Dober dan, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 6. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam najprej članice in člane komisije, še posebej toplo pa pozdravljam vse vabljene na današnjo sejo!

Preden pa začnem s protokolom, kar je potrebno povedati na začetku te seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, naj samo povem, da takrat, ko smo rezervirali prostor, še dobro, da smo termin dobili, medtem ko soba, edina, ki je bila prosta, je bila ta, zato pač smo danes malo v te, bom rekla, v neki stiski, ampak, prostorski stiski, vendar pa v nadaljevanju, ko boste vabljeni dobili besedo, bi vas prosila, da ste eden do drugega toliko solidarni, da se potem menjavate med seboj.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: gospa Meira Hot in gospa Tatjana Greif.

Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Mihe Lamuta je z nami gospod Aleš Rezar, namesto Gašperja Ovnika gospa Sara Žibrat, namesto Jožice Derganc gospa Tamara Kozlovič in namesto gospoda Zorana Mojškerca gospa Anja Bah Žibert.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer: Zagotavljanje ustavne pravice do varnosti in zasebnosti - varnostna problematika v občini Šentjernej in drugih delih jugovzhodne Slovenije.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Kot že rečeno, bomo danes govorili o zagotavljanju ustavne pravice do varnosti in zasebnosti, glede varnostne problematike v občini Šentjernej in drugih delih jugovzhodne Slovenije.

Na predlog predlagatelja smo na sejo vabili: predsednika Vlade Republike Slovenije, ministra za notranje zadeve, direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, župana občine Šentjernej, župana mestne občine Krško, župana mestne občine Novo mesto, župana občine Brežice, župana občine Črnomelj, župana občine Kočevje, županjo občine Metlika, župana občine Ribnica, županjo občine Semič, župana občine Škocjan, županjo občine Trebnje, varuha človekovih pravic, nekdanjega direktorja urada vlade Republike Slovenije za narodnosti, predsednika Foruma romskih svetnikov, predsednika Zveze Romov Slovenije, občinskega svetnika v občini Šentjernej, Zvezo Romov za Dolenjsko, nato pa smo dodatno vabili Marijo Martinčič Bauman, občinsko svetnico Občine Šentjernej, državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve in predsednico medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, direktorja Policijske uprave Novo mesto, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministra za vzgojo in izobraževanje, Iniciativo "Za varno Šentjernejsko dolino" ter Bogdana Krašno in Andreja Turka.

Od vabljenih so se opravičili: predsednik Vlade dr. Robert Golob.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in sicer z dne 15. januar 2024, ki je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Po sklicu seje pa ste prejeli še novo zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje komisije z dne 17. januar 2024, ki je objavljena na e-klopi in je pač praktično identična prvi, samo nekaj popravkov je še dodanih.

Prehajam oziroma pričenjam z obravnavo te točke.

In najprej, tako kot je po Poslovniku, dajem besedo predlagatelju, da predstavi razloge, zaradi katerih je bila vložena zahteva za sklic seje in v imenu predlagatelja dajem besedo gospe Anji Bah Žibert.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Naj uvodoma najprej povem, da se seveda še enkrat opravičujemo za sklic seje, ki je bil takrat odpovedan zaradi vremenskih razmer, ampak žal je bilo takšno, da je bilo veliko bolj varno, da to storimo. Tako je ta seja prestavljena na današnji dan.

Vaš odziv, spoštovani, kaže na to, da smo v Slovenski demokratski stranki ravnali prav, da smo se odločili za predlog in podali na Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlog, da obravnavamo to problematiko, ki postaja vse bolj zahtevna. Vaša prisotnost, ker vem, da vas je veliko iz lokalnih skupnosti in vem, da imate številne obveznosti, da ste si vzeli čas in prišli, dodatno dokazuje, da je prav, da v Državnem zboru to dodatno odpremo in da opravimo čim bolj široko razpravo v želji, da se vendarle začnemo pogovarjati o konkretnih rešitvah, da pridemo do nekih rešitev in da začnemo ta začaran krog počasi premikati v neko drugo smer. Jaz bi nekako ta predlog sklica strnila v nekaj točk, predvsem pa bi si želela, da potem poveste vi, spoštovani vabljeni, kajti vi boste povedali iz prve roke in boste seveda povedali tisto, kar poznate in s čimer tudi živite in se dnevno soočate.

