobili nikoli negativnega mnenja ne na pravilnost poslovanja niti na računovodske izkaze. Še več, zadnjih mogoče deset, petnajst let imamo vedno pozitivno mnenje Računskega sodišča na računovodske izkaze. Če pa bo zdaj še… Saj pravim, gmotni položaj ne bi predstavljal. Statistične podatke tudi ne. Izdajamo vsak mesec mesečni statistični pregled, kjer so podrobno predstavljeni vsi podatki, tudi s trendi za zadnjih deset let. In kot svet zavoda in Državni svet so vedno ocenili letno poročilo kot primerno podlago za sprejemanje nadaljnjih odločitev. Tako. Hvala.