Sklic te seje je bil dejanje velikega razumevanja za položaj ljudi v jugovzhodni Sloveniji, tako za večinsko prebivalstvo kot romsko, ki želi živeti v varnem okolju, ki omogoča razvoj posameznika in napredek tiste družbe v okolju. Pozitivna diskriminacija romske skupnosti ne sme pomeniti diskriminacijo pravic večinskega prebivalstva. To enostavno ne gre skupaj. Takšna politika je pripeljala do točke, kjer smo pravzaprav danes. Lonec je pod vse večjim pritiskom. Kaj to pomeni, boste povedali danes sami in upam, da seveda bomo ta pritisk pravočasno ustavili. Sistem, da za Rome veljajo drugačna pravila oziroma, da pravzaprav ni pravih posledic ukrepov, če se zakonov ne spoštuje kot jih morajo denimo ostali prebivalci, je pripeljalo do negativnih posledic in občutenja, da je nekaterim dovoljeno vse. Seveda pa se ob tem, to je treba poudariti, vrši tudi pritisk na tiste Rome v skupnosti, ki živijo, ki živijo oziroma želijo živeti drugače, ki želijo živeti tako kot večinsko prebivalstvo, in danes, namesto da bi se vršil pritisk na tiste, ki so del problema, imajo težave tisti, ki so del rešitve v svojem okolju. Dejstvo je, in to si moramo priznati, da leta in leta poročil o, bom rekla, uresničevanju položaja romske skupnosti, leta in leta pogovarjanja o tem kaj bi bilo treba narediti, rezultati so danes tukaj. Jih sploh imamo? Smo kjerkoli sploh napredovali? Žal v jugovzhodni Sloveniji mnogi, mnogi vidijo, da se je položaj še poslabšal in seveda je težko vleči vzporednico z Romi v Prekmurju in nekako razumeti, da je ta položaj drugačen. Tisti, ki se ne soočajo z romsko problematiko, ki živijo v okolju, kjer romske problemati ni, se zavedam, da težko to razumejo, in zato je prav, da danes o tem tudi spregovorimo.

Kot drugo, vse poslanske skupine smo dobile pismo zaskrbljenih prebivalcev Šentjerneja. Te so povedali oziroma napisali, kakšna stiska je, s čim se soočajo in da zgolj želijo živeti tako kot ostali prebivalci v Sloveniji, varno, brez nasilja v sobivanju, ničesar drugega nočejo. Dejstvo pa je, da tako oni kot tudi sosednja občina oz. kar sosednje občine, ne bom zdaj vse naštevala, zagotovo poznate, gre za pretežno, teh 11 občin iz jugovzhodne Slovenije, pa več ne živijo normalnega življenja. V domove se zaklepajo, občine dobivajo neka sredstva za to, kar pač imajo v svojem okolju romsko problematiko, ki pa na koncu gredo za to, da se uniči, da se kupi tisto kar je bilo uničeno, se pravi, se davkoplačevalski denar uporablja za to, kar je bilo na primer v neki infrastrukturi uničenega, ne pa za to, da bi se kakovost življenja izboljševala. Nasilje se je preselilo tudi v šole. Zakaj? Zato ker največkrat zato, ker isti razred obiskujejo starostno povsem različni otroci. V prvi triadi so poleg otrok, ki sodijo v prvo triado, tudi otroci, ki bi morali biti že, ne vem, v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Že njihove potrebe in način razmišljanja je povsem drugačen, ko pa je zadaj še nek vzgojni koncept, ki ga ti otroci prinesejo iz svojega okolja, je stanje le še slabše. Seveda, ta drugi vidik, o katerem je bilo že nekaj govora in mislim, da bi morali danes govoriti še mnogo več, je neobiskovanje osnovne šole. Mislim, da okoli 300 prekrškov oziroma inšpekcijskih prekrškov je bilo glede neobiskovanja šole v Sloveniji, večina v tem delu, stanje pa se ne izboljša. Očitno to ne zadostuje. Otroci ne prihajajo v šolo, in spoštovani, danes, ko imamo na mizi tudi Zakon o osnovni šoli, se ukvarjamo s problemom tistih staršev, ki poučujejo otroke na domu, ker so se sami tako odločili in je to zakonska možnost, z njimi se ukvarjamo, njih nadziramo, v celem zakonu pa ni enega stavka o tem, kaj bomo naredili, da bomo romske otroke pripeljali v šolo. Romski otroci niso krivi, da ne hodijo v šolo, to ni njihova krivda, je pa, spoštovani, njihova pravica. To je ena od temeljnih otrokovih pravic in ta se ne realizira. In oprostite, tako kot je, ta sistem toleriramo, kajti izboljšav ni.

Drug problem, ki je zagotovo tudi velikokrat izpostavljen, je vloga policije in ostalih, ko pride do nasilja in kaznivih dejanj. Veliko ljudi mi reče: saj policisti ukrepajo, pa nič ne morejo. Kaj hočem s tem povedati? Nekoga, ki je nasilen ali naredi kakšno drugo kaznivo dejanje. policaji obravnavajo tako oz. policisti obravnavali tako kot bi morali, potem pa se stvar nekje ustavi, ne pride do izvršb. Zakaj ne pride do izvršb, tudi vemo in o tem nekaj več morda v naslednjih stavkih. Zdaj želim si, da seveda v nadaljevanju več povedo tudi domačini, bi pa tukaj nekaj povedala: globoko se zahvaljujem vsem tistim, ki prihajate iz okolja danes, ker ste si upali priti. Ker ste si upali priti. Namreč obveščena sem, obveščena sem, da so bili nekateri dobesedno zaznamovani s tem, da če se bodo kakorkoli oglašali na to temo, povračilni ukrepi pridejo. Ljudje se bojijo. Ljudje se bojijo. Zdaj mi pa povejte, smo res svobodni? Ljudje v naši državi se bojijo in to je resnica.

Naprej, danes je morda seja tudi zato tako pomembna, ker bomo lahko poslušali od prebivalcev do predstavnikov lokalne skupnosti, do ministrstev in seveda tudi urada, se pravi dobesedno in seveda tudi poslancev v Državnem zboru. Danes bodo lahko spregovorili vsi deli naše družbe, pomembni deli in jaz upam, da na koncu pridemo tudi do nekih rezultatov ali pa vsaj smeri, da pričnemo zadevo resno reševati. Zdaj jaz moram povedati, in to vsi dobro vemo, da ni res, da rešitve niso mogoče, ni res, da jih ni bilo. Bile so na mizi, smo jih imeli oktobra 2023 v zakonih, ki so jih pripravili župani in županje 11 občin, obravnavali smo jih v tem Državnem zboru, vendar pač koalicija ni želela niti toliko prisluhniti, da bi jim dovolila v nadaljnjo proceduro. Končalo se je na prvi stopnji, seveda pa z obljubo, da bo pripravila svoje zakonske rešitve do konca leta 2023. Danes smo februarja in o teh rešitvah ni ne duha ne sluha. Skratka ostali smo na točki, ki je bila pred predlaganimi rešitvami, ki mislim, da so bile pravilno naslovljene in da so predlagali rešitve, kjer je dejansko treba začeti, to je pri izobraževanju. Če želimo karkoli spremeniti tudi pri teh otrocih potem v njihovem nadaljnjem življenju, bomo morali začeti pri izobraževanju in obiskovanju v šole. Takrat je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oporekalo tem rešitvam z izjavo, da socialni transferji niso stvar kaznovalne politike. Niso stvar kaznovalne politike. Jaz pa trdim, da socialne transferje ne more dobiti nekdo, ki se gre kaznovalne politike oziroma ne politike, ampak ki dela prekrške, za katere je potrebno kaznovalna politika. Država nekomu omogoča razvoj, pri tem pa drug niti toliko ne pomisli, da bi vsaj z dostojnim življenjem ravnal tako kot je prav. Se pravi, ne gre za kaznovalno politiko, ampak tudi tisti, ki imajo socialne transferje imajo neko dolžnost do države in prav je tako. To ne pomeni, da so oni drugačni državljani. In če nekomu danes, ki ima penzijo 200 evrov, 250 evrov izklopijo elektriko, vzamejo vodo, jaz ne vem, bo to veljalo tudi za tiste, ki imajo transferje? Tako je tudi prav. Pač enako je treba ravnati z vsemi državljani. In absolutno, če smo nekomu pripeljali vodo do doma, če smo pripeljali nekomu elektriko do doma, je njihova edina dolžnost, da potem vsaj se tisto nujno plačuje, sploh če vemo, da pač marsikje še občine posebej pomagajo, imajo različne ukrepe za pomoči, ampak neke zadeve je, vendarle potrebno jemati na način, da pač vsi v državi nekaj pridamo k temu.

Morda za moj zaključek samo en vpogled, jaz ne posplošujem stvari, nikakor ne. Kot sem povedala, se zavedam, da so pač posamezniki, ki v romskih naseljih želijo živeti tako kot večinsko prebivalstvo, pa jim to ni omogočeno. Ampak kar naprej govorimo o podobnih stvareh, rešitev pa ni. Pa naj vas spomnim, do prekratkega znane ljubljanske poroke. Zakaj jo izpostavljam? Zato, ker gre za mladoletno dekle, ki se je poročila s komaj polnoletnim fantom na poroki, kjer so se obračali, ne vem 10 in 10 tisoči evri in kjer so se za darila dajale hiše v Ljubljani. Smo sposobni to ustaviti? Jaz mislim, da ja. Smo sposobni ustaviti začaran krog? Jaz mislim, da ja. Smo sposobni začeti na pravih koncih? Jaz mislim, da ja, samo treba je poslušati tiste, ki živijo v tem okolju, tiste, ki predlagajo konkretne rešitve in na ta način pomagati vsem tistim, večinskemu prebivalstvu in romskem prebivalstvu, ki želijo živeti drugače. Če pa bomo, tako kot danes, spoštovani, na eni strani brali v časopisu, da gospa ukrade salamo v trgovini in kako grozna je, ker je ukradla salamo, na drugi strani pa bomo o pretepu, denimo v Šentjerneju, kjer so bili s strani romskih prebivalcev pretepeni občani tako zelo, da so iskali pomoč na urgenci in se piše o tem, da ni bilo hujših posledic ob tem, da so jim bila uničena vozila, potem je nekaj z nami zelo narobe. Potem je nekaj z nami zelo narobe in s tem ne delamo koristi. S takšnim informiranjem ne dajemo koristi ne ljudem, ki tam živijo ne širši javnosti, ki morda ne razumejo te problematike. Jaz si želim, da je danes res debata odprta. Veliko izkušenj imate iz različnih področij, veliko več kot jaz. Veliko lahko poveste, predvsem pa si želim, da bi dejansko prišli iz točke ena na točko dva, kjer bi prišlo do nekaterih rešitev.

Kot zaključek pa samo, da še obrazložim naše sklepe. Eden od sklepov ki mislim, da ga moramo danes podpreti vsi, je sklep, da vendarle Vlada spoštuje svoje sklepe, to je, da sklep, ki ga je sama predlagala, si določila sama datum, določila sama vsebino, da ga tudi spoštuje. Tega ni naredila, zaenkrat, datum, kot rečeno konec leta 2023 je za nami in naš poziv je, da se to čim prej realizira. In dva druga sklepa, ki mislim, da sta prav tako koristna. Imamo medresorsko delovno skupino, ki je namenjena obravnavi romske problematike, gre za medresorsko usklajevanje, ustanovljena, spoštovani, je bila leta 2022. Dobro bi bilo, da dobimo podrobno poročilo te resorske oz. te medresorske delovne skupine. Zakaj? Kajti, v desetem poročilu Vlade Republike Slovenije smo lahko brali, da je ta medresorska komisija v dveh letih imela vsega skupaj štiri seje, pa še ti dve od teh sta bili namenjeni menjavi vodstva. Skratka, res nas zanima kaj se je do sedaj na medresorski delovni skupini naredilo in prav tako prosimo s sklepom, da se nas seznani s konkretnim načrtom aktivnosti te delovne skupine za leto 2024. Namreč to so tisti, ki imajo škarje in platno, lahko predlagajo tudi konkretne zakonske rešitve, tudi na nivoju medresorskih delovnih teles, medresorsko, kar se tiče ministrstev in seveda glede na to, da so del koalicije z veliko podporo in res ni nobenih težav, da te rešitve predlagajo. Kot rečeno, v Slovenski demokratski stranki bomo podprli vsako rešitev, ki bo pač v korist reševanju nastale situacije in problemov, ki, spoštovani, so res pereči. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa bom dala besedo vabljenim na današnjo sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Še prej, preden pa dam prvemu govorcu besedo, naj povem, da gospoda Dušana Stojanoviča nadomešča gospa Tamara Vonta.

Torej sedaj bomo začeli z vabljenimi in njihovimi stališči in bi vas prosila glede na to, da vas je res veliko, da svoje misli nekako strnete nekje do pet minut, tako da bodo lahko potem tudi poslanke in poslanci v kolikor bodo seveda želeli, lahko razpravljali še tekom razprave.

Tako da, sedaj dajem najprej besedo predstavnici oz. državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, gospe Helgi Dobrin. Izvolite, beseda je vaša.

Ja, najprej vsi lepo pozdravljeni. Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Torej, na današnji seji sem nekako v dvojni vlogi, in sicer najprej v vlogi državne sekretarke na MNZ namesto ministra Boštjana Poklukarja, ki je zadržan zaradi drugih službenih obveznosti in se opravičuje, ter hkrati sem bila tudi sama osebno vabljena kot vodja vladne medresorske delovne skupine za Rome, katere vodenje in koordinacija je ravno tako zaupana od aprila oz. maja 2023, Ministrstvo za notranje zadeve.

Zdaj, osnovna naloga Ministrstva za notranje zadeve je vsekakor zagotavljanje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije in to ne glede na katerem geografskem območju živijo ali se nahajajo. Ministrstvo to nalogo izvaja s pomočjo organa v sestavi, to je policije, ki je pri svojem izvajanju nalog strokovno avtonomna, Ministrstvo za notranje zadeve pa preko svojih strokovnih služb nad policijo izvaja nadzorstveno funkcijo. Naj poudarim, da v tem oziru Ministrstvo za notranje zadeve nima informacij, da policija na območjih, ki so v pobudi izpostavljena, ne bi opravljala svojih nalog oziroma, da bi jih opravljala v manjši meri ali manj skrbno, ali da bi določeno populacijo pri tem na kakršen koli način obravnavala drugače kot ostale. Policija se po podatkih, ki so na voljo ministrstvu skrbno odziva na trenutne varnostne izzive, ki morebiti nastanejo na določenem območju in temu primerno prilagodi tudi svojo taktiko in metodiko delovanja, ter tudi prisotnost samih policistov na območjih. V zvezi z navedenim in pa za predstavitev konkretnega delovanja Policije na izpostavljenih območjih predlagam v nadaljevanju, spoštovana predsednica, da daste besedo predstavnikom policije, ki bodo lahko bolj konkretno pojasnili kakšna je dejanska varnostna situacija na terenu in na kakšen način se policija odziva. Že na tem mestu pa bi poudarila, da policija izvaja tudi celo vrsto tako imenovanih preventivnih aktivnosti med romsko populacijo, vendar, kot rečeno, bodo o tem več konkretno povedali v nadaljevanju sami predstavniki policije.

Danes pa sem vabljena tudi kot vodja Medresorske delovne skupine Vlade Republike Slovenije za obravnavo romske problematike, ki je bila v aktualnem mandatu na novo imenovana oktobra 2022 na podlagi 6. člena Zakona o romski skupnosti. Spomladi 2023 je nato prišlo do prenosa delovne skupine iz Kabineta predsednika Vlade na Ministrstvo za notranje zadeve, sama pa sem bila imenovana za predsednico 18. maja 2023. Delovna skupina je sestavljena iz 16 članov, in sicer gre za predstavnike državnih organov, predstavnike občine in pa predstavnike Sveta romskih skupnosti. Ministrstvo za notranje zadeve tako vodi in koordinira navedeno delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki naslednjih ministrstev: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za naravne vire, Ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kulturo, poleg tega pa tudi župani in predstavniki romskih organizacij. Tako že sama sestava te skupine kaže na kompleksnost tematike, ki jo obravnava ta skupina, zlasti pa, kako se ta tematika pravzaprav razteza na področje delovanja več ministrstev. Takšen način spremljanja romske tematike, torej v obliki delovne skupine, so imele tudi že prejšnje vlade, s tem da je bil vodja te skupine predstavnik Ministrstva za šolstvo. V letu 2021, torej v času prejšnje Vlade, pa je vodenje te delovne skupine bilo preneseno na Ministrstvo za notranje zadeve. Temeljna zakonska naloga delovne skupine je spremljanje uresničevanja programa ukrepov, ki ga sprejme vlada, pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti pa so dolžni najmanj enkrat letno poročati o uresničevanju programa. Trenutno je sprejet Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021-2030. Uresničevanje se spremlja skozi letna poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Ta poročila pred obravnavo na Vladi najprej potrdi in obravnava vladna delovna skupina. Sama sem, kot rečeno, prevzela vodenje te delovne skupine v maju 2023, od takrat so bile izvedene tri redne delovne seje in ena dopisna seja, predhodno pa je delovna skupina imela dva sestanka v letu 2022. Kot bistveno bi izpostavila, da je delovna skupina jeseni nekatera ministrstva, in sicer Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki jih navedena tematika vsebinsko najbolj zadeva, pozvala, da pripravijo celovite in konkretne predloge rešitev ter pričakovanih učinkov s pomočjo merljivih kazalnikov s svojih vsebinskih področij, z namenom večje in hitrejše socializacije ter doseganja rezultatov na področju izobraževanja romskih otrok. Redno izobraževanje romskih otrok se namreč izkazuje za eno izmed osnovnih težav, ki jo je potrebno nasloviti. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je bilo tako prvo pozvano, da predstavi svoje predloge, kar smo izvedli na zadnjem sestanku. Za naslednji sestanek, ki naj bi bil v prvi polovici marca, je predvideno, da bo svoje predloge predstavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pri čemer se bodo določeni ukrepi, naj bi se nanašali tudi na področje izobraževanja.

Naslednji sklop, ki ga bo potrebno nasloviti, pa bo zagotovo prostorsko urejanje, kar sodi pod Ministrstvo za naravne vire. Navedeno bo podlaga za oblikovanje naših skupnih priporočil, kajti potrebno je poudariti, da vladna medresorska skupina lahko samo predlaga določene rešitve ministrstvom, nima pa sama neposredne izvršilne moči. Ministrstva so namreč nosilci področne zakonodaje in večina najbolj pereče problematike se nanaša na področje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in na področje Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Mislim, da kot vodja te delovne skupine lahko rečem, da se nekako večina na delovni skupini strinja, da trenutni ukrepi naslavljanja problemov vsaj v nekaterih romskih skupnostih ali pri nekaterih posameznikih ne delujejo v takšni meri, kot bi želeli. Kot je bilo že izpostavljeno, je zlasti problematično izostajanje romskih otrok od pouka in zelo nizek procent otrok, ki sploh zaključi osnovno šolo. Vse to namreč pogosto vodi tudi v mladoletniško kriminaliteto. In tudi tukaj je potrebno poudariti, da do 14. leta, ko nastopi kazenska odgovornost, je policija praktično nemočna. Te zadeve obravnavajo centri za socialno delo. Zadeve so tako kompleksno povezane in tukaj ni rešitve samo na enem področju. Zato je delovna skupina vsekakor priložnost, da se določeni ukrepi povežejo in dosežejo sinergijski učinek. Kateri ukrepi pa so primerni in ustrezni, pa morajo povedati strokovne službe na področnih ministrstvih, ki so nosilci zakonodaje. Ministrstvo za notranje zadeve je tukaj zgolj koordinator delovne skupine, zelo malo pa je vsebinskih predpisov z našega področja, ki bi jih bilo potrebno nasloviti.

Hvala lepa. Toliko zaenkrat.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo mag. Robertu Ferencu, namestniku generalnega direktorja Policije. Izvolite, beseda je vaša, da še dopolnite državno sekretarko.

Hvala vam.

Spoštovani! Uvodoma želim izpostaviti nekaj osnovnih statističnih podatkov, pri čemer se bom omejil zgolj na preiskovanje kriminalitete, kot eno izmed temeljnih področij policijskega dela.

Policija je v letu 2022 obravnavala 49 tisoč 836 in v letu 2023 54 tisoč 017 kaznivih dejanj, pri čemer opozarjam, da podatki za leto 2023 še niso dokončni. Število kaznivih dejanj je v zadnjih dveh letih nekoliko večje, kot je bilo v letih 2020 in 2021, vendar je primerljivo s tako imenovanim pred covidnim obdobjem, torej z letom 2020, oziroma, ja, pred covidom, torej pred tremi leti. Enako, kot to velja za celotno območje Republike Slovenije, velja tudi za območja Policijske uprave Novo mesto, kar pomeni, da je tudi v teh primerih na tem območju sorazmerno se povečalo število kaznivih dejanj, ampak prav tako nekje primerljivo z obdobjem pred covidom. Pred covid obdobjem, moram povedati, je na območju Policijske uprave Novo mesto preiskanost kaznivih dejanj najboljša oziroma med tistimi policijskimi upravami, kjer je najboljša. Policija ne beleži podatkov, torej statističnih podatkov o prekrških in kaznivih dejanjih, ki so jih izvršili pripadniki romske skupnosti. Podatki o narodnostnem in narodnem poreklu namreč na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov spadajo med občutljive osebne podatke oziroma podatke, za katere veljajo posebni pogoji zbiranja. Vendar to ne pomeni, da tudi policijska uprava Novo mesto ni seznanjena z varnostno tematiko na svojem območju. Policija namreč redno spremlja problematiko na območjih z romskimi naselji. Problematika, ki jo policija zaznava na teh območjih, se dejansko nanaša na kurjenje odpadkov, povzročanje hrupa, problematiko nezavarovanih potepuških psov in drugih živali ter izvrševanje drugih prekrškov s področja prometne varnosti, javnega reda in miru ter kaznivih dejanjih kaznivih dejanj pri katerih dejansko izstopa predvsem premoženjska kriminaliteta. Pri tem je delo policije usmerjeno predvsem v aktivnosti zaradi odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vzpostavljanje javnega reda in miru, splošna varnost ljudi in njihovega premoženja kot tudi preventivno dejavnost oziroma policijsko delo v skupnosti. V zvezi s slednjim bi izpostavil, da imamo v policiji zaposlene štiri romske policiste, katerih prioritetna naloga je ozaveščanje Romov z vidika krepitve družbene odgovornosti in izvajanje preventivnih aktivnosti. Zavedamo se, da romska tematika ni le v pristojnosti policije, zato pri opravljanju policijskih nalog tesno sodelujemo z drugimi institucijami in subjekti, ki se ukvarjajo s tem področjem, s predstavniki lokalnih skupnosti in seveda tudi s predstavniki romskih skupnosti. Policija tudi dosledno izvaja naloge, ki so opredeljene v akcijskem načrtu za vzdrževanje javnega reda in miru na območjih z etnično skupnostjo in so usmerjeni v izboljšanje varnosti ljudi in premoženja na območjih z romskimi naselji. Podrobnejše podatke o delu policije v povezavi z romskimi skupnostmi bosta predstavila Igor Juršič, direktor Policijske uprave Novo mesto, in pa Manuel Vesel, vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije. Ena izmed temeljnih nalog navedenega centra je namreč delo policije v večkulturni družbi. Tako da če lahko...

Najlepša hvala. Vsekakor imam v nadaljevanju že mišljeno, da povabim k besedi direktorja Policijske uprave Novo mesto. Še prej sem imela sicer nekako zapisano, da bi povabili Ministrstvo za delo, ampak predlagam, da naredimo neko sosledje, pa dajem besedo najprej direktorju Policijske uprave Novo mesto, gospodu Igorju Juršiču. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

V uvodu naj povem, da varnostne razmere na območju Policijske uprave Novo mesto niso popolnoma nič drugačne kot na območjih drugje v Sloveniji. Zato bi vam v uvodu predstavil kratke statistične podatke Policijske uprave Novo mesto. In sicer, v lanskem letu smo obravnavali 6 tisoč 523 kaznivih dejanj, kar je 19,4 % več kot leto poprej, delež preiskanosti, kot je že namestnik povedal, je 60,7 %, kar znaša med ene izmed najboljših preiskanosti v Republiki Sloveniji. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih, če gledamo po mesecih, v mesecu oktobru, sledita mesec marec in junij 2023. Največ je tudi tako imenovane splošne kriminalitete, in sicer je bilo storjenih 5 tisoč 223 kaznivih dejanj, sledita gospodarska kriminaliteta tisoč 300 kaznivih dejanj in mladoletniška kriminaliteta 405 kazniva dejanja. Kot sem rekel, izstopajo kazniva dejanja zoper premoženje, in sicer, največ je kaznivih dejanj tatvine, velike tatvine, goljufije in poškodovanj tujih stvari. Ta kazniva dejanja v letu 2023 je storilo 5 tisoč 220 oseb, od tega 515 mladoletnikov, starih od 14 do 18 let. Kar se tiče prometne varnosti na našem območju, je bilo tisoč 343 prometnih nesreč, v katerih je šest oseb umrlo, 64 oseb je bilo huje telesno poškodovanih, 522 pa lažje. Zasegli smo 315 vozil. To pomeni, da so vozili brez vozniškega dovoljenja ali pod vplivom alkohola čez določeno mejo, skupaj pa je bilo ugotovljenih 39 tisoč 403 prekrškov, cestno prometni prekrški. Število kršitev predpisov o javnem redu znaša 3 tisoč 494. Največ je kršitev Zakona o javnem redu in miru na območju Policijske uprave Novo mesto. Imamo 273 km meje z Republiko Hrvaško, tako imenovane zelene meje. V lanskem letu je mejo nedovoljeno prestopilo 47 tisoč 543 tujcev. Obravnavali smo tudi 287 tako imenovanih sprovajalcev oziroma kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje. Zoper 319 oseb smo podali kazenske ovadbe. To je bila kratka statistika Policijske uprave Novo mesto.

Zdaj pa še Policijska postaja Šentjernej, ki pokriva dve občini, in sicer Šentjernej ter Škocjan. Kaznivih dejanj na tem območju je bilo leto 2 tisoč 236, porast za 27,6 %, preiskanost teh kaznivih dejanj je 42,8 %. Največ kaznivih dejanj je bilo v mesecu septembru, sledita junij in julij. Prevladuje tako imenovana splošna kriminaliteta, in sicer 224 kaznivih dejanj, gospodarska kriminaliteta 12 kaznivih dejanj in mladoletniška kriminaliteta 18 kaznivih dejanj. Obravnavali smo 54 vlomov, 90 tatvin, velikih tatvin 58 in poškodovanj tujih stvari 15. Kaznivo dejanje je storilo 134 oseb, od tega 25 mladoletnikov. Kar se tiče prometne varnosti na območju policijske postaje Šentjernej, lahko rečem, da je super, ampak moram zmeraj trkati. 40 prometnih nesreč smo obravnavali v celem letu, ena oseba je bila huje telesno poškodovana, 18 lažje telesno poškodovanih. Ugotovili smo tisoč 175 kršitev cestno prometnih predpisov, prevladujeta hitrost in varnostni pas. Kar se tiče javnega reda in miru, je bilo ugotovljenih 256 kršitev: 183 kršitev Zakona o javnem redu in miru, sledi pa 31 kršitev Zakona o prijavi prebivališča, meja in tujci. Deset kilometrov meje ima Policijska postaja Šentjernej z Republiko Hrvaško. Prijeti so bili štirje migranti.

Za konec naj povem, da je porast števila kaznivih dejanj na območju policijske postaje Šentjernej posledica spodbujanja policije, lokalnega prebivalstva, da vsa kazniva dejanja, vsa kazniva ravnanja striktno prijavljajo. Na to sem opozoril tudi predstavnike občine. Bil sem na obeh občinskih svetih v Šentjerneju in v Škocjanu in prosil, če lahko tudi oni pomagajo preko svojih stikov, da striktno prijavljajo vsa kazniva dejanja. Ocenjujem, da je sodelovanje policije z lokalno skupnostjo na teh območjih izredno dobro, po moji oceni odlično. To lahko potrdijo tudi predstavniki lokalnih skupnosti, ki so danes tukaj. Bi pa še dodal, da vse storilce vseh kaznivih dejanj na našem območju obravnavamo enako in zoper vse enako tudi ukrepamo. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj sprašujem, če želi besedo še gospod Manuel Vesel iz Generalne policijske uprave? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica. Lepo pozdravljeni vsi prisotni gostje!

V policiji z vso resnostjo in odgovornostjo izvajamo naloge na območjih z romskimi, tudi z romskimi skupnostmi oziroma na varnostno obremenjenih območjih, kjer tudi živi romska skupnost. Moram poudariti, da v policiji že vrsto let sistemsko, sistematično izvajamo vse ukrepe za zagotavljanje večje varnosti ljudi, za zagotavljanje oziroma za obravnavanje splošne varnosti ljudi in premoženja in seveda dvigovanje občutka varnosti na območjih, kjer tudi romska skupnost prebiva. Zavedamo se, da je občutek varnosti bistvena sestavina kvalitete življenja vsakega posameznika in smo že na območju PU Novo mesto. Leta 2005 je bila ustanovljena stalna delovna skupina za zagotavljanje večje varnosti ljudi na območjih, kjer živi romska skupnost, na državnem nivoju pa že deset let v centru, ki ga vodim, obravnavamo vlogo policije na območjih za več kulturno družbo.

Mi smo zaznali in že v poročilih, zdaj pripravljamo 11. poročilo, v 10., ki je bilo že obravnavano, smo zaznali t. i. moteče dejavnike, varnostna vprašanja ali pa varnostne probleme, ki so dejansko nekako na jugovzhodu Slovenije praktično enaka na območjih Policijske uprave Ljubljana in Novo mesto je seveda tudi Murska Sobota. To so kršitve z glasno glasbo, to bomo danes, o tem se bomo danes pogovarjali, meddružinski spori, različna streljanje ob različnih dogodkih, pobegi otrok in prezgodnje prisilne oziroma to so na Dolenjskem poroke, kjer dejansko ni poroka, ampak je neka, neka zveza, nasilje v družini, kazniva dejanja oderuštva, ustrahovanja, preprodaja prepovedanih drog in uživanje, problematika črnih gradenj, okoljevarstvena problematika, problematika potepuških živali, neobiskovanje šolskega pouka, nelegalno preseljevanje, na posameznih naslovih državnih organov je prijavljenih več kot 100 do 200 ljudi. Da te probleme dnevno zaznavamo in sistemsko dejansko naše naloge tudi usmerjamo v preprečevanje in dosledno obravnavo.

V nacionalnem programu ukrepov za Rome, ki je bil že omenjen, tu bi pa rad izpostavil, smo nosilci osmih ukrepov. Pet od teh osmih ukrepov je usmerjeno v izboljšanje sobivanja v romskih naseljih in njihovi okolici, kar je dejansko tudi današnja tema in bi nekaj več o teh ukrepih povedal, ampak res zelo na kratko strnjeno.

Zagotavljanje učinkovitih policijskih intervencij, to so podatki, ki so za lansko leto, ki bodo v 11. poročilu, smo obravnavali 80 primerov streljanj, od tega je bilo deset potrjenih s policijskimi aktivnostmi. Obravnavali smo 180 prijav kurjenja in 121 primerov kršitev s hrupom.

Ker je streljanje problem, so policisti na teh območjih izvedli v lanskem letu 116 hišnih preiskav, v 27 primerih je bilo zaseženo orožje in 216 streliva. 24 osumljencem smo odvzeli prostost oziroma 77 in 24 jih je bilo prevedenih v preiskovalnemu sodniku. Povečale so se tudi obravnave ali pa obravnavanih tako imenovanih kaznivih dejanj bagatelne kriminalitete. Za večjo učinkovitost policija na teh območjih oziroma policisti Policijske uprave Novo mesto, Ljubljana, Murska Sobota in pomagajo tudi druge enote, letalska policijska enota, konjenica, enota vodnikov službenih psov in skratka, in drugi, kjer poskušamo te negativne vplive skratka zaznavati, preprečevati in takoj obravnavati. Večjo vidnost policijskega dela, to je drugi ukrep, kar je eden izmed ciljev, da se občutek varnosti povečuje in pa seveda ljudje, da imajo ta občutek, da bo policija obravnavala te moteče dejavnike. Samo lani smo imeli tisoč 68 poostrenih nadzorov na teh območjih. Skratka, delo poteka, skratka s ciljem, da se zagotavlja večjo vidnost v romskih naseljih. Če omenim prisotnost je tudi v številkah, so uprave odredile 7 tisoč 628 služb na teh območjih. Pomeni, večja vidnost je konkretno izražena v številkah.

Nadalje, zagotavljanje proaktivnosti obravnav potencialnih varnostnih dogodkov v romskih naseljih. To bi zelo poudaril, ker tukaj sodelujemo ali pa imamo partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi, župani lahko tudi to potrdijo, ravno tako z vsemi civilnimi iniciativami, ki delujejo na območju jugovzhodne Slovenije in seveda z romsko skupnostjo. Bili smo na 56 sestankih varnostnih sosvetov. Kaj to pomeni? To je ključno, ker te dogodke, ta informacija, ta prenos informacij na teh varnostnih sosvetih, bi rekel, pride do ljudi, do policije in se lahko pravočasno odreagiramo. Izvedli smo 58 posvetov, 613 je bilo teh razgovorov s predstavniki lokalne skupnosti, 870 z drugimi subjekti in še bi lahko našteval. Če govorimo o večji statistični varnosti, to je četrti ukrep, govorimo o tem, da načelniki policijskih postaj sodelujejo na, sodelujejo na, bi rekel, poročajo občinam, občine dejansko tudi napišejo potrebe kjer naj bi, kjer pričakujejo večje, večji odziv policije in to dejansko enkrat letno predstavimo te podatke stanja varnosti na določenem območju.

Zagotavljanje večjega občutka varnosti, sem že povedal, štiri romske policiste, je to že namestnik generalnega direktorja povedal. Skupaj stavimo tudi na preventivo, kajti svetovanje, opozarjanje, izobraževanje otrok in odraslih in druge metode tega dela vplivajo na to, da se te pojavne oblike zmanjšujejo oziroma vplivamo na te varnostne situacije. 6 tisoč 128 najrazličnejših preventivnih aktivnosti smo izvedli na teh območjih. Številke so zelo, zelo visoke, kar kaže na našo odgovornost, da tem problemom namenjamo ustrezno pozornost, da prisluhnemo potrebam lokalnih skupnosti, da prisluhnemo potrebam civilnih iniciativ in nenazadnje romske skupnosti, ki tudi, ki tudi nas seznanjajo s posameznimi problemskimi vprašanji.

Kot sem vam še povedal, teh razgovorov je tudi številčno zelo veliko, da, želim to informacijo podati na način, da bodo vsi prisotni tudi slišali, koliko napora, energije vlagamo v to. Kot sem že rekel na začetku, da je to naša odgovornost. To pomeni čez 6 tisoč preventivnih aktivnosti, da bom to skrajšal, izvajamo tudi lastni, lastni projekt Šola, pot k uspehu in pa, in pa ostali trije ukrepi, ki so bolj usmerjeni v izobraževanje in usposabljanje izvajamo to že dejansko od leta 2009, so usposabljanja policistov za boljše delo na teh območjih. Usposabljamo javne uslužbence, od leta 2013 konkretno, najrazličnejše, ki potrebujejo ta znanja, da, pri delu z romsko skupnostjo in okrepljeno delo izvajanje strategije policijskega dela v skupnosti.

Tako, da na ta način poskušamo vse te naše cilje dosegati in seveda našo primarno vlogo, kar je zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja.

Toliko, hvala